[pic] | EVROPSKA KOMISIJA | Bruselj, 3.3.2010 COM(2010) 73 konč. Predlog Medinstitucionalni sporazum med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah KAZALO Medinstitucionalni sporazum med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah 3 DEL I – Finančni okvir in posebni instrumenti 4 A. Določbe o večletnem finančnem okviru 4 B. Določbe o posebnih instrumentih, ki niso vključeni v finančni okvir 4 B.1 Rezerva za nujno pomoč 4 B.2 Solidarnostni sklad Evropske unije 5 B.3 Instrument prilagodljivosti 5 B.4 Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji 6 DEL II – Izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja v proračunskem postopku 7 A. Postopek medinstitucionalnega sodelovanja 7 B. Vključitev finančnih določb v zakonodajne akte 7 C. Odhodki v zvezi s sporazumi o ribištvu 7 D. Financiranje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) 8 DEL III – Dobro finančno poslovodenje sredstev EU 10 A. Finančno načrtovanje 10 B. Agencije in evropske šole 11 C. Novi finančni instrumenti 11 PRILOGA – Medinstitucionalno sodelovanje na proračunskem področju 12 Del A. Časovni razpored proračunskega postopka 12 Del B. Prednostne naloge v proračunskem postopku 12 Del C. Določitev predloga proračuna in posodabljanje ocen 12 Del D. Proračunski postopek pred spravnim postopkom 13 Del E. Spravni postopek 13 Del F. Spremembe proračuna 14 Predlog Medinstitucionalni sporazum med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah EVROPSKI PARLAMENT, SVET EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKA KOMISIJA – v nadaljnjem besedilu: institucije – SO SE DOGOVORILI: 1. Namen tega sporazuma, sprejetega na podlagi člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), je izboljšanje poteka letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v proračunskih zadevah. 2. Sporazum je zavezujoč za vse institucije, dokler velja. 3. Sporazum ne spreminja proračunskih pooblastil institucij, kakor so določena v Pogodbah, Uredbi o večletnem finančnem okviru[1] (v nadaljnjem besedilu: uredba o VFO) in finančni uredbi[2]. Ob sklicevanju na to točko Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov. 4. Za vsako spremembo Sporazuma je potrebno soglasje vseh institucij. 5. Sporazum ima tri dele: 6. del I vsebuje dopolnilne določbe za večletni finančni okvir in določbe o posebnih instrumentih, ki niso vključeni v finančni okvir, 7. del II se nanaša na medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku, 8. del III vsebuje določbe v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem sredstev EU. 9. Ta sporazum začne veljati isti dan kot uredba o VFO in nadomesti Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[3]. DEL I – FINANČNI OKVIR in POSEBNI INSTRUMENTI A. Določbe o večletnem finančnem okviru 10. INFORMACIJE O UKREPIH, KI NISO VKLJUčENI V SPLOšNI PRORAčUN EVROPSKE UNIJE, IN O PREDVIDENEM RAZVOJU RAZLIčNIH KATEGORIJ LASTNIH SREDSTEV UNIJE SO PRIKAZANE V LOčENIH RAZPREDELNICAH. TE INFORMACIJE SE VSAKO LETO POSODOBIJO IN PREDLOžIJO SKUPAJ Z DOKUMENTI, PRILOžENIMI PREDLOGU PRORAčUNA. 11. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja institucije v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri, razen za podrazdelek 1b finančnega okvira (kohezija za rast in zaposlovanje), zagotovijo, da za posamezne razdelke ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej. Posodabljanje napovedi za odobritve plačil po letu 2013 12. Leta 2010 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2013. Pri tej posodobitvi se upoštevajo dejansko izvrševanje proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, s katerimi naj bi zagotovili skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka (BND) Evropske unije. B. Določbe o posebnih instrumentih, ki niso vključeni v finančni okvir B.1 REZERVA ZA NUJNO POMOč 13. Rezerva za nujno pomoč je namenjena omogočanju hitrega odziva na posamezne potrebe tretjih držav po pomoči ob dogodkih, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob določitvi proračuna, predvsem za humanitarne operacije, pa tudi za civilno upravljanje kriz in civilno zaščito, kadar to zahtevajo okoliščine. Letni znesek rezerve znaša za obdobje trajanja finančnega okvira 221 milijonov EUR v cenah iz leta 2004. Rezerva je vključena v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija. Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve, obema vejama proračunskega organa predlaga prerazporeditev sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice. Vsakič preden Komisija predlaga prerazporeditev sredstev iz rezerve, je treba preveriti možnosti za prerazporeditev odobritev. V primeru nestrinjanja s predlogom se začne postopek tristranskih pogovorov. Prerazporeditve se opravijo v skladu s členom 26 finančne uredbe. B.2 Solidarnostni sklad Evropske unije 14. Solidarnostni sklad Evropske Unije je namenjen omogočanju hitre finančne pomoči v primeru večjih nesreč na ozemlju države članice ali države kandidatke, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu. Zgornja meja letnega zneska, ki je na razpolago Skladu, znaša 1 milijardo EUR (v tekočih cenah). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca leta. Dela letnega zneska, ki ni vključen v proračun, ni mogoče prenesti v naslednja leta. V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki so na razpolago v Skladu v letu, ko se zgodi nesreča, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega proračunski organ meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz letnih zneskov, ki so na razpolago za naslednje leto. Letni znesek Sklada, ki se vsako leto vključi v proračun, v nobenem primeru ne sme preseči 1 milijarde EUR. Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Sklada, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija pripravi predlog za njegovo uporabo. Če obstajajo možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki, Komisija to upošteva pri pripravi potrebnega predloga, in sicer v skladu s finančno uredbo in z uporabo ustreznega proračunskega instrumenta. Odločitev o uporabi Sklada skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3. V primeru nestrinjanja s predlogom se začne postopek tristranskih pogovorov. B.3 Instrument prilagodljivosti 15. Instrument prilagodljivosti z letno zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR (v tekočih cenah) je namenjen omogočanju financiranja, in sicer v danem proračunskem letu in do višine točno določenega zneska, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Del letnega zneska, ki se ne porabi, je mogoče prenesti do leta n+2. Če se instrument prilagodljivosti uporabi, se najprej črpajo prenesena sredstva, in sicer najprej najstarejša. Del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+2, zapade. Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki. V predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Predlog se lahko za katero koli dano proračunsko leto predloži v proračunskem postopku. Odločitev o uporabi instrumenta prilagodljivosti skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3. Dogovor se doseže v okviru letnega proračunskega postopka. B.4 Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji 16. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je namenjen omogočanju dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Sklad ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR (v tekočih cenah), ki se lahko črpa iz katere koli razpoložljive razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih odobritev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih, povezanih s podrazdelkom 1b finančnega okvira. Te odobritve se vključijo v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija po običajnem proračunskem postopku, takoj ko Komisija opredeli zadostne zneske do zgornje meje in/ali zapadle obveznosti iz drugega odstavka. Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Sklada, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija pripravi predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa v skladu s točko 3. Ko Komisija predlaga odločitev o uporabi Sklada, hkrati obema vejama proračunskega organa predlaga tudi prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja s predlogom se začne postopek tristranskih pogovorov. Prerazporeditve v zvezi s Skladom se opravijo v skladu s členom 24(4) finančne uredbe. DEL II – IZBOLJŠANJE MEDINSTITUCIONALNEGA SODELOVANJA V PRORAČUNSKEM POSTOPKU A. POSTOPEK MEDINSTITUCIONALNEGA SODELOVANJA 17. PODROBNOSTI O MEDINSTITUCIONALNEM SODELOVANJU V PRORAčUNSKIH ZADEVAH SO DOLOčENE V PRILOGI. B. Vključitev finančnih določb v zakonodajne akte 18. VSAK ZAKONODAJNI AKT O VEčLETNEM PROGRAMU, SPREJET PO REDNEM ZAKONODAJNEM POSTOPKU, VSEBUJE DOLOčBO, V KATERI ZAKONODAJNI ORGAN DOLOčI FINANčNA SREDSTVA PROGRAMA. Ta znesek pomeni prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku. Proračunski organ in Komisija, ta pri pripravi predhodnega predloga proračuna, se zavezujeta, da se v celotnem obdobju trajanja zadevnega programa od tega zneska ne bosta oddaljila za več kot 5%, razen če nastopijo nove objektivne dolgoročne okoliščine, za katere so navedeni izrecni in natančni razlogi, pri čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa, zlasti na podlagi ocen. Vsako povečanje tega zneska na podlagi take spremembe mora ostati v okviru obstoječe zgornje meje zadevnega razdelka, kar pa ne vpliva na uporabo instrumentov, navedenih v uredbi o VFO in tem sporazumu. Ta točka se ne uporablja za odobritve za kohezijo, ki so bile sprejete po rednem zakonodajnem postopku in so jih države članice vnaprej dodelile ter zajemajo finančna sredstva za celotno trajanje programa. 19. Zakonodajni akti o večletnih programih, za katere se ne uporablja redni zakonodajni postopek, ne vsebujejo „predvidenega potrebnega zneska“. Če želi Svet vključiti finančni referenčni okvir, se ta upošteva kot izraz želje zakonodajnega organa in ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa, opredeljene v PDEU. Ta določba se navede v vseh zakonodajnih aktih, ki vključujejo tak finančni referenčni okvir. Če je o zadevnem znesku dosežen dogovor v usklajevalnem postopku iz Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975[4], se ta znesek upošteva kot referenčni znesek v smislu točke 15 tega sporazuma. C. Odhodki v zvezi s sporazumi o ribištvu 20. ZA ODHODKE ZA SPORAZUME O RIBIšTVU SE UPORABLJAJO NASLEDNJA POSEBNA PRAVILA: Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament redno obveščala o pripravah in poteku pogajanj, vključno s proračunskimi posledicami. Institucije se zavezujejo, da bodo v zakonodajnem postopku v zvezi s sporazumi o ribištvu storile vse, kar je v njihovi moči, da se vsi postopki čim hitreje izvedejo. Zneski, predvideni v proračunu za nove sporazume ali obnovitev sporazumov, ki začnejo veljati po 1. januarju zadevnega proračunskega leta, se vključijo v rezervo. Če se izkaže, da odobritve v zvezi s sporazumi o ribištvu (vključno z rezervo) ne zadostujejo, Komisija proračunskemu organu predloži potrebne informacije za izmenjavo mnenj v obliki tristranskih pogovorov, po možnosti poenostavljenih, o vzrokih za take razmere in ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti po ustaljenih postopkih. Po potrebi Komisija predlaga ustrezne ukrepe. Vsako četrtletje Komisija proračunskemu organu predloži podrobne informacije o izvajanju veljavnih sporazumov in finančno napoved za preostanek leta. D. FINANCIRANJE SKUPNE ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE (SZVP) 21. V ZVEZI Z ODHODKI ZA SZVP, KI V SKLADU S čLENOM 41 POGODBE O EVROPSKI UNIJI BREMENIJO SPLOšNI PRORAčUN EVROPSKE UNIJE, SI INSTITUCIJE V SPRAVNEM POSTOPKU PRIZADEVAJO NA PODLAGI PREDLOGA PRORAčUNA, KI GA DOLOčI KOMISIJA, VSAKO LETO DOSEčI DOGOVOR O ZNESKU ODHODKOV IZ POSLOVANJA V BREME PRORAčUNA EVROPSKE UNIJE IN O RAZDELITVI TEGA ZNESKA MED čLENE PRORAčUNSKEGA POGLAVJA O SZVP, PREDLAGANE V čETRTEM ODSTAVKU TE TOčKE. ČE DOGOVOR NI DOSEžEN, SE RAZUME, DA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET V PRORAčUN VKLJUčITA ZNESEK IZ PREJšNJEGA PRORAčUNA ALI ZNESEK IZ PREDLOGA PRORAčUNA, IN SICER TISTEGA, KI JE NIžJI. Skupni znesek odhodkov iz poslovanja SZVP se razdeli med člene proračunskega poglavja o SZVP, kakor so predlagani v četrtem odstavku te točke. Vsak člen zajema že sprejete instrumente, instrumente, ki so predvideni, a še niso bili sprejeti, in vse prihodnje – tj. nepredvidene – instrumente, ki naj bi jih sprejel Svet v zadevnem proračunskem letu. Ker lahko Komisija v skladu s finančno uredbo odobritve med členi znotraj proračunskega poglavja o SZVP prerazporeja samostojno, je tako zagotovljena prilagodljivost, potrebna za hitro izvedbo ukrepov SZVP. Če znesek proračunskega poglavja o SZVP v proračunskem letu ne zadostuje za kritje potrebnih odhodkov, Evropski parlament in Svet skušata najti rešitev, in sicer na predlog Komisije ter ob upoštevanju člena 2 uredbe o VFO in točke 10 tega sporazuma, pri čemer to iskanje rešitve obravnavata kot prednostno nalogo. V okviru proračunskega poglavja o SZVP se členi, v katere se vključijo ukrepi SZVP, lahko glasijo: - operacije za krizno upravljanje, preprečevanje in reševanje sporov ter stabilizacija, spremljanje in izvajanje mirovnih in varnostnih procesov, - neširjenje orožja in razoroževanje, - nujni ukrepi, - pripravljalni in nadaljnji ukrepi, - posebni predstavniki Evropske unije. Znesek za ukrepe v členu iz tretje alinee ne sme presegati 20 % skupnega zneska proračunskega poglavja o SZVP. 22. Vsako leto se visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko posvetuje z Evropskim parlamentom o dokumentu za prihodnost, ki se pošlje do 15. junija za zadevno leto ter določa glavne vidike in osnovne usmeritve SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropske unije in oceno ukrepov, začetih v letu n–1. Poleg tega visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v okviru rednega političnega dialoga o SZVP Evropski parlament obvešča o SZVP vsako leto na vsaj petih skupnih posvetovanjih, dogovorjenih najpozneje v spravnem postopku. Teh posvetovanj se udeležijo: 23. za Evropski parlament: predsedstvi obeh zadevnih odborov, 24. za Svet: predsednik Političnega in varnostnega odbora. Komisija je povabljena, da se teh posvetovanj udeleži. Kadar Svet sprejme sklep na področju SZVP, ki ima za posledico odhodke, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po sprejetju končne odločitve, pošlje oceno predvidenih stroškov („ocena finančnih posledic“), zlasti stroškov v zvezi s časovnim okvirom, zaposlenim osebjem, uporabo prostorov in druge infrastrukture, prevoznimi sredstvi, zahtevami po usposabljanju ter varnostno ureditvijo. Vsako četrtletje Komisija obvesti proračunski organ o izvajanju ukrepov SZVP in finančnih napovedih za preostanek leta. DEL III – DOBRO FINANČNO POSLOVODENJE SREDSTEV EU A. Finančno načrtovanje 25. KOMISIJA DVAKRAT LETNO, IN SICER PRVIč MAJA ALI JUNIJA (SKUPAJ Z DOKUMENTI, PRILOžENIMI PREDLOGU PRORAčUNA) IN DRUGIč DECEMBRA ALI JANUARJA (PO SPREJETJU PRORAčUNA), PREDLOžI POPOLNO FINANčNO NAčRTOVANJE ZA RAZDELKE 1A, 2 (ZA OKOLJE IN RIBIšTVO), 3A, 3B IN 4 FINANčNEGA OKVIRA. V DOKUMENTU, RAZDELJENEM PO RAZDELKIH, PODROčJIH IN PRORAčUNSKIH VRSTICAH, JE TREBA OPREDELITI: (a) veljavno zakonodajo , pri kateri je treba razlikovati med večletnimi programi in enoletnimi ukrepi: - za večletne programe mora Komisija navesti postopek, po katerem so bili sprejeti (redni ali posebni zakonodajni postopek), njihovo trajanje, referenčne zneske in delež, dodeljen za upravne odhodke, - za enoletne ukrepe (pilotne projekte, pripravljalne ukrepe, agencije) in ukrepe, ki se financirajo v okviru pooblastil Komisije, mora Komisija navesti večletne ocene ter (za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe) razlike, ki ostanejo do odobrenih zgornjih mej iz člena 32 izvedbenih določb finančne uredbe[5]; (b) zakonodajne predloge v postopku sprejemanja, tj. obravnavane predloge Komisije, z navedbo ustrezne proračunske vrstice (na nižji ravni), poglavja in področja. Potreben je mehanizem za posodabljanje razpredelnic vsakič, ko je sprejet nov predlog, da se ocenijo finančne posledice. Komisija mora preučiti načine za navzkrižno sklicevanje med finančnim načrtovanjem in svojim zakonodajnim programom, da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi. Za vsak zakonodajni predlog mora Komisija navesti, ali je vključen v program za obdobje od maja do decembra ali ne. Proračunski organ je treba obvestiti zlasti o: (a) vseh novih zakonodajnih aktih, ki so bili sprejeti, ampak niso vključeni v dokument za obdobje od maja do decembra (z ustreznimi zneski); (b) vseh zakonodajnih predlogih, ki so v postopku sprejemanja, ampak niso vključeni v dokument za obdobje od maja do decembra (z ustreznimi zneski); (c) zakonodaji, predvideni v letnem zakonodajnem delovnem programu Komisije, z navedbo ukrepov, ki imajo lahko finančni vpliv (da/ne). Kadar koli je to potrebno, mora Komisija navesti, kako se načrtovanje spremeni zaradi novih zakonodajnih predlogov. B. Agencije in evropske šole 26. KOMISIJA OB PREDLOžITVI PREDLOGA ZA USTANOVITEV NOVE AGENCIJE OCENI PRORAčUNSKE POSLEDICE ZA ZADEVNI RAZDELEK ODHODKOV. NA PODLAGI TEH PODATKOV IN BREZ POSEGANJA V ZAKONODAJNE POSTOPKE, KI UREJAJO USTANOVITEV ZADEVNE AGENCIJE, SE OBE VEJI PRORAčUNSKEGA ORGANA V OKVIRU PRORAčUNSKEGA SODELOVANJA ZAVEZUJETA, DA BOSTA PRAVOčASNO DOSEGLI SPORAZUM O FINANCIRANJU AGENCIJE. Ko se predvidi ustanovitev nove evropske šole, se uporabi podoben postopek. Uporablja se naslednji postopek: - Komisija sistematično predloži vse predloge za ustanovitev nove agencije na prvem tristranskem sestanku po sprejetju teh predlogov, skupaj z oceno finančnih posledic, priloženo zakonodajnemu aktu, v katerem se predlaga ustanovitev agencije, in pojasni njegove posledice za preostanek obdobja finančnega načrtovanja, - ustanovitev nove agencije se ob upoštevanju napredka zakonodajnega postopka in pod pogojem, da lahko vsaka veja proračunskega organa sprejme stališče glede finančnih posledic predloga pred sprejetjem zakonodajnega akta, uvrsti na dnevni red naslednjega tristranskega sestanka (v nujnih primerih v poenostavljeni obliki), da bi dosegli dogovor glede financiranja, - dogovor, dosežen na tristranskem sestanku, se nato potrdi s skupno izjavo, ki jo odobrita obe veji proračunskega organa v skladu s svojima poslovnikoma. C. Novi finančni instrumenti 27. INSTITUCIJE SE STRINJAJO, DA JE UVEDBA MEHANIZMOV ZA SOFINANCIRANJE POTREBNA, DA SE S POVEčANJEM SPODBUDE K FINANCIRANJU OKREPI UčINEK FINANčNEGA VZVODA, KI GA IMA PRORAčUN EVROPSKE UNIJE. Strinjajo se, da je treba spodbujati razvoj ustreznih večletnih finančnih instrumentov, ki delujejo kot pobudniki za javne in zasebne vlagatelje. Ob predložitvi predloga proračuna Komisija proračunskemu organu poroča o dejavnostih, ki jih financirajo Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad ter Evropska banka za obnovo in razvoj za podporo naložbam v raziskave in razvoj, vseevropska omrežja ter mala in srednja podjetja. V Bruslju, […] Za Evropski parlament Za Svet Za Komisijo Predsednik Predsednik Član Komisije […] […] […] PRILOGA – MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE NA PRORAČUNSKEM PODROČJU Del A. Časovni razpored proračunskega postopka 28. Institucije upoštevajo časovni razpored iz točk 2, 3, 8, 9, 11, 12 in 14 za ustrezne stopnje proračunskega postopka. Pravočasno pred začetkom proračunskega postopka se po potrebi lahko skupaj dogovorijo o prilagoditvah tega časovnega razporeda, ki se zdijo ustrezne. Del B. Prednostne naloge v proračunskem postopku 29. Pravočasno preden Komisija sprejme predlog proračuna in najpozneje aprila se skliče tristranski sestanek zaradi razprave o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto. Del C. Določitev predloga proračuna in posodabljanje ocen 30. Komisija sprejme predlog proračuna zadnji teden v aprilu ali najpozneje prvi teden v maju. 31. Komisija vsako leto predloži predlog proračuna, ki prikazuje dejanske potrebe Evropske unije po financiranju. Pri tem upošteva: a) napovedi v zvezi s strukturnimi skladi, ki jih predložijo države članice; b) sposobnost za porabo odobritev, pri čemer si prizadeva ohraniti natančno razmerje med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil; c) možnosti za začetek novih politik s pilotnimi projekti in/ali novimi pripravljalnimi ukrepi ali za nadaljevanje večletnih ukrepov, ki se končujejo, ko oceni, ali bo mogoče zagotoviti temeljni akt v smislu člena 49 finančne uredbe (opredelitev temeljnega akta, nujnost sprejetja temeljnega akta za izvrševanje in izjeme); d) potrebo po zagotovitvi, da je vsaka sprememba odhodkov glede na prejšnje leto v skladu z omejitvami v okviru proračunske discipline. 32. Institucije se skušajo čim bolj izogibati, da bi v proračun vključevale postavke, pri katerih so zneski odhodkov iz poslovanja nepomembni. 33. Obe veji proračunskega organa se tudi zavezujeta, da bosta upoštevali oceno možnosti za izvrševanje proračuna, ki jo pripravi Komisija v svojih predlogih in v zvezi z izvrševanjem tekočega proračuna. 34. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja in učinka večjih sprememb naslovov in poglavij v proračunski nomenklaturi na obveznosti služb Komisije glede poročanja o poslovodenju se obe veji proračunskega organa zavezujeta, da se bosta v spravnem postopku o vseh večjih spremembah posvetovali s Komisijo. 35. V skladu s členom 314(2) PDEU lahko Komisija do sklica spravnega odbora po potrebi spremeni predlog proračuna, vključno s pisnim predlogom spremembe o posodobitvi ocene odhodkov za kmetijstvo. Informacije o posodobitvah predloži v vednost obema vejama proračunskega organa, takoj ko so na razpolago. Proračunskemu organu predloži vse ustrezno utemeljene razloge, ki jih ta zahteva. Del D. Proračunski postopek pred spravnim postopkom 36. Pred obravnavo v Svetu se pravočasno skliče tristranski sestanek, da lahko institucije izmenjajo mnenja o predlogu proračuna. 37. Da bi lahko Komisija pravočasno ocenila izvedljivost sprememb, ki jih predvidi proračunski organ in zaradi katerih bi se začeli novi ali podaljšali obstoječi pripravljalni ukrepi/pilotni projekti, obe veji proračunskega organa Komisijo o svojih namerah v zvezi s tem obvestita do sredine junija, tako da se lahko o njih prvič razpravlja že na tem tristranskem sestanku. 38. Svet konča obravnavo predloga proračuna najpozneje do konca julija. 39. Odbor Evropskega parlamenta za proračun konča obravnavo z glasovanjem o predlogu do konca septembra ali najpozneje v začetku oktobra, poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pa končajo obravnavo z glasovanjem o predlogu sredi oktobra. Del E. Spravni postopek 40. Če Evropski parlament sprejme spremembe, predsednik Evropskega parlamenta v dogovoru s predsednikom Sveta in ob upoštevanju določb PDEU skliče spravni odbor. Sklic spravnega odbora se podpiše in posreduje hkrati z rezultatom glasovanja o proračunu na plenarnem zasedanju. 41. Institucije tesno sodelujejo, da bi spravni odbor končal delo v 21 dneh, torej do srede novembra. 42. Institucije si čim prej izmenjajo ustrezne dokumente, da bi pripravili vse potrebno za dosego dogovora o skupnem besedilu v spravnem odboru. 43. Pred glasovanjem Evropskega parlamenta se lahko skliče tehnični pripravljalni sestanek, da se opredeli organizacija dela. 44. Spravnemu odboru skupaj predsedujeta predstavnika Evropskega parlamenta in Sveta. Sestanke spravnega odbora vodi sopredsednik iz institucije, ki je gostiteljica sestanka. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom določi svoje udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja. 45. V skladu z drugim pododstavkom člena 314(5) PDEU Komisija sodeluje pri spravnem postopku ter daje vse potrebne pobude za zbližanje stališč Evropskega parlamenta in Sveta. 46. Sopredsednika skupaj določita datum in dnevni red sestankov spravnega odbora, da bi spravni odbor učinkovito deloval ves čas spravnega postopka. O predvidenih datumih se posvetujeta s Komisijo. 47. Ves čas spravnega postopka se odvijajo tristranski pogovori med predstavniki z različnih hierarhičnih ravni, da bi se razrešila odprta vprašanja in pripravila podlaga za dogovor, ki naj bi ga dosegel spravni odbor. 48. Sestanki spravnega odbora in tristranski sestanki potekajo izmenično v prostorih Evropskega parlamenta in Sveta, da se enakomerno uporabijo storitve in oprema, vključno s tolmačenjem. 49. Sekretariat Evropskega parlamenta in generalni sekretariat Sveta delujeta kot sekretariat spravnega odbora v povezavi z Generalnim direktoratom Komisije za proračun, na podlagi jasne in vnaprejšnje opredelitve nalog vsake od treh institucij. 50. Spravni odbor ima na razpolago predlog proračuna, ki ga je pripravila Komisija, stališče Sveta in spremembe Evropskega parlamenta. Poleg tega mu Komisija predloži mnenje o izvedljivosti stališča Sveta in sprememb Evropskega parlamenta ter po možnosti obvestilo o izvrševanju proračuna. 51. Dogovor o skupnem besedilu se doseže na sestanku spravnega odbora ali naknadno z izmenjavo pisem med sopredsednikoma. Kopije teh pisem se pošljejo Komisiji. 52. Vsaka veja proračunskega organa v skladu z določbami PDEU ukrene vse potrebno, da se zagotovi upoštevanje rezultatov, doseženih v spravnem postopku, v vsem proračunskem postopku. 53. Institucije si prizadevajo sklicati skupno tiskovno konferenco za razglasitev uspešnega izida spravnega postopka. Prizadevajo si tudi objaviti skupna sporočila za javnost. 54. Potem ko je spravni odbor dosegel dogovor o skupnem besedilu, si Evropski parlament in Svet v skladu s členom 314(6) PDEU ter svojima poslovnikoma prizadevata za čimprejšnjo potrditev skupnega predloga spravnega odbora. Del F. Spremembe proračuna Splošna načela 55. Ker se spremembe proračuna pogosto nanašajo na specifična in včasih nujna vprašanja, se institucije strinjajo s spodnjimi načeli, da zagotovijo ustrezno medinstitucionalno sodelovanje za nemoteno in hitro sprejetje sprememb proračuna ter se obenem čim bolj izognejo sklicu spravnega sestanka zaradi navedenih sprememb. 56. Institucije si čim bolj prizadevajo omejiti število sprememb proračuna. Časovni razpored 57. Komisija obe veji proračunskega organa vnaprej obvesti o mogočih datumih sprejetja predlogov sprememb proračuna, ne da bi to vplivalo na končni datum njihovega sprejetja. 58. Vsaka veja proračunskega organa si v skladu s svojim poslovnikom prizadeva preučiti predlog spremembe proračuna, ki ga predloži Komisija, čim prej po tem, ko ga Komisija sprejme. 59. Obe veji proračunskega organa za pospešitev postopka zagotovita čim večjo usklajenost svojih časovnih razporedov dela, da se omogoči tekoča in usklajena izvedba postopkov. Zato si prizadevata čim prej določiti začasni časovni razpored za različne stopnje postopka do končnega sprejetja spremembe proračuna. Obe veji proračunskega organa upoštevata sorazmerno nujnost spremembe proračuna in potrebo po njeni pravočasni potrditvi, da začne veljati v zadevnem letu. Sodelovanje med obravnavo na vsaki veji proračunskega organa 60. Institucije med celim postopkom sodelujejo v dobri veri, da čim bolj omogočijo sprejetje sprememb proračuna že na zgodnji stopnji postopka. V primeru morebitnih razhajanj lahko vsaka veja proračunskega organa, in sicer pred končno odločitvijo o spremembi proračuna, ali Komisija po potrebi predlaga, da se skliče poseben tristranski sestanek, na katerem bi razpravljali o razhajanjih in skušali doseči kompromis. 61. Vsi predlogi sprememb proračuna, ki jih predloži Komisija in še niso dokončno potrjeni, so sistematično vključeni na dnevni red tristranskih sestankov, predvidenih v okviru letnega proračunskega postopka. Komisija predloži predloge sprememb proračuna, obe veji proračunskega organa pa sporočita svoji stališči, če je mogoče, pred tristranskim sestankom. 62. Če je na tristranskem sestanku dosežen kompromis, se obe veji proračunskega organa zavežeta, da bosta v skladu s Pogodbo in svojima poslovnikoma med obravnavo spremembe proračuna upoštevali rezultate tristranskega sestanka. Sodelovanje po obravnavi na vsaki veji proračunskega organa 63. Če Evropski parlament potrdi stališče Sveta brez predlogov sprememb, je sprememba proračuna sprejeta. 64. Če Evropski parlament z večino svojih poslancev sprejme predloge sprememb, se uporabi člen 314(4)(c) PDEU. Vendar se pred sestankom spravnega odbora skliče tristranski sestanek. 65. Če je na tristranskem sestanku dosežen dogovor in se obe veji proračunskega organa strinjata z rezultati tristranskega sestanka, se spravni postopek konča z izmenjavo pisem, spravni odbor pa se ne sestane. 66. Če na tristranskem sestanku dogovor ni dosežen, se sestane spravni odbor, ki organizira svoje delo glede na dane razmere, da postopek odločanja čim bolj konča pred iztekom 21-dnevnega roka iz člena 314(6) PDEU. Spravni postopek se lahko konča z izmenjavo pisem. [1] UL L , , str. . [2] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 248, 16.9.2002, str. 1. [3] UL C 139, 14.5.2006, str. 1. [4] UL C 89, 22.4.1975, str. 1. [5] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 357, 31.12.2002, str. 1.