[pic] | EVROPSKA KOMISIJA | Bruselj, 21.4.2010 COM(2010)174 konč. 2010/0101 (COD) Predlog za SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU {SEC(2010) 443} OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Evropska unija nudi proračunsko jamstvo Evropski investicijski banki (EIB) za kritje državnih ali političnih tveganj v zvezi s posojili in jamstvi za posojila, ki se izvajajo zunaj Evropske unije v podporo zunanjepolitičnih ciljev EU. Jamstvo EU za zunanja financiranja EIB je učinkovito sredstvo za združevanje proračunskih sredstev EU (z oblikovanjem rezervacij jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, iz katerega se krije jamstvo EU) z lastnimi sredstvi EIB, ki temelji na finančni moči EIB in zagotavlja ohranjanje finančne trdnosti EIB. Celoten obseg in splošni pogoji kritja jamstva EU za zunanja financiranja EIB so že bili določeni v sklepih Sveta, tako imenovanih zunanjih mandatih EIB. Nazadnje so bili zunanji mandati EIB za obdobje 2007–2011 določeni v Sklepu št. 633/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13 julija 2009[1] („sklep“). Člen 9 sklepa zahteva, da Komisija predloži vmesno poročilo o izvajanju sklepa, ki mu bo dodan predlog njegove spremembe, med drugim na podlagi zunanje ocene (glej točko 2). Na podlagi ugotovitev vmesnega pregleda je cilj tega predloga zagotovitev nadaljevanja jamstva EU za zunanje financiranje EIB do konca sedanjih finančnih perspektiv za obdobje 2007–2013 in uvedba številnih novih elementov v mandat. Uvedba teh novih elementov je zahtevala veliko sprememb sedanjega sklepa o mandatu. Zaradi jasnosti je bila sprejeta odločitev, da se sklep o mandatu zamenja z novim sklepom namesto izdelave predloga sprememb. S predlaganim sklepom se krije financiranje EIB, podpisano v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Novi elementi, ki bodo uvedeni z novim sklepom so: * Sprožitev „neobveznega mandata“ v višini 2 milijard EUR , ki je na podlagi sklepa umeščen v rezervo. Ta neobvezni mandat se ne sproži zato, da bi zvišali posamezne regionalne zgornje meje, ampak kot mandat, namenjen projektom, ki prispevajo v boju proti podnebnim spremembam v vseh regijah, vključenih v ta sklep. * Zamenjava trenutnega sistema regionalnih ciljev za financiranja v sklopu jamstva EU s horizontalnim cilji na visoki ravni, ki pokrivajo vse regije v sklopu zunanjega mandata. Ti cilji na visoki ravni bodo vključeni v člene predlaganega sklepa in bodo pokrivali področja podnebnih sprememb, socialne in gospodarske infrastrukture ter razvoja lokalnega zasebnega sektorja. * Razvoj, ki ga opravi Komisija skupaj z EIB in po posvetu z Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS), operativnih smernic za vsako regijo, vključeno v zunanji mandat. Smernice odražajo regionalne strategije EU za okrepitev povezave med izvajanjem dejavnosti EIB v skladu s splošnimi cilji na visoki ravni, vključenimi v zunanji mandat in regionalne prednostne naloge EU. * Krepitev zmogljivosti EIB za podporo razvojnih ciljev EU, in sicer - s povečano dejavnostjo EIB pri ocenjevanju in spremljanju socialnih in razvojnih vidikov projektov; - z večjo osredotočenostjo posredovanja EIB na področja, ki podpirajo razvoj tretjih držav, kot na primer okoljska infrastruktura, vključno z vodo in sanitarijami, trajnostnim prometom ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. EIB mora postopoma povečevati tudi svojo dejavnost na področju podpore zdravstvu in šolstvu. * Sprožitev zunanjega mandata EIB za Islandijo, Belorusijo, Libijo, Irak in Kambodžo. V delovnem dokumentu služb Komisije[2], ki je priložen predlogu, so dodatne podrobnosti o možni dejavnosti EIB v podporo boju proti podnebnim spremembam v sklopu neobveznega mandata v višini 2 milijard EUR in utemeljitev podpore predloga za sprožitev zunanjega mandata EIB za Islandijo, Belorusijo, Libijo, Irak in Kambodžo. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA Kot je bilo navedeno v prejšnji točki, je sedanji sklep o zunanjem mandatu potreboval vmesni pregled delovanja mandata. Ta pregled temelji na zunanjem ocenjevanju, ki ga nadzoruje in vodi upravljalni odbor modrih oseb (SCWP), ocenjevanju, ki ga izvede zunanji svetovalni organ (COWI) in določenih ocenjevanjih, ki jih izvede oddelek EIB za ocenjevanje. Navodila za vmesni pregled so določena v Prilogi 2 k sklepu. Med ocenjevanjem, ki se je začelo oktobra 2008 in končalo februarja 2010, je SCWP organiziral obravnavo s Komisijo in vodilnim kadrom EIB ter predstavniki civilne družbe, Evropskim parlamentom, mednarodnimi finančnimi institucijami (IFI), evropskimi dvostranskimi finančnimi institucijami[3] (EBFI) in evropskimi skupinami za razmislek. Člani SCWP so tudi obiskali izbrane države upravičenke in imeli razgovore s predstavniki vlad ter zasebnega sektorja in z oddelkoma za ocenjevanje COWI ter EIB. Ocenjevanje COWI je obsegalo razgovore s Komisijo in osebjem EIB ter študije primerov določenih držav in projektov. Poročilo SCWP je na voljo na: http://www.eib.org/about/documents/mtr-external-mandate-report-steering-committee.htm. Poročilo COWI je na voljo na:http://ec.europa.eu/economy_finance/evaluation/completed/index_en.htm. Ugotovitve poročil o oceni so povzete in analizirane v poročilu Komisije[4] o vmesnem pregledu, ki je vključen v ta predlog. Predlogi za spremembe sedanjega mandata, izpostavljeni v predlaganem sklepu, temeljijo na tem poročilu. Odbor SCWP je podal tudi številne druge predloge za prihodnjo reformo zunanjih ukrepov EU, vključno z zunanjimi dejavnostmi EIB. Ti predlogi bodo podrobneje raziskani v postopku, ki bo vključeval Komisijo, EEAS, EIB, druge institucije IFI in EBFI ter bo izveden, preden Komisija predloži nove predloge za naslednji finančni okvir. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta temelji na dvojni pravni podlagi členov 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Predlog je v izključni pristojnosti EU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj se je jamstvo EU izkazalo za učinkovito in cenovno ugodno sredstvo za kritje političnega in državnega tveganja pri izvajanju zunanjih financiranj EIB v podporo zunanji politiki EU. Podaljšanje jamstva EU omogoča nadaljevanje obstoječe učinkovite in ekonomsko zdrave prakse. | 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Jamstveni sklad za zunanje ukrepe („jamstveni sklad“), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[5], financiran z letnimi nakazili iz splošnega proračuna EU, ščiti proračun EU pred šoki, ki lahko nastanejo med drugim zaradi izgub pri zunanjem financiranju EIB. Proračunske posledice v zvezi z oblikovanjem rezervacij jamstvenega sklada ter človeških in upravnih virov, vključenih v upravljanje jamstva EU, so določene v finančnem poročilu, ki je priloženo predlogu. 5. NEOBVEZNI ELEMENTI Podrobnejša obrazložitev predloga Člen 1 podaljšuje jamstvo EU do konca obdobja sedanje finančne perspektive 2007–2013 z možnostjo šestmesečnega podaljšanja, da se zagotovi neprekinjeno financiranje EIB. Jamstvo EU je omejeno na 65 % skupnega neporavnanega izplačanega zneska EIB, povečanega za ustrezne zneske (tj. obresti, provizije in druge možne zaračunane zneske, ki jih EIB dolguje dolžnik z jamstvom v skladu s sporazumom o posojilu ali jamstvu), skladno s sedanjim sklepom. V členu je poudarjeno, da EIB pri dodeljevanju financiranja v sklopu jamstva EU uporablja lastna pravila, vseeno pa je kritje jamstva pogojeno s tem, da je treba financiranje EIB izvesti v podporo zunanjepolitičnih ciljev EU. Člen 2 določa zgornje meje za financiranje EIB v sklopu jamstva EU. Ohranijo se sedanje regionalne zgornje meje, ki so navedene v Prilogi k predlaganemu sklepu. Neobvezni mandat v višini 2 milijard EUR, ki je bil rezerviran za morebitno sprožitev po vmesnem pregledu, se sproži kot določena pomoč, namenjena financiranju projektov na področju podnebnih sprememb. Člen vsebuje tudi opredelitev projektov, za katere velja, da prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. Člen 3 določa horizontalne cilje na visoki ravni, ki jih morajo imeti financiranja EIB v sklopu jamstva EU. Tako je mandat bolj jasno opredeljen z osredotočanjem na področja, kjer ima EIB primerjalne in posebne prednosti, tj. podnebne spremembe, gospodarska infrastruktura in razvoj lokalnega zasebnega sektorja (zlasti MSP). Regionalno povezovanje je prednostni cilj za vso financiranje EIB. Člen 4 obravnava seznam držav, na katere se nanaša predlog, in njihovo upravičenost. V primerjavi s sedanjim sklepom o mandatu se določi, da so do financiranja EIB v sklopu jamstva EU upravičene Islandija, Belorusija, Libija, Irak in Kambodža. To odraža napredek v odnosih EU s temi državami. Podrobnejša obrazložitev širitve jamstva EU za financiranje EIB v teh državah je navedena v delovnem dokumentu služb Komisije[6], vključenem v ta predlog. Upošteva politične razmere v teh državah in dvostranske odnose z EU, stanje demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter makroekonomski položaj in potrebne naložbe na ravni države. Podobno kakor v sedaj veljavnem sklepu se bo vključevanje novih držav v financiranje EIB ali njihova izključenost iz financiranja v sklopu tega mandata zaradi podatkov o človekovih pravicah ali drugih razlogov še naprej izvajalo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Člen 5 podrobno opisuje zahteve v zvezi s povezavo med zunanjimi dejavnostmi EIB in politikami EU. Njegov namen je zagotavljati prenos ciljev na visoki ravni, ki so opredeljeni v mandatu, v izvajanje mandata EIB in financiranje EIB, ki je skladno z ustreznimi politikami, programi in instrumenti pomoči EU v različnih regijah. Prenos teh ciljev v ukrepe se izvede z razvojem regionalnih operativnih smernic za financiranje EIB v skladu s predlaganim sklepom. Ta člen zahteva, da Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o določenih operativnih smernicah. Prav tako poziva EIB, da razvije ustrezne strategije financiranja za dejansko izvršitev financiranja EIB. Poleg tega določa, da financiranju EIB kritje jamstva EU ne bo odobreno, če Komisija poda negativno mnenje o delovanju v okviru postopka, določenega v členu 19 statuta EIB. Člen 6 želi zagotoviti, da bo EIB izvajala skrbno delo pri razvojnih vidikih projektov, ki bodo kriti z jamstvom EU, vključno z oceno družbenega vpliva, da bodo v sklopu mandata podprti samo projekti, ki so gospodarsko, finančno, okoljevarstveno in družbeno trajnostni. Člen 7 podrobno opisuje načine okrepljenega sodelovanja med Komisijo in EIB ter, kadar je ustrezno, Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS). Želi zagotoviti, da je zunanje financiranje EIB na vseh ravneh, od strateškega načrtovanja do razvoja projekta, v skladu s politikami zunanjih odnosov EU in jih podpira ter s cilji na visoki ravni, zastavljenimi v tem sklepu. Člen 8 podrobno opisuje načine okrepljenega sodelovanja z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Člen 9 pojasnjuje naravo jamstva EU, ki bo krilo politična ali državna tveganja pri financiranjih EIB. Zahteva tudi, da EIB vzpostavi politiko, ki bo odločala, ali se upravičena financiranja krijejo z jamstvom EU ali jih financira EIB na lastno tveganje. Namen takšne politike je zagotovilo, da se krito jamstvo EU uporabi v najvišjo korist upravičencev, npr. v državah in za ukrepe, ki težko dobijo sredstva s trga kapitala pod sprejemljivimi pogoji, medtem ko imajo posojilojemalci v državah z dolgoročno bonitetno oceno ali v strukturah z dolgoročno bonitetno oceno v državah z nizko bonitetno oceno dostop do pomoči EIB na lastno tveganje. Člen 10 vključuje poročanje in zahteve glede računovodskih informacij za EIB in Komisijo. Člen 11 določa pristojnost EIB pri uveljavitvi morebitnih zahtevkov za izterjavo v imenu Komisije. Člen 12 navaja, da se podrobne določbe in postopki za jamstvo EU določijo v sporazumu o jamstvu, ki ga skleneta Komisija in EIB. Člen 13 navaja, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezno predstavi predlog za vzpostavitev jamstva EU v sklopu naslednjega finančnega okvira. Člen 14 omenja, da Komisija predloži zaključno poročilo o uporabi predlaganega sklepa do 31. oktobra 2014. Del z „uvodnimi izjavami“ med drugim opisuje politično ozadje, zakaj so v predlogu ohranjena jamstva EU, in glavne ugotovitve vmesnega pregleda. 2010/0101 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 209 in 212 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, je Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem zunaj Evropske unije. Tako so lahko proračunska sredstva EU, ki so na voljo zunanjim regijam, dopolnjena s finančno močjo EIB v korist držav upravičenk. (2) Z namenom podpore zunanjih ukrepov EU in za omogočanje EIB, da financira naložbe zunaj EU brez vpliva na boniteto EIB je večina njenih financiranj v zunanjih regijah lahko koristila proračunsko jamstvo EU, ki ga upravlja Komisija. (3) Nazadnje je bilo jamstvo EU vzpostavljeno za obdobje 2007–2011 s Sklepom št. 633/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti[7]. (4) Jamstveni sklad za zunanje ukrepe ("jamstveni sklad"), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[8], zagotavlja likvidnostno rezervo za proračun EU za izgube pri financiranju EIB in drugem zunanjem ukrepanju EU. (5) V skladu s Sklepom št. 633/2009/ES sta Komisija in EIB pripravili vmesni pregled zunanjega financiranja EIB na podlagi neodvisnega zunanjega ocenjevanja, ki ga nadzira upravljalni odbor „modrih oseb“, pregleda zunanjega svetovalnega organa in določenih ocenjevanj, ki jih izvede EIB. 12. februarja 2010 je upravljalni odbor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in EIB predložil poročilo s sklepi in priporočili. (6) V poročilu upravljalnega odbora je bilo ugotovljeno, da je jamstvo EU za EIB učinkovit in močan instrument politike z velikim finančnim in političnim vplivom ter da ga je treba ohraniti, da se pokrijejo politična ali državna tveganja. Predlagane so bile določene spremembe Sklepa št. 633/2009/ES, da se zagotovi najvišja dodana vrednost in učinkovitost pri zunanjem financiranju EIB. (7) Zneski, kriti z jamstvom EU, morajo v vsaki regiji še naprej biti zgornje meje za financiranje EIB v sklopu jamstva EU in ne cilji, ki jih mora doseči EIB. (8) Poleg regionalnih zgornjih mej je treba sprožiti neobvezni mandat v višini 2 000 000 000 EUR in ga nameniti kot podporno pomoč financiranju EIB na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v regijah, ki jih zajema mandat. EIB lahko v tesnem sodelovanju s Komisijo s svojim znanjem in sredstvi podpira državne organe ter zasebni sektor pri spopadanju z izzivom podnebnih sprememb in omogoča čim boljši izkoristek financiranja, ki je na razpolago. Za projekte blažitve in prilagajanja morajo biti sredstva EIB, kjer je mogoče, dopolnjena s koncesivnimi sredstvi, ki so na voljo iz proračuna EU, z učinkovitim in doslednim kombiniranjem nepovratnih sredstev in posojil za financiranje v zvezi s podnebnimi spremembami v okviru zunanje pomoči EU. (9) V okviru mandata za podnebne spremembe je treba pri dodeljevanju sredstev po regijah zagotoviti določeno prožnost, da bi bilo koriščenje razpoložljivih finančnih sredstev v 3-letnem obdobju 2011–2013 čim hitrejše in čim bolj učinkovito. Če bo celotni znesek zadevnega financiranja presegel razpoložljiv znesek v višini 2 milijard EUR, si bosta Komisija in EIB prizadevali za uravnoteženo razdelitev po zajetih regijah, in sicer na podlagi prednostnih nalog, ki so bile določene za zunanjo pomoč v okviru splošnega mandata. (10) Poleg tega je bilo v oceni ugotovljeno, da je treba okrepiti povezavo med cilji politike EU in njihovim izvajanjem prek EIB in jo narediti bolj nedvoumno ter strukturirano, čeprav so bila financiranja EIB, izvedena v obdobju, ki ga pokriva ocena (2000–2009), na splošno v skladu z zunanjo politiko EU. (11) Ta sklep mora določiti horizontalne cilje na visoki ravni v mandatu za financiranje EIB v vseh upravičenih državah na podlagi primerjalnih prednosti EIB na področjih, kjer je dosegla dobre rezultate, da se bolje uskladi mandat, okrepi osredotočenost zunanjega financiranja EIB na podporo politike EU in da se poveča korist upravičencev. Zato mora EIB v vseh regijah, vključenih v ta sklep, financirati projekte na področjih blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, socialne in gospodarske infrastrukture (zlasti pri prometu, energiji, vključno z obnovljivo energijo, energetski varnosti, okoljski infrastrukturi, vključno z vodo in sanitarijami ter informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT)) ter razvoja lokalnega zasebnega sektorja, zlasti podpiranja malih in srednje velikih podjetij (MSP). Na teh področjih mora biti regionalno povezovanje med partnerskimi državami, vključno z gospodarskim povezovanjem med predpristopnimi državami, sosednjimi državami in EU temeljni cilj financiranja EIB. (12) Financiranje EIB mora prispevati k splošnim načelom zunanjih ukrepov EU, kot je navedeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji o spodbujanju in utrjevanju demokracije ter pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvajanju mednarodnih sporazumov o okolju, katerih podpisnica je EU. Zlasti v zvezi z državami v razvoju[9] mora financiranje EIB spodbujati: trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj teh držav, še posebej najbolj ogroženih med njimi, njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo, boj proti revščini, kot tudi skladnost s cilji, ki jih je odobrila EU v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. EIB mora postopoma pridobivati ustrezna sredstva, da bo primerno izpolnila te zahteve. (13) V skladu s tem sklepom mora EIB v tesnem sodelovanju s Komisijo in ob upoštevanju načela evropskega soglasja o razvoju povečati razvojno usmerjenost. To je treba izvesti s številnimi konkretnimi ukrepi, zlasti s povečanjem kapacitete, da se oceni socialni in razvojni vidik projektov, vključno s tveganji, povezanimi s človekovimi pravicami in konflikti, in s spodbujanjem lokalnega posvetovanja. Poleg tega mora povečati osredotočenost na sektorje, kjer ima ustrezna znanja iz financiranja projektov v EU in ki bodo pomagali pri razvoju zadevne države, kot na primer okoljska infrastruktura, vključno z vodo in sanitarijami, trajnostni promet in blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje, zlasti na področju obnovljive energije. EIB mora postopoma povečevati tudi svojo dejavnost na področju podpore zdravstvu in šolstvu ter prilagoditve podnebnim spremembam, pri čemer je potrebno ustrezno delo in sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi ustanovami (IFI) in evropskimi dvostranskimi finančnimi institucijami (EBFI). To zahteva dostop do koncesijskih sredstev in postopno povečanje človeških virov, ki se ukvarjajo z zunanjimi dejavnostmi EIB. Dejavnost EIB mora biti tudi skladna s cilji in prednostnimi nalogami EU v zvezi z vzpostavljanjem institucij in reformami sektorjev. Nazadnje mora EIB tudi opredeliti kazalnike učinkovitosti, ki so povezani z razvojnimi vidiki projektov in njihovimi rezultati. (14) Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bila ustvarjena funkcija visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je istočasno podpredsednik Komisije za zunanje odnose, z namenom povečanja vpliva in skladnosti zunanjih odnosov EU. Vzpostavi se nova Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), ki jo vodi visoki predstavnik. V zadnjih letih se zunanja politika EU tudi širi in krepi. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, strategijo EU za Srednjo Azijo, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in jugovzhodno Azijo ter strateška partnerstva EU z Rusijo, Kitajsko in Indijo. Poleg tega velja to tudi za razvojne politike EU, ki so se sedaj razširile na vse države v razvoju. Od leta 2007 naprej so zunanje odnose EU podprli tudi novi finančni instrumenti, in sicer instrument za predpristopno pomoč (IPA), evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), instrument razvojnega sodelovanja (DCI), evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ter instrument za stabilnost. (15) Dejavnost EIB v predpristopnih državah se mora izvajati v okviru, vzpostavljenem v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, ki določajo prednostne naloge za vsako državo in za Kosovo na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) z namenom približevanja EU in ki predstavljajo okvir za pomoč EU. Stabilizacijsko-pridružitveni proces (SAP) je okvir politike EU za Zahodni Balkan. Temelji na progresivnem partnerstvu, v katerem EU s Stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi (SAA) ponuja trgovinske koncesije, gospodarsko in finančno pomoč ter pogodbena razmerja. Z instrumentom IPA predpristopna finančna pomoč pomaga kandidatkam in potencialnim kandidatkam pri pripravi na obveznosti in izzive članstva v EU. Ta pomoč podpira proces reform, vključno s pripravami na morebitno članstvo. Osredotoča se na vzpostavitev institucij, uskladitev s pravnim redom Skupnosti ter pripravo na politike in instrumente EU. (16) Dejavnost EIB v sosednjih državah je treba izvajati v okviru evropske sosedske politike, s čimer želi EU razviti posebne odnose s sosednjimi državami z namenom, da se ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah EU in ki ga zaznamujejo tesni in mirni odnosi na podlagi sodelovanja. Za dosego teh ciljev morajo EU in njene partnerice izvesti skupno dogovorjene dvostranske akcijske načrte, v katerih so določene prednostne naloge, vključno glede političnih in varnostnih vprašanj, trgovinskih in gospodarskih zadev, varstva okolja ter integracije prometnih in energetskih omrežij. Unija za Sredozemlje, vzhodno partnerstvo in sinergija Črnega morja so večstranske regionalne pobude, ki dopolnjujejo evropsko sosedsko politiko ter spodbujajo sodelovanje med EU in ustrezno skupino sosednjih partnerskih držav, ki se soočajo s skupnimi izzivi in/ali delijo skupno geografsko področje. Unija za Sredozemlje podpira izboljšano družbenogospodarsko, solidarno, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj in pridobivanje znanja ter poudarja potrebo po povečanju finančnega sodelovanja v podporo regionalnim in mednacionalnim projektom. Vzhodno partnerstvo želi ustvariti potrebne pogoje za pospešitev političnega povezovanja ter nadaljnjega gospodarskega povezovanja med EU in državami vzhodnega partnerstva. Ruska federacija in EU imata široko strateško partnerstvo, ki se razlikuje od evropske sosedske politike in se izraža s skupnimi prostori in načrti. To se na večstranski ravni dopolnjuje s severno dimenzijo, ki predstavlja okvir za sodelovanje med EU, Rusijo, Norveško in Islandijo. (17) Dejavnost EIB v Latinski Ameriki je treba izvajati v okviru strateških partnerstev med EU, Latinsko Ameriko in Karibi. Kot je poudarila Komisija septembra 2009 v sporočilu „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“[10], so prednostne naloge EU na področju sodelovanja z Latinsko Ameriko spodbujanje regionalnega sodelovanja in izkoreninjenje revščine ter družbene neenakosti za spodbujanje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja. Te cilje politike je treba pospeševati z upoštevanjem različnih ravni razvoja v državah Latinske Amerike. Na področjih skupnih interesov za EU in Latinsko Ameriko, vključno z okoljem, podnebnimi spremembami, zmanjšanjem nevarnosti nesreč in energijo, znanostjo, raziskovanjem, visokošolskim izobraževanjem, tehnologijo in inovacijami, je treba vzpostaviti dvostranski dialog. (18) EIB mora biti v Aziji aktivna tako v dinamičnih gospodarstvih v vzponu kot tudi v manj uspešnih državah. V tej raznoliki regiji EU poglablja strateški partnerstvi s Kitajsko in Indijo, napredujejo pa tudi pogajanja za novo partnerstvo in sporazume o prosti trgovini z državami jugovzhodne Azije. Istočasno pa ostaja pri načrtu EU za Azijo razvojno sodelovanje visoko na seznamu; razvojna strategija EU za azijsko regijo želi izkoreniniti revščino s podpiranjem široke trajnostne gospodarske rasti, spodbujanjem ugodnega okolja in pogojev za trgovino ter povezovanjem znotraj regije, izboljšanjem upravljanja, povečanjem politične in družbene trdnosti in podpiranjem doseganja razvojnih ciljev novega tisočletja 2015. Skupaj se izvajajo politike, ki se osredotočajo na skupne izzive, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj, varnost in stabilnost, upravljanje in človekove pravice ter preprečevanje in odziv na naravne in humanitarne katastrofe. (19) Strategija EU za novo partnerstvo z Srednjo Azijo, ki jo je sprejel Evropski svet junija 2007 je okrepila regionalni in dvostranski dialog ter sodelovanje EU z državami Srednje Azije glede pomembnih vprašanj, s katerimi se soočajo, kot na primer zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj in stabilnost. Izvajanje strategije je dobro napredovalo na področjih človekovih pravic, vladavine prava, dobrega upravljanja in demokracije, izobraževanja, gospodarskega razvoja, trgovine in naložb, energije in prometa ter okoljskih politik. (20) Dejavnost EIB v Južni Afriki je treba izvajati v okviru državnega strateškega dokumenta med EU in Južno Afriko. Osrednja področja, opredeljena v strateškem dokumentu, so ustvarjanje delovnih mest, razvoj zmogljivosti za zagotavljanje storitev in socialna kohezija. Dejavnosti EIB v Južni Afriki so se izvajale kot dopolnilo k programu Komisije za razvojno sodelovanje, in sicer z osredotočanjem EIB na podporo zasebnemu sektorju ter na naložbe v širjenje infrastrukture in socialnih storitev (nastanitev, elektrika in komunalna infrastruktura). Na podlagi vmesnega pregleda državnega strateškega dokumenta za Južno Afriko se predlaga okrepitev delovanja na področju podnebnih sprememb, in sicer z dejavnostmi, ki podpirajo ustvarjanje zelenih delovnih mest. (21) Da bi povečali skladnost celotne podpore EU v zadevnih regijah, bi bilo treba po potrebi ustrezno omogočiti združitev financiranja EIB s proračunskimi viri EU na primer v obliki jamstva, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer, naložbenega sofinanciranja, skupaj s tehnično pomočjo za pripravo projektov in njihovo izvajanje z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost, instrumentoma EIDHR in DCI. (22) Zunanje financiranje EIB mora biti na vseh ravneh, od strateškega načrtovanja do razvoja projekta, v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati ter v skladu s cilji na visoki ravni, zastavljenimi v tem sklepu. Z namenom povečanja skladnosti zunanjih ukrepov EU je treba dodatno okrepiti politični in strateški dialog med Komisijo, EEAS in EIB. Z istim namenom je treba povečati sodelovanje in zgodnjo medsebojno izmenjavo informacij med EIB in Komisijo na operativni ravni. Zelo pomembno je, da obstaja ustrezna zgodnja izmenjava stališč med EIB, Komisijo in EEAS pri postopku priprave programskih dokumentov za povečanje sinergije med dejavnostmi EIB in dejavnostmi, ki jih izvaja Komisija. (23) Praktični ukrepi za povezovanje splošnih ciljev mandata in njihovega izvajanja se ustrezno določijo v regionalnih operativnih smernicah, ki jih ustrezno razvije Komisija skupaj z EIB po posvetu z EEAS glede vprašanj politike. Te smernice naj bi na podlagi širšega okvira politike EU za vsako regijo odražale državne strategije EU in skušale zagotoviti, da financiranje EIB dopolnjuje ustrezne politike, programe in instrumente pomoči EU v različnih regijah. Smernice je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru letnih poročil Komisije o zunanjem mandatu EIB. (24) EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni program za načrtovani obseg podpisanih financiranj EIB, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev jamstvenega sklada. Komisija mora ta načrt upoštevati pri svojem rednem proračunskem načrtovanju, ki ga predloži proračunskemu organu. (25) Komisija mora preučiti razvoj „programa EU za sodelovanje in razvoj“ z namenom optimiranja delovanja mehanizmov za kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil v zunanjih regijah. V svojih obravnavah se mora Komisija posvetovati z EIB ter z drugimi evropskimi večstranskimi in dvostranskimi finančnimi institucijami. Takšen program bi še naprej spodbujal sporazume vzajemnega zaupanja, ki temeljijo na primerjalni prednosti različnih institucij, obenem pa spoštoval vlogo in pristojnosti institucij EU pri izvajanju proračuna EU in posojil EIB. (26) EIB je treba spodbujati pri širjenju financiranj zunaj EU brez uveljavljanja jamstva EU, da bi podpirala zunanjepolitične cilje EU, zlasti v predpristopnih in sosednjih državah ter v državah z dolgoročno bonitetno oceno v drugih regijah, poleg tega pa tudi v državah z nizko bonitetno oceno, kadar ima EIB ustrezna jamstva pri tretjih strankah. Po posvetu s Komisijo mora EIB razviti politiko za odločanje med dodeljevanjem projektov bodisi mandatu v sklopu jamstva EU ali financiranju EIB na lastno tveganje. Takšna politika bi upoštevala zlasti kreditno sposobnost zadevnih držav in projektov. (27) EIB bi morala razširiti razpon ponujenih novih in inovativnih finančnih instrumentov, vključno z večjim osredotočanjem na razvoj jamstvenih instrumentov. Poleg tega je treba spodbujati EIB k izdajanju posojil v lokalnih valutah in izdajanju obveznic na lokalnih trgih, pod pogojem, da so partnerske države izvedle potrebne strukturne reforme, zlasti v finančnem sektorju, ter druge ukrepe, ki omogočajo dejavnost EIB. (28) Zunanjim aktivnostim EIB je treba posvetiti dovolj človeških virov in finančnih sredstev, da bo banka izpolnjevala zahteve mandata v regijah in podregijah. To vključuje zlasti zadostne zmogljivosti za podporo razvojnih ciljev sodelovanja EU za povečano osredotočenost na predhodno oceno okoljskih, socialnih in razvojnih vidikov njenih dejavnosti ter za učinkovito nadzorovanje projektov med izvajanjem. (29) Pri financiranju zunaj EU, ki sodi na področje uporabe tega sklepa, si mora EIB prizadevati za nadaljnje izboljšanje usklajevanja in krepitev ustreznega sodelovanja z institucijami IFI in EBFI, tudi vključno z ustreznim sodelovanjem na področju pogojev za sektorje in vzajemnim zaupanjem pri postopkih, uporabo skupnega sofinanciranja in udeležbo v globalnih pobudah, kot je pospeševanje usklajevanja in učinkovitosti pomoči. Zgornji cilji morajo temeljiti na vzajemnosti med EIB in drugimi institucijami ter za učinkovito izvajanje zahtevajo enak trud s strani EIB in drugih finančnih institucij. Načini izvajanja financiranja EIB zlasti v vzhodnih sosedskih in partnerskih državah, Srednji Aziji in Turčiji so določeni v tristranskih memorandumih o soglasju med Komisijo, EIB in Evropsko banko za obnovo in razvoj. (30) Okrepiti je treba poročanje in prenos informacij EIB Komisiji, da lahko Komisija izboljša letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo predvsem oceniti skladnost financiranja EIB s tem sklepom ob upoštevanju operativnih smernic in vsebovati dele o dodani vrednosti v skladu s politikami EU ter dele o sodelovanju s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem. Po potrebi mora poročilo vsebovati podatke o večjih spremembah in okoliščinah, ki bi upravičile dodatne spremembe mandata pred koncem obdobja. (31) Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi ter ukrepi za preprečevanje utaje davkov in ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 Jamstvo EU 1. Evropska unija odobri Evropski investicijski banki (EIB) proračunsko jamstvo EU za financiranja zunaj EU (jamstvo EU). Jamstvo EU se odobri kot splošno jamstvo za plačila, ki jih EIB ne prejme, čeprav so ji dolgovana, v zvezi s posojili in posojilnimi jamstvi za investicijske projekte EIB, ki so upravičeni v skladu z odstavkom 2. 2. Do jamstva EU so upravičena posojila in posojilna jamstva EIB za naložbene projekte, ki se izvajajo v državah, vključenih v ta sklep, odobrena v skladu z lastnimi predpisi in postopki EIB v podporo ustreznim zunanjepolitičnim ciljem EU, kjer je bilo financiranje EIB odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican (financiranje EIB). 3. Jamstvo EU se omeji na 65 % skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev, zagotovljenih v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse ustrezne zneske. 4. Jamstvo EU krije financiranje EIB, podpisano v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Za financiranje EIB, podpisano na podlagi Sklepa Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti[11], Sklepa Sveta 2008/847/ES z dne 4. novembra 2008 o upravičenosti srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom Sveta 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti[12] in Sklepom št. 633/2009/ES, še naprej velja jamstvo EU v skladu s tem sklepom. 5. Če do izteka obdobja, navedenega v odstavku 4, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta sklepa za odobritev novega jamstva EU za financiranje EIB zunaj EU na podlagi predloga, ki ga predloži Komisija v skladu s členom 13, se navedeno obdobje avtomatično podaljša za šest mesecev. Člen 2Zgornje meje mandata 1. Zgornja meja financiranj EIB v okviru jamstva EU za obdobje 2007–2013, zmanjšana za preklicane zneske, ne sme preseči 27 800 000 000 EUR in se razdeli na dva dela: (a) splošni mandat v višini 25 800 000 000 EUR (b) mandat za podnebne spremembe v višini 2 000 000 000 EUR 2. Splošni mandat se razdeli na zavezujoče regionalne zgornje meje in okvirne podomejitve, kakor je opredeljeno v Prilogi I. Znotraj regionalnih zgornjih mej EIB postopoma zagotovi uravnoteženo razdelitev med državami v regijah, ki jih pokriva splošni mandat. 3. Financiranja EIB, krita v sklopu splošnega mandata, so tista, ki stremijo k ciljem, določenim v členu 3 tega sklepa. 4. Mandat za podnebne spremembe krije financiranja EIB v vseh državah, vključenih v ta sklep, kjer financiranja EIB podpirajo ključne cilje politike EU reševanja vprašanj podnebnih sprememb s podporo projektov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki prispevajo k skupnemu cilju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), zlasti z izogibanjem ali zmanjševanjem emisije toplogrednih plinov na področjih obnovljive energije, energetske učinkovitosti in trajnostnega prometa ali s povečanjem odpornosti ranljivih držav, sektorjev in skupnosti na škodljiv vpliv podnebnih spremembah. Mandat za podnebne spremembe se izvaja v tesnem sodelovanju s Komisijo in združuje ustrezno financiranje EIB s proračunskimi sredstvi EU, kadar je to mogoče. 5. Za namene mandata za podnebne spremembe se mora EIB vseeno truditi, da zagotovi uravnovešeno porazdelitev financiranj, dodeljenih regijam iz Priloge II tega sklepa, do konca obdobja, navedenega v členu 1(4). EIB mora zlasti zagotoviti, da regija pod točko A Priloge II ne prejme več kot 40 % zneska, dodeljenega temu mandatu, regija pod točko B ne več kot 50 %, regija pod točko C ne več kot 30 % in regija pod točko D ne več kot 10 %. Člen 3Splošni cilji mandata 1. Jamstvo EU se odobri za financiranja EIB, ki podpirajo naslednje splošne cilje: (a) Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kot je opredeljeno v členu 2(4). (b) Razvoj socialne in gospodarske infrastrukture, vključno s prometom, energijo, okoljsko infrastrukturo ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT). (c) Razvoj lokalnega zasebnega sektorja, zlasti podpora malim in srednje velikim podjetjem. 2. Regionalno povezovanje med partnerskimi državami, vključno z gospodarskim povezovanjem med predpristopnimi državami, sosednjimi državami in EU mora biti prednostni cilj za financiranje EIB na območjih, opredeljenih v odstavku 1. 3. EIB mora postopoma povečevati dejavnost v socialnih sektorjih, kot sta zdravstvo in šolstvo. Člen 4Vključene države 1. Seznam držav upravičenk ali možnih držav upravičenk do financiranja EIB v sklopu jamstva EU je v Prilogi I I. 2. O upravičenosti do financiranja EIB v sklopu jamstva EU držav, navedenih v Prilogi II in označenih z „*“, ter drugih držav, ki niso navedene v Prilogi II, odločita Evropski parlament in Svet za vsak primer posebej v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. 3. Jamstvo EU krije samo financiranje EIB, ki se izvaja v državah upravičenkah, ki so sklenile okvirni sporazum z EIB, v katerem se določijo pravni pogoji, pod katerimi se izvaja takšen posel. 4. V primeru resnih dvomov o političnih ali gospodarskih razmerah v določeni državi se lahko Evropski parlament in Svet odločita, da se v navedeni državi opusti novo financiranje EIB na podlagi jamstva EU v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. 5. Jamstvo EU ne krije financiranja EIB v določeni državi, če je bil sporazum, ki se nanaša na takšen posel, podpisan po pristopu te države k Evropski uniji. Člen 5Prispevek financiranj EIB politikam EU 1. Komisija skupaj z EIB razvije regionalne operativne smernice za financiranje EIB na podlagi tega sklepa. Pri sestavi teh smernic se Komisija in EIB glede vprašanj politike ustrezno posvetujeta z Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS). Namen operativnih smernic je zagotavljanje, da financiranje EIB podpira politike EU, njihova izhodiščna točka pa je širši regionalni politični okvir EU, ki ga ustrezno določita Komisija in EEAS. Operativne smernice morajo zlasti zagotoviti, da je financiranje EIB skladno z ustreznimi politikami, programi in instrumenti pomoči EU v različnih regijah ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta in odločb ter sklepov Sveta. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o uvedenih smernicah. V okviru, določenem v operativnih smernicah, EIB opredeli ustrezne strategije financiranja in zagotovi njihovo izvajanje. 2. Skladnost financiranja EIB z zunanjepolitičnimi cilji EU se spremlja v skladu s členom 10. 3. Financiranje EIB ni vključeno v kritje jamstva EU, če Komisija poda negativno mnenje o takšnem financiranju v okviru postopka, predvidenega v členu 19 statuta EIB. Člen 6Ocena EIB razvojnih vidikov projektov 1. EIB izvaja skrbno delo pri razvojnih vidikih projektov, ki so kriti z jamstvom EU. Predpisi in postopki EIB morajo vključevati potrebne predpise o ocenjevanju okoljskega in družbenega vpliva projektov in ocenjevanju vidikov v zvezi s človekovimi pravicami, da bodo v sklopu tega sklepa podprti samo projekti, ki so gospodarsko, finančno, okoljevarstveno in družbeno trajnostni. Kadar je to ustrezno, ocena vključuje presojo, kako se lahko zmogljivosti upravičencev do financiranja EIB v času trajanja projekta okrepijo s tehnično pomočjo. 2. Poleg predhodne ocene razvojnih vidikov mora EIB okrepiti nadziranje v času izvajanja projekta, med drugim na ravni razvojnega vpliva projekta. Člen 7 Sodelovanje s Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje 1. Okrepi se skladnost zunanjih ukrepov EIB z zunanjepolitičnimi cilji EU z namenom doseči čim večjo sinergijo med financiranjem EIB in proračunskimi sredstvi EU, zlasti z uvedbo operativnih smernic iz člena 5 in rednim ter sistematičnim dialogom in zgodnjo izmenjavo informacij o: (a) strateških dokumentih, ki jih ustrezno pripravi Komisija in/ali EEAS, kot so nacionalni in regionalni strateški dokumenti, usmeritveni programi, akcijski načrti in predpristopni dokumenti; (b) dokumentih EIB za strateško načrtovanje in uvedbi novih projektov; (c) drugih političnih in operativnih vidikih. 2. Sodelovanje poteka različno v različnih regijah, glede na vlogo EIB in politike EU v posameznih regijah. Člen 8Sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami 1. Financiranje EIB vedno pogosteje poteka, kadar je ustrezno, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami ali evropskimi bilateralnimi institucijami, da se zagotovijo najboljše sinergije, sodelovanje in učinkovitost ter ustrezna delitev tveganja in skladni pogoji za projekte in sektorje. 2. Sodelovanje iz odstavka 1 se olajša z usklajevanjem, ki poteka predvsem v okviru memoranduma o soglasju ali drugih okvirov regionalnega sodelovanja EU, kadar je ustrezno, med Komisijo, EIB in najpomembnejšimi mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi bilateralnimi institucijami, ki delujejo v različnih regijah. Člen 9Kritje in pogoji jamstva EU 1. Pri financiranju EIB, ki se sklene z državo ali za katerega jamči država, in drugih oblikah financiranja EIB, sklenjenega z regionalnimi ali lokalnimi organi oblasti, javnimi podjetji ali zavodi v državni lasti ali pod državnim nadzorom, če je bila za takšne druge oblike financiranja EIB opravljena ustrezna ocena kreditnega tveganja EIB ob upoštevanju okoliščin kreditnega tveganja v zadevni državi, jamstvo EU krije vsa plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana (v nadaljnjem besedilu: „skupno jamstvo“). 2. Za namene odstavka 1 zastopa Zahodni breg in Gazo Palestinska oblast, Kosovo pa v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) Misija Združenih narodov na Kosovu ali uprava, določena v smernicah iz člena 5 tega sklepa. 3. Pri financiranju EIB, ki ni zajeto v odstavku 1, jamstvo EU krije vsa plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana, če je prejem plačil preprečila uresničitev enega od naslednjih političnih tveganj (v nadaljnjem besedilu: „jamstvo pri političnem tveganju“): (a) nekonvertibilnost valute; (b) razlastitev; (c) vojna ali državljanski nemiri; (d) odklonitev pravnega varstva pri kršitvi pogodbe. 4. Po posvetu s Komisijo mora EIB razviti jasno in pregledno politiko dodeljevanja za odločanje glede vira financiranj, ki so upravičena tako do kritja na podlagi jamstva EU kot tudi financiranja EIB na lastno tveganje. Člen 10Letno poročanje in obračunavanje 1. Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, ki se zagotovi na podlagi tega sklepa. Poročilo vključ uje oceno financiranja EIB na ravni projekta, sektorja, države in regije ter prispevek financiranja EIB k izpolnjevanju zunanjepolitičnih in strateških ciljev EU. Poročilo predvsem ocenjuje skladnost financiranja EIB s tem sklepom ob upoštevanju operativnih smernic iz člena 5 in vsebuje dele o dodani vrednosti za doseganje ciljev politik EU ter dele o sodelovanju s Komisijo in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in bilateralnimi institucijami, vključno s sofinanciranjem. 2. Za namene odstavka 1 EIB predloži Komisiji letna poročila o financiranju EIB, zagotovljenem na podlagi tega sklepa na ravni projekta, sektorja, države in regije ter o uresničevanju zunanjepolitičnih in strateških ciljev Skupnosti, vključno s sodelovanjem s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in bilateralnimi institucijami. 3. EIB Komisiji zagotovi potrebne statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, ki so nujno potrebni, da se izpolnijo poročevalske dolžnosti Komisije ali zahteve Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih v okviru financiranja EIB. 4. Za namene obračunavanja in poročanja Komisije o tveganjih, ki jih krije skupno jamstvo, EIB zagotovi Komisiji svojo oceno tveganja in informacije o oceni financiranja, zagotovljenega posojilojemalcem ali dolžnikom z jamstvom, ki niso države. 5. EIB zagotovi informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 na svoje stroške. Člen 11Izterjava plačil, ki jih izvede Komisija 1. Če Komisija izvede plačilo na podlagi jamstva EU, EIB v imenu in za račun Komisije izterja terjatve za izplačane zneske. 2. EIB in Komisija skleneta sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izterjavo terjatev, najpozneje do datuma sklenitve sporazuma iz člena 12. Člen 12Sporazum o jamstvu EIB in Komisija skleneta sporazum o jamstvu, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke v zvezi z jamstvom EU. Člen 13Pregled Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezni predlog za ustanovitev jamstva EU v sklopu naslednjega finančnega okvira. Člen 14 Zaključno poročanje Komisija predloži zaključno poročilo o uporabi tega sklepa do 31. oktobra 2014. Člen 15Razveljavitev Sklep št. 633/2009/ES se razveljavi. Člen 16Začetek veljavnosti Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I REGIONALNE ZGORNJE MEJE SPLOŠNEGA MANDATA A. Predpristopne države: 8 700 000 000 EUR; B. Sosednje in partnerske države: 12 400 000 000 EUR; razdeljeno na naslednje okvirne podomejitve: (i) države Sredozemlja: 8 700 000 000 EUR; (ii) Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija: 3 700 000 000 EUR; C. Azija in Latinska Amerika: 3 800 000 000 EUR; razdeljeno na naslednje okvirne podomejitve: (i) Latinska Amerika: 2 800 000 000 EUR; (ii) Azija (vključno z Srednjo Azijo): 1 000 000 000 EUR; D. Republika Južna Afrika: 900 000 000 EUR. Znotraj regionalnih zgornjih mej splošnega mandata se lahko upravni organi EIB odločijo, da do 10 % regionalne zgornje meje prerazporedijo med okvirne podregionalne zgornje meje. PRILOGA II UPRAVIČENE ALI MOŽNO UPRAVIČENE REGIJE IN DRŽAVE A. Predpristopne države 1. Države kandidatke Hrvaška, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. 2. Možne države kandidatke Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Kosovo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), Islandija. B. Sosedske in partnerske države 1. Sredozemske države Alžirija, Egipt, Zahodni breg in Gaza, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Sirija, Tunizija. 2. Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija Vzhodna Evropa: Republika Moldavija, Ukrajina, Belorusija; Južni Kavkaz: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija; Rusija. C. Azija in Latinska Amerika 1. Latinska Amerika Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Kuba (*), Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela. 2. Azija Azija (razen Srednje Azije): Afganistan (*), Bangladeš, Butan (*), Brunej, Kambodža, Kitajska (vključno s posebnima upravnima regijama Hong Kong in Macao), Indija, Indonezija, Irak, Južna Koreja, Laos, Malezija, Maldivi, Mongolija, Nepal, Pakistan, Filipini, Singapur, Šrilanka, Tajvan (*), Tajska, Vietnam, Jemen. Srednja Azija: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan. D. Južna Afrika: Republika Južna Afrika. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. NASLOV PREDLOGA Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. 2. OKVIR ABM/ABB Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i): Zadevno(-a) področje(-a): Gospodarske in finančne zadeve Dejavnost ABB: Financiranja in finančni instrumenti 3. PRORAČUNSKE VRSTICE 3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke 01 04 01 06 – „Jamstvo ES za posojila EIB tretjim državam“ 01 04 01 14 – „Oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada“ 3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva Posojila in jamstva za posojila EIB v okviru kritja jamstva EU („financiranja EIB“) lahko EIB podpiše od leta 2007 do leta 2013. Predvideno je šestmesečno podaljšanje, če Evropski parlament in Svet ne sprejmeta sklepa za odobritev novega jamstva EU EIB za financiranje zunaj EU do konca leta 2013. Celoten čas trajanja ukrepa in njegovega finančnega vpliva se bo določil z rokom zapadlosti podpisanih financiranj EIB. Kot je predvideno v sporazumu o jamstvu, ki sta ga podpisali Komisija in EIB, se morajo izplačila sklenjenih financiranj zgoditi v roku sedmih let od konca mandata. 3.3. Značilnosti proračuna Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi | 01 04 01 06 01 04 01 14 | dif.[13] dif.[14] | NE NE | NE NE | NE NE | 4 4 | 4. POVZETEK SREDSTEV 4.1. Finančna sredstva 4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP) - 01 04 01 06 – „Jamstvo ES za posojila EIB tretjim državam“ Proračunski vpis („p.m.“), iz katerega je razvidno proračunsko jamstvo za posojila EIB tretjim državam, se aktivira le v primeru dejanskega uveljavljanja jamstva, ki ga jamstveni sklad ne more v celoti pokriti. - 01 04 01 14 – „Oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada“ Rezervacije za jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati skladno z Uredbo o jamstvenem skladu[15]. V skladu s to uredbo je treba posojila odobriti na podlagi neporavnanega zneska na koncu leta. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom (9 % neporavnanega zneska) in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek oblikovanja rezervacij se v letu „n“ vključi v predlog proračuna za leto „n + 1“ in dejansko plača z eno transakcijo v začetku leta „n + 1“ iz proračunske vrstice 01 04 01 12. Naslednja razpredelnica povzema ocenjena proračunska sredstva, potrebna za financiranje jamstvenega sklada od 2007 do 2013. Podatki v zvezi z obdobjem 2007–2010 predstavljajo dejansko izvajanje proračuna. Izračuni temeljijo na predlaganem mandatu za dodeljevanje posojil EIB v višini 27,8 milijarde EUR med leti 2007 in 2013, od katerega sta 2 milijardi EUR namenjeni neobveznemu mandatu. Opozoriti je treba, da jamstveni sklad krije tudi posojila v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma, ki ne spadajo na področje uporabe predlaganega sklepa. Zato proračunske potrebe upoštevajo obstoječa sklenjena financiranja in potencialna nova financiranja na podlagi teh dveh dejavnosti. - Napovedane potrebe za oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada v obdobju 2012–2013 temeljijo na obsegu sklenjenih financiranj in izplačil po oceni EIB. Vendar pa je treba poudariti, da se ti letni podatki razlikujejo v skladu z dejanskim ritmom podpisov, izplačil in povračil posojil. Napovedi upoštevajo vpliv „neobveznega mandata“ 2 milijardi EUR na oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada. Na podlagi 9-odstotne stopnje pri oblikovanju rezervacij bo finančni vpliv dodelitve 2 milijard EUR oblikovanju rezervacij sklada znašal največ 180 milijonov EUR v obdobju 2012–2020 ob predpostavki, da bodo ustrezna posojila v celoti izplačana. Pri finančnem načrtovanju proračunske postavke 4 je bil dan na stran znesek v vrednosti 1,4 milijarde EUR, s pavšalnim zneskom 200 milijonov EUR letno. Celotni znesek načrta v višini 1,4 milijarde EUR se ohrani kot „maksimalne proračunske potrebe“. Ta prvotno predvideni letni znesek 200 milijonov se lahko prekorači v letih 2012 in 2013 ob upoštevanju razvoja obsega izplačil in negativnega razvoja, kot sta kopičenje neizpolnjenih obveznosti[16] in neugodna ocena premoženja[17], da se obvladajo izredne razmere, kot je prikazano v „maksimalnih proračunskih potrebah“ skupaj (glej razpredelnico spodaj). Proračunske potrebe, ocenjene na podlagi „običajnega“ in neobičajnega oblikovanja rezervacij jamstvenega sklada so podane v spodnji tabeli (dejanske številke za 2007–2011). Odhodki iz poslovanja[18] | Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 138,9 | 326,0 | 271,0 | Odobritve plačil (OP) | b | 138,9 | 326,0 | 271,0 | Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[19] | Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ | Odobritve za prevzem obveznosti | a + c | 138,9 | 326,0 | 271,0 | Odobritve plačil | b + c | 138,9 | 326,0 | 271,0 | Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[20] | Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,9 | 0,9 | 0,9 | Upravni stroški, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,9 | 0,9 | 0,9 | Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj | OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a + c + d + e | 139,8 | 326,9 | 271,9 | OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b + c + d + e | 139,8 | 326,9 | 271,9 | Podrobnosti o sofinanciranju Sofinanciranje ni predvideno. 4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem. 4.1.3. Finančni vpliv na prihodke Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji: Če je jamstveni sklad nad ciljnim zneskom, se presežek preusmeri na splošni proračun. 4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1. Letne potrebe | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | Število potrebnih človeških virov skupaj | 7 | 7 | 7 | 7 | 5. ZNAČILNOSTI IN CILJI 5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti Po Sklepu št. 633/2009 Evropskega parlamenta Sveta krije jamstvo EU financiranja EIB, sklenjena med 1. februarjem 2007 in 31. oktobrom 2011. Zato je treba pripraviti predlog za nov sklep, če želi EU še dalje odobriti jamstvo za financiranje EIB v podporo ciljem politike EU do 31. decembra 2013. 5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve EU, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije Financiranje EIB zunaj EU je zelo prepoznavno in učinkovito orodje, ki podpira zunanje ukrepe EU. Glavne prednosti posredovanja EIB v takšnih državah so prenos strokovnega znanja in izkušenj na predlagatelje projektov ter uporaba okoljskih standardov in standardov za javno naročanje pri financiranih projektih. Poleg navedenih prednosti EIB v celoti prenaša tudi finančne prednosti, ki izhajajo iz jamstva EU, in privlačne stroške financiranja EIB za končne upravičence v obliki konkurenčnih obrestnih mer. Mandat, ki ga krije jamstvo EU, zagotavlja potrebno politično in finančno podporo EU za države in projekte, ki sicer ne bi izpolnjevali običajnih smernic in meril EIB. Financiranje EIB bo dopolnjevalo dejavnosti, ki se bodo izvajale na podlagi novih instrumentov za zunanjo pomoč. Za dodatno povečanje podpore zunanji politiki EU v vsaki posamezni regiji se bo krepila povezanost med prednostnimi nalogami EIB in politikami EU. To se bo doseglo z vzpostavitvijo trdnejšega okvira za dialog in sodelovanje med EIB in Komisijo pri opredeljevanju regionalnih politik, državnih strategij in na projektni ravni. Financiranje EIB se bo lahko koristno združevalo s proračunskimi viri EU v obliki odobritve pomoči, tveganega kapitala skupaj s tehnično pomočjo za pripravo projektov in njihovo izvajanje ali krepitvijo pravnega in regulativnega okvira. 5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM Glavni cilj predloga je spodbujati prispevek EIB pri doseganju političnih ciljev EU s financiranjem investicijskih projektov. Cilji, ki se bodo skušali uresničiti s financiranjem EIB v okviru mandata so podrobno opisani v predlaganem pravnem aktu. Doseganje ciljev se bo merilo z obsegom financiranja EIB po regijah in sektorjih ter z obsegom financiranja EIB, ki ga bodo sofinancirale druge mednarodne finančne institucije in/ali programi Komisije ter z drugimi kazalniki v okviru predhodne in naknadne ocene financiranja EIB. 5.4. Metoda izvedbe (okvirno) Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami. Pripombe: Predlog v skladu z obstoječimi določbami predvideva, da EIB financira investicijske projekte v skladu z njenimi predpisi in postopki. Za upravljanje jamstva EU je pristojna Komisija. EIB in Komisija skleneta sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izvajanje predlaganega sklepa. 6. NADZOR IN VREDNOTENJE 6.1. Sistem nadzora Financiranje EIB na podlagi jamstva EU bo upravljala EIB v skladu s svojimi predpisi in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje. Kot predvideva statut EIB, je revizijska komisija EIB, ki ji pomagajo zunanji revizorji, pristojna za preverjanje, ali so se financiranja in knjigovodstvo EIB ustrezno izvajali. Finančna poročila EIB letno potrjuje njen svet guvernerjev. Če Komisijo zastopa direktor ali namestnik direktorja, upravni odbor odobri vsako financiranje EIB in spremlja, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi navodili, ki jih določi svet guvernerjev. Obstoječi tristranski sporazum med Komisijo, Računskim sodiščem in EIB iz oktobra 2003 in leta 2007 je obnovljen še za štiriletno obdobje podrobno določa pravila, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče opraviti revizije financiranja EIB na podlagi jamstva EU. V skladu s členom 10 predloga Komisija na podlagi letnih poročil, ki jih pripravi EIB, vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, izvedenem v skladu s tem mandatom. EIB Komisiji zagotovi tudi potrebne statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, da izpolni svoje poročevalske dolžnosti ali zahteve Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih posojil za financiranje EIB. 6.2. Ocena 6.2.1. Predhodno ocenjevanje V skladu s Sklepom št. 633/2009/ES Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo na podlagi zunanjega ocenjevanja. Zunanje ocenjevanje je nadzoroval in vodil upravljalni odbor, sestavljen iz več „modrih oseb“, ki jih imenuje svet guvernerjev EIB, ter po enega predstavnika EIB in Komisije. Zunanja ocena je bila poslana tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Zaključki vmesnega poročila so osnova za glavne značilnosti tega predloga. Poleg tega je v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih Evropskih skupnosti v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v letu 2008 (COM(2010) 69) ocena obstoječega jamstva EU za financiranja EIB zunaj EU. Drugo pomembno poročilo je Poročilo proračunskemu organu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun – stanje na dan 31. decembra 2008 (COM(2009) 398) skupaj s k njemu priloženim delovnim dokumentom služb Komisije (SEC(2009) 1063). 6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj) Ugotovitve poročila o oceni so povzete in analizirane v poročilu Komisije o vmesnem pregledu, ki je vključen v ta predlog[21]. 6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja Komisija bo pripravila zaključno poročilo o izvajanju zunanjega mandata EIB do 31. oktobra 2014. 7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM EIB nosi glavno odgovornost za sprejetje ukrepov proti goljufijam, zlasti z izvajanjem financiranih dejavnosti „politike EIB za preprečevanje in odvračanje od korupcije, goljufij, dogovarjanja, izsiljevanja, pranja denarja in financiranja terorizma pri dejavnostih Evropske investicijske banke“, ki je bila sprejeta aprila 2008. Predpisi in postopki EIB med podrobnimi ureditvami za boj proti goljufijam in korupciji vključujejo tudi pristojnost OLAF za izvedbo notranjih preiskav. Zlasti je julija 2004 svet guvernerjev EIB sprejel sklep „o pogojih za notranje preiskave v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in vseh nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti“. 8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH 8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja Stroški temeljijo na oceni finančnih tokov, ki izhajajo iz izvajanja mandata (obseg sklenjenih financiranj in izplačil posojil) ob upoštevanju izravnalnega mehanizma, ki velja v izjemnem primeru, da neizpolnjene obveznosti v enem letu presegajo 100 milijonov EUR. Morebitne neizpolnjene obveznosti plačil je težko oceniti. Vseeno pa polletna poročila Komisije o jamstvih, ki jih pokriva proračun, omogočajo upoštevanje največjih tveganj, ki jih pokriva proračun (prim. poročilo COM(2009) 398 ter priloženi delovni dokument služb Komisije SEC(2009) 1063). (v milijonih EUR) 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | Uradniki ali začasno osebje[22] (XX 01 01) | A*/AD | 4 | 4 | 4 | 4 | B*, C*/AST | 3 | 3 | 3 | 3 | Osebje, financirano[23] iz člena XX 01 02 | Drugo osebje[24], financirano iz člena XX 01 04/05 | SKUPAJ | 7 | 7 | 7 | 8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa Najpomembnejše naloge, ki izhajajo iz upravljanja jamstva EU, so: – priprava zakonodajnih predlogov in sporazumov o jamstvu; – vodenje odobritvenega postopka; – vodenje letnega proračunskega postopka; – letno poročanje Svetu in Parlamentu; – upravljanje pozivov za plačilo; – spremljanje upravljanja jamstvenega sklada; – računovodstvo; – odnosi z Računskim sodiščem, Parlamentom in Svetom. 8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji) ( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomestijo ali podaljšajo 8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje) Ni relevantno 8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije v milijonih EUR Vrsta človeških virov | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 0,854 | Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | - | - | - | - | Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije Ni relevantno [1] Sklep o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti (UL L 190, 22.7.2009, str. 1). [2] SEC(2010) 443. [3] Finančne institucije držav članic, ki sodelujejo pri razvoju in naložbah v projekte zunaj svoje države. [4] COM(2010) 173. [5] UL L 145, 10.6.2009, str. 10. [6] SEC(2010) 443. [7] UL L 190, 22.7.2009, str. 1. [8] UL L 145, 10.6.2009, str. 10. [9] Kot je opredeljeno na seznamu OECD prejemnikov ODA (v katerega so vključene najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom in države s srednjim dohodkom). [10] COM(2009) 495. [11] UL L 414, 30.12.2006, str. 95. [12] UL L 301, 12.11.2008, str. 13. [13] Diferencirana sredstva. [14] Diferencirana sredstva. [15] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 145, 10.6.2009, str. 10). [16] 100 milijonov EUR na leto izvira iz aktiviranja jamstva pri večjih zamudah (glej „izravnalni mehanizem“ v Uredbi jamstvenega sklada). [17] Da se ocenijo posledice za zagotavljanje sredstev pri morebitnih nihanjih vrednosti premoženja jamstvenega sklada, so bile narejene naslednje predpostavke:– trajanje portfelja 3,3 leta;– enoodstotno zvišanje obrestnih mer na leto;– razvoj sredstev jamstvenega sklada, ki izhaja iz predvidenega „običajnega oblikovanja rezervacij“.Za leti 2007 in 2008 ni posledic zaradi prehodnega obdobja. [18] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx. [19] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx. [20] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05. [21] COM(2010) 173. [22] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije. [23] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije. [24] Te stroške referenčni znesek krije.