3.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 99/101

—

ob upoštevanju členov 12, 21, 28, 29, 30, in 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 9, 10, 48, 138, 139, 153, 156, 191, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja, tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela (ILO), kodeksov ravnanja, sprejetih pod okriljem mednarodnih organizacij, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka, in prizadevanj pod pokroviteljstvom Konference ZN o trgovini in razvoju v zvezi z dejavnostmi podjetij v državah v razvoju,

—

ob upoštevanju pobude ZN za globalni dogovor, ki se je začela septembra 2000, poročila generalnega sekretarja ZN z naslovom „Globalnemu partnerstvu naproti – okrepljeno sodelovanje med Združenimi narodi in vsemi zadevnimi partnerji, zlasti zasebnim sektorjem“ z dne 10. avgusta 2005 (05–45706 (E) 020905), izjave pobude za globalni dogovor in pobude za globalno poročanje z dne 9. oktobra 2006, in načel ZN o odgovornih naložbah, ki so začela veljati januarja 2006 in jih usklajujeta pobuda za financiranje programa ZN za okolje in pobuda ZN za globalni dogovor,

—

ob upoštevanju pravil o odgovornosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij v zvezi s človekovimi pravicami, ki so jih Združeni narodi sprejeli decembra 2003 (1),

—

ob upoštevanju pobude za globalno poročanje iz leta 1997 (2) in posodobljenih smernic G3 za pripravo poročil o trajnostnem razvoju, objavljenih 5. oktobra 2006, ter smernic G4, ki se jih trenutno pripravlja v okviru pobude za globalno poročanje,

—

ob upoštevanju izida vrha Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, zlasti poziva k sprejetju pobud o vprašanju družbene odgovornosti gospodarskih družb, in sklepov Sveta z dne 3. decembra 2002 o nadaljnjem spremljanju sklepov vrha (3),

—

ob upoštevanju poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o odgovornosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij pri spoštovanju človekovih pravic z dne 15. februarja 2005 (E/CN.4/2005/91, 2005),

—

ob upoštevanju poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za področje človekovih pravic ter nadnacionalnih družb in drugih podjetij z naslovom „Spodbujanje in varovanje vseh človekovih pravic – državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih, vključno s pravico do razvoja“ z dne 7. aprila 2008 (A/HRC/8/5 2008), in priprav na prihodnje poročilo, predvideno za leto 2011,

—

ob upoštevanju poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja za področje človekovih pravic in nadnacionalnih družb ter drugih podjetij z naslovom: Podjetništvo in človekove pravice: nadaljnji ukrepi za operacionalizacijo okvira za „varovanje, spoštovanje in pomoč“ z dne 9. aprila 2010, (A/HRC/14/27), ki ga je pripravil John Ruggie,

—

ob upoštevanju referenčnih sistemov in postopkov certificiranja ter označevanja za ravnanje podjetij na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb ali zmanjšanja revščine, kot so standard SA 8000 v zvezi s prepovedjo dela otrok ter standardi francoskega združenja za standardizacijo AFNOR in Mednarodne organizacije za standardizacijo na področju trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju procesa Kimberley za nadzor nad trgovino s surovimi diamanti,

—

ob upoštevanju pobud, ki so jih sprožile posamezne države članice za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb zlasti ustanovitve vladnega centra za družbeno odgovornost gospodarskih družb na Danskem, ki usklajuje vladne zakonodajne pobude v korist te odgovornosti in pripravlja praktična orodja za gospodarske družbe (4),

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, deklaracije ZN o pravicah avtohtonega prebivalstva, ki je bila sprejeta z resolucijo generalne skupščine št. 61/295 13. septembra 2007, ter Konvencije ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

—

ob upoštevanju mednarodnih sporazumov o okolju, kot so Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (1987), Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (1999), Kartagenski protokol o biološki varnosti (2000) in Kjotski protokol (1997),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 14. marca 2003 o zeleni knjigi o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost gospodarskih družb,

—

ob upoštevanju končnega poročila in priporočil Foruma evropskih interesnih skupin za družbeno odgovornost gospodarskih družb z dne 29. junija 2004, vključno s sedmim priporočilom za ukrepe, namenjene določanju ustreznega pravnega okvira,

—

ob upoštevanju Bruseljske konvencije iz leta 1968, konsolidirane z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (5) in zelene knjige Komisije z dne 21. aprila 2009 o reviziji uredbe (ES) št. 44/2001,

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost gospodarskih družb (KOM(2001)0366), ki je bila naknadno vključena v belo knjigo o sporočilu Komisije v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb: prispevek podjetij k trajnostnemu razvoju, KOM(2002)0347,

—

ob upoštevanju Priporočila Komisije 2001/453/ES z dne 30. maja 2001 o prepoznavanju, merjenju in razkritju okoljskih vprašanj v letnih računovodskih izkazih in letnih poročilih podjetij (6) (pod številko dokumenta C(2001)1495),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2004 o socialni razsežnosti globalizacije – prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. marca 2006 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost gospodarskih družb“ (KOM(2006)0136),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (KOM(2006)0249),

—

ob upoštevanju splošnega sistema preferencialov (GSP), ki velja od 1. januarja 2006 in dovoljuje brezcarinski dostop ali znižanje carin za veliko število proizvodov ter vključuje tudi nove spodbude za ogrožene države s posebnimi trgovinskimi, finančnimi ali razvojnimi potrebami,

—

ob upoštevanju poglavja 13 sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo, podpisanega oktobra 2009, v skladu s katerim si pogodbenici prizadevata „olajšati in spodbujati trgovino z blagom, ki prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z blagom, ki je predmet shem, kot je pravična in etična trgovina, ter blagom, pri katerem je pomembna družbena odgovornost gospodarskih družb“,

—

ob upoštevanju člena 270(3) sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem, podpisanega marca 2010, v skladu s katerim so se pogodbenice dogovorile, da bodo spodbujale dobre poslovne običaje, povezane z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, in člena 270 (4) v skladu s katerim izjavljajo, da lahko prožni in prostovoljni mehanizmi, ki temeljijo na spodbudah, prispevajo k usklajenosti poslovnih praks s cilji trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 o nadaljnjem spremljanju zelene knjige o družbeni odgovornosti gospodarskih družb (7),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb (8),

—

Ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic, ki države članice poziva, naj spodbuja prizadevanja za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb (9),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o delu otrok z dne 14. junija 2010 (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (11),

—

ob upoštevanju direktive 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o letnih in konsolidiranih računovodskih izrazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic (12),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 1999 o standardih EU za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju: evropskemu kodeksu ravnanja nasproti (14), v katerem priporoča vzpostavitev evropskega modela kodeksa ravnanja, podprtega z evropskim mehanizmom za spremljanje;

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2001 o odprtosti in demokraciji mednarodne trgovine (15), s katero poziva WTO k potrditvi temeljnih delavskih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO) in k sprejetju sklepov te organizacije, vključno s pozivi k uporabi sankcij v primeru resnih kršitev temeljnih delavskih standardov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2002 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Spodbujanje temeljnih delavskih standardov in izboljšanje socialnega upravljanja v kontekstu globalizacije“ (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb: prispevek podjetij k trajnostnemu razvoju (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izkoriščanju otrok v državah v razvoju s posebnim poudarkom na delu otrok (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2005 o socialni razsežnosti globalizacije (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o pravični trgovini in razvoju (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: novo partnerstvo (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (22), ki poziva k vključevanju delavskih standardov v trgovinske sporazume Evropske unije, zlasti dvostranske, da bi spodbudili dostojno delo,

—

ob upoštevanju predstavitve „Družbena odgovornost gospodarskih družb v mednarodni trgovini“, ki jo je organiziral Evropski parlament dne 23. februarja 2010,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0317/2010),

A.

ker so podjetja in njihove podružnice eden od glavnih akterjev gospodarske globalizacije in mednarodne trgovine,

B.

ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja iz leta 2000 in posodobljene različice teh priporočil iz leta 2010, ki jih vlade naslavljajo na družbe in v katerih so določeni prostovoljni standardi odgovornega ravnanja, skladnega z veljavno zakonodajo, zlasti s področja zaposlovanja, odnosov s socialnimi partnerji, človekovih pravic, okolja, interesov potrošnikov, boja proti korupciji in izogibanja davkom,

C.

ker naj bi tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o večnacionalnih podjetjih usmerjala vlade, večnacionalna podjetja in delavce na področjih, kot so zaposlovanje, usposabljanje, pogoji dela ter poslovni odnosi, in ker vključuje tudi zavezo držav, da bodo spoštovale in spodbujale štiri temeljne delavske standarde: svobodo združevanja in pravico do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb; odpravo vseh oblik prisilnega dela; odpravo otroškega dela; in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju,

D.

ker globalni dogovor Združenih narodov, ki ga sestavlja deset načel, od podjetij zahteva, naj v svojem vplivnem območju sprejmejo, podpirajo in uresničujejo kot sklop temeljnih vrednot s področja človekovih pravic, temeljnih delavskih standardov, okolja in boja proti korupciji, h katerim se družbe prostovoljno zavežejo in jih vključijo v svoje poslovno delovanje,

E.

ker potekajo dejavnosti za posodobitev smernic OECD za večnacionalna podjetja, zlasti kar zadeva izboljšanje delovanja nacionalnih „kontaktnih točk“ in sistema odgovornosti v dobavnih verigah,

F.

ker mednarodni referenčni sistemi – kot so pobuda za globalno poročanje ali mehanizmi postopkov certificiranja in označevanja, kot na primer standard ISO 14 001 ali, konkretneje, nedavno uvedeni standard ISO 26 000, ki so bili oblikovani kot smernice za vse vrste organizacij –, gospodarskim družbam pomagajo pri ocenjevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic svojega delovanja, v kar je zajet tudi trajnostni razvoj, vendar so ti referenčni sistemi učinkoviti le, če se ustrezno izvajajo in preverjajo,

G.

ker je družbena odgovornost gospodarskih družb, izražena s standardom ISO 26 000, opredeljena kot odgovornost določene organizacije za posledice, ki jih imajo njene odločitve ali dejavnosti na družbo in okolje, in pomeni pregledno in etnično ravnanje, ki prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo ljudi, upošteva pričakovanja zainteresiranih strani, spoštuje veljavne zakone in mednarodne norme, in je vključena v vse elemente organizacije in njene odnose, organizacija pa ima tudi podporo velikega dela civilne družbe in mednarodnega sindikalnega gibanja,

H.

ker je Evropska komisija v svojem sporočilu iz leta 2006 zastavila cilj, v skladu s katerim naj bi Evropska unija postala središče odličnosti za družbeno odgovornost gospodarskih družb, kjer je ta odgovornost predstavljena kot vidik evropskega družbenega modela in sredstvo za varovanje solidarnosti, kohezije in enakih možnosti v vse večji svetovni konkurenci,

I.

ker se upošteva poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o spremljanju trga za trgovino in distribucijo, z naslovom „Za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020“ (KOM(2010)0355), in njegovo prilogo, ki navaja da „; ima potrošnik marsikdaj le malo informacij o socialni odgovornosti posameznih trgovcev. Zato se pri nakupih ne more odločati na podlagi dobre obveščenosti“,

J.

ker je v skladu s pogodbami treba voditi skupno trgovinsko politiko skladno z vsemi cilji Evropske unije, tudi s socialnimi in okoljskimi cilji ter cilji razvojne pomoči,

K.

ker Evropska unija trgovinskim partnericam že danes pogojuje odobritev nekaterih trgovinskih preferencialov z ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in ker si že od leta 2006 prizadeva za večje spoštovanje dostojnega dela na vseh področjih zunanje politike, tudi skupne trgovinske politike,

L.

ker zdaj dvostranski dogovori Evropske unije o prosti trgovini vsebujejo poglavje, posvečeno trajnostnemu razvoju, ki vključuje tudi okoljske in socialne cilje, ter spoštovanju pravil na tem področju,

M.

ker je nespoštovanje načel družbene odgovornosti gospodarskih družb oblika socialnega in okoljskega dampinga, predvsem na račun podjetij in delavcev v Evropi, ki so dolžni spoštovati višje delavske, okoljske in davčne standarde,

N.

ker bi moralo biti normalno, da evropske gospodarske družbe, ki preselijo svoje proizvodne enote v države z nizkimi plačami in manj strogimi okoljskimi obveznostmi, odgovarjajo, pred pristojnimi sodišči, za morebitno okoljsko in socialno škodo ali druge negativne zunanje učinke, ki jih njihove podružnice povzročijo v teh državah in zaradi katerih trpijo lokalne skupnosti,

O.

ker obstaja veliko različnih vrst odnosov med matično družbo in njenimi podružnicami na eni strani ter med gospodarsko družbo in njenimi dobavitelji na drugi; in ker je treba na mednarodni ravni opredeliti pojma „področje vpliva“ in „skrbni pregled“,

P.

ker gospodarske družbe niso neposredno podrejene mednarodnemu pravu in ker mednarodni sporazumi, zlasti na področju človekovih pravic, delovnega prava in varstva okolja, obvezujejo države podpisnice, ne pa neposredno tudi gospodarskih družb s sedežem na njihovem ozemlju; ker bi morale te države zagotoviti, da podjetja s sedežem na njihovem ozemlju spoštujejo pravne obveznosti in opravljajo skrbni pregled, ter zanje predvideti primerne in ustrezne kazni, če tega ne storijo,

Q.

ker sta temeljni pravici do učinkovitega pravnega sredstva ter nepristranskega sodišča določeni tudi s členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah in členom 8 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

R.

ker je treba upoštevati načelo pravosodnega sodelovanja, kot ga potrjujeta Bruseljska konvencija in Uredba (ES) št. 44/2001, in ker poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje korake v zvezi z napredkom iz zelene knjige, ki predlaga možnosti ukrepanja glede vprašanja esktrateritorialnosti, zlasti razširitev področja uporabe uredbe na spore, v katere so vpletene tožene stranke iz tretjih držav,

S.

ker je v poglavju 13 sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo ter v členu 270(3) večstranskega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem omenjena družbena odgovornost gospodarskih družb, to še ne in ne v celoti upošteva pomena družbene odgovornosti gospodarskih družb za cilj EU v zvezi z zaščito okolja in socialnih ter človekovih pravic, ker kljub temu, da družbe stalno kršijo človekove pravice, delavske standarde ali okoljska določila, čeprav cilji predvidevajo ravno nasprotno, to v praksi ne vpliva na nadaljevanje teh sporazumov,

T.

ker so se dosedanji sporazumi o družbeni odgovornosti gospodarskih družb izkazali za nezadostne, zlasti v rudarskem sektorju,

U.

ker je treba upoštevati že veljavno zakonodajo Unije na področju mikro, malih in srednjih podjetij ter zlasti priporočilo št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 in akt za mala podjetja v Evropi, ki je bil sprejet junija 2008,

V.

ker je družbena odgovornost gospodarskih družb koncept, v skladu s katerim podjetja pri oblikovanju poslovnih strategij prostovoljno upoštevajo tudi družbena in okoljska vprašanja v splošno korist interesnih skupin, pri čemer se dejavno vključujejo v javno politiko kot pomemben vidik družbene spremembe na podlagi vrednot,

W.

ker je družbena odgovornost gospodarskih družb ključna sestavina evropskega socialnega modela, ki ga je še okrepil začetek veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, še zlasti njena horizontalna socialna klavzula, in ker je bila potreba po spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v sporočilu Evropske komisije o strategiji EU 2020 priznana kot pomemben element zagotavljanja trajnega zaupanja pri zaposlenih in potrošnikih,

X.

ker družbena odgovornost gospodarskih družb močno vpliva na razvoj človekovih pravic v državah v razvoju,

Y.

ker družbena odgovornost gospodarskih družb ne sme nadomestiti držav oziroma jih opravičiti odgovornosti pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev,

Z.

ker lahko družbena odgovornost gospodarskih družb igra ključno vlogo pri izboljšanju življenjskega standarda v prikrajšanih skupnostih,

AA.

ker imajo sindikati pomembno vlogo pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb, saj delavci najbolje poznajo položaj gospodarskih družb, kjer so zaposleni,

AB.

ker je treba družbeno odgovornost gospodarskih družb obravnavati vzporedno in v odnosu z reformami upravljanja podjetij,

AC.

ker je treba upoštevati vlogo malih in srednjih podjetij na enotnem evropskem trgu in rezultate projektov za spodbujanje uveljavitve prakse družbene odgovornosti gospodarskih družb, med drugim malih in srednjih, ki jih financira Komisija,

AD.

ker družbena odgovornost gospodarskih družb na eni strani in socialne in okoljske klavzule v trgovinskih sporazumih na drugih služijo istemu namenu: in sicer gospodarstvo, ki upošteva človeške potrebe in okolje ter bolj pravično, socialno uravnoteženo in humano globalizacijo, ki učinkovito služi trajnostnemu razvoju,

AE.

ker do sedaj pravila trgovanja in družbena odgovornost gospodarskih družb skoraj niso bila povezana, vendar bi z uspešnim združevanjem pravil trgovanja in ciljev družbene odgovornosti gospodarskih družb lahko veliko pridobili,

1.

ugotavlja, da so globalni izzivi zaradi finančne krize in njenih družbenih posledic še zaostrili, in po celem svetu spodbudili razpravo o potrebi po novem ureditvenem pristopu in vprašanjih glede upravljanja svetovnega gospodarstva, vključno z mednarodno trgovino; meni, da bi morala nova in učinkovitejša pravila, ki se bolje uveljavljajo v praksi, prispevati k oblikovanju bolj trajnostnih politik, ki bi v resnici upoštevale socialna in okoljska vprašanja;

2.

ugotavlja tudi, da globalizacija povečuje pritisk konkurence med državami pri privabljanju tujih vlagateljev in konkurenco med podjetji, zaradi česar je včasih prišlo do hudih zlorab na področju človekovih pravic, delovnopravnih pravic in okoljske škode, da bi pritegnile trgovino in vlagatelje;

3.

opozarja, da so načela, ki opredeljujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb, v celoti priznana na mednarodni ravni (priznavajo jih Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Mednarodna organizacija dela in Združeni narodi), obravnavajo pa odgovorno ravnanje, ki se pričakuje od podjetij, in na prvem mestu spoštovanje veljavnih predpisov, zlasti na področju zaposlovanja, družbenih odnosov, človekovih pravic, okolja, interesov potrošnikov ter preglednosti, ki so jo podjetja dolžna potrošnikom, boja proti korupciji in obdavčitve;

4.

opozarja, da je spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb eden od ciljev, ki jih podpira Evropska unija, in da Evropska komisija meni, da mora Unija zagotoviti, da njena zunanja politika učinkovito prispeva k trajnostnemu in socialnemu razvoju v teh državah ter da je ravnanje evropskih gospodarskih družb, ne glede na to, v katerih državah vlagajo in delujejo, v skladu z evropskimi vrednotami in mednarodno dogovorjenimi normami;

5.

opozarja, da bi morali biti cilji skupne trgovinske politike popolnoma usklajeni s splošnimi cilji Evropske unije; opozarja, da se mora v skladu s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije skupna trgovinska politika EU „izvajati v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“, in da mora skladno s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji, med drugim prispevati k „trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem načel Ustanovne listine Združenih narodov“;

6.

meni, da bi morala Evropska komisija preučiti možnost za oblikovanje usklajene opredelitve odnosov med gospodarsko družbo, ki velja za matično družbo, in vsemi družbami, ki so z njo v razmerju odvisnosti, naj gre za hčerinske družbe, dobavitelje ali podizvajalce, da bi na ta način opredelili pravno odgovornost posameznih družb;

7.

meni, da mora glede na pomembno vlogo, ki jo imajo velika podjetja, njihova hčerinske družbe in njihove dobavne verige v mednarodni trgovini, družbena in okoljska odgovornost gospodarskih družb postati ena od dimenzij trgovinskih sporazumov Evropske unije;

8.

meni, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb, ki zadeva ravnanje družb, dopolnjevati socialne klavzule v trgovinskih sporazumih, hkrati pa bo moč trgovinskih sporazumov podpirala družbeno odgovornost gospodarskih družb, zlasti zaradi sistema nadzora, ki je s sporazumi vzpostavljen za uresničevanje vodilnih načel;

9.

zahteva, da se načela in obveznosti na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb upoštevajo in vključijo v prihodnje sporočilo Komisije o novi evropski trgovinski politiki v okviru strategije Evropa 2020, v sporočilo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki ga pripravlja za leto 2011, in v ukrepe Komisije v okviru njene trgovinske politike;

10.

meni, da je družbena odgovornost gospodarskih družb učinkovito orodje za izboljšanje konkurenčnosti, veščin, priložnosti za usposabljanje, varnosti pri delu in delovnega okolja, za zaščito pravic delavcev ter pravic lokalnih in domorodnih skupnosti ter za spodbujanje trajnostne okoljske politike in izmenjavo dobre prakse na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni, ne pa more nadomestiti niti delovnopravnih predpisov niti splošnih in sektorskih kolektivnih pogodb;

11.

poziva podjetja, naj sprejmejo družbeno odgovornost gospodarskih družb ter tako zavarujejo telesno integriteto, varnost, fizično in psihično zdravje ter delavske in človekove pravice ne samo svojih zaposlenih, temveč tudi delavcev na splošno, in sicer z vplivom, ki ga uveljavljajo v širšem krogu svojih sodelavcev, poudarja pomen podpore in spodbujanja širitve takšnih praks v malih in srednjih podjetjih ter brzdanja njihovih upravnih stroškov in obremenitev;

12.

poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb posegati na nova področja, kot so organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, ukrepi proti diskriminaciji ter razvoj vseživljenjskega učenja in usposabljanja; poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb na primer vključevati kakovost delovnih mest, enakost pri plačilu in možnostih poklicnega razvoja ter spodbujanje inovativnih projektov, da bi tako prispevala k prehodu v trajnostno gospodarstvo;

13.

toplo priporoča državam članicam in Evropski uniji, naj spodbujajo izvajanje dobre prakse družbene odgovornosti pri vseh podjetjih, ne glede na to, kje ta opravljajo svoje dejavnosti, ter naj pospešujejo širjenje zgledov iz prakse, ki izhajajo iz pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, še posebej pa naj bolje obveščajo o rezultatih takšnih pobud;

14.

ugotavlja, da je treba program družbene odgovornosti gospodarskih družb prilagoditi posebnim potrebam regij in posameznih držav, da bi prispevali k izboljšanju trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja;

15.

meni, da je verodostojnost prostovoljnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb odvisna od vključitve mednarodno sprejetih standardov in načel, kot je pobuda za globalno poročanje III, ter vzpostavitve preglednega in neodvisnega nadzora in preverjanja akterjev v podjetju;

16.

meni, da bi bilo treba pozornost nameniti dejavnemu vključevanju vseh interesnih skupin v podjetju, usposabljanju vodstvenih delavcev, razvoju civilne družbe in zlasti spodbujanju ozaveščenosti potrošnikov;

17.

meni, da je treba gojiti in širiti kulturo družbene odgovornosti gospodarskih družb, in sicer z izobraževanjem in usposabljanjem, tako v okviru podjetij kot tudi višjega in univerzitetnega izobraževanja na področjih, ki obravnavajo predvsem javno upravo;

18.

je prepričan, da so socialni dialog in evropski sveti delavcev imeli konstruktivno vlogo pri razvoju najboljše prakse v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb;

19.

je trdno prepričan, da bi morali družbeni odgovornosti gospodarskih družb več pozornosti nameniti v evropskih smernicah za zaposlovanje.

20.

zahteva vključitev načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v zakonodajo o GSP ter GSP+ ob njenem naslednjem pregledu; zahteva od Komisije, naj poskrbi, da bodo nadnacionalne družbe, najsi imajo sedež v Evropski uniji ali ne, ki imajo hčerinske družbe ali dobavne verige v državah, vključenih v splošni sistem preferencialov, zlasti GSP+, spoštovale nacionalne in mednarodne zakonske zahteve na področju človekovih pravic, socialnih standardov in okoljske zakonodaje; želi, da se od Evropske unije in držav podpisnic in uporabnic splošnega sistema preferencialov zahteva, naj poskrbijo za to, da gospodarske družbe izpolnjujejo te zahteve, zahteva, da to spoštovanje postane obveznost v splošnem sistemu preferencialov;

21.

meni, da je pri prenovi sistema GSP+ treba prepovedati tudi sporazume z državo gostiteljico, ki se popolnoma nepregledno sklepajo med nekaterimi večnacionalnimi podjetji in državami gostiteljicami, vključenimi v sistem GSP+, da bi se podjetja izognila zakonskim zahtevam v tej državi, saj so sporazumi v očitnem nasprotju z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb;

22.

poziva Komisijo, naj izboljša model presoje vplivov na trajnostni razvoj, da bi ustrezno odražal gospodarske, družbene in, človekove in okoljske posledice trgovinskih pogajanj, vključno s cilji omilitve podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede trgovinskih sporazumov z državami partnericami EU, in sicer tako, da pred podpisom takega sporazuma in po njem izvede študije presoje vplivov, ter pri tem upošteva zlasti ranljive sektorje;

23.

poudarja, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe Parlament popolnoma obveščati o tem, kako se ugotovitve presoj vpliva sporazumov na trajnostni razvoj vključujejo v pogajanja pred njihovo sklenitvijo in katera poglavja teh sporazumov so spremenjena v izogib negativnih posledic, ugotovljenih s presojo vpliva na trajnostni razvoj;

24.

zahteva od Evropske komisije, naj izvede oceno učinkov, ki jih imajo trgovinski sporazumi na mala in srednja evropska podjetja (test MSP), zlasti na področju odgovornosti gospodarskih družb, v skladu z aktom za mala podjetja;

25.

na splošno predlaga tudi, naj prihodnji trgovinski sporazumi, o katerih se pogaja EU, vsebujejo poglavje o trajnostnem razvoju, ki vsebuje klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki deloma temelji na posodobitvi smernic OECD o večnacionalnih podjetjih iz leta 2010;

26.

predlaga, naj „določba o družbeni odgovornosti gospodarskih družb“ vsebuje:

27.

meni, da bi morale klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb spremljati druge določbe; meni, da:

28.

predlaga, da se znotraj programa krepitve pravosodja kot del dvostranskih sporazumov EU sprejmejo ukrepi za izobraževanje sodnikov in sodišč, ki se ukvarjajo z gospodarskim pravom o vprašanjih človekovih pravic in spoštovanju mednarodnih konvencij o delavskih pravicah in okolju;

29.

predlaga, da se ustanovi skupni parlamentarni nadzorni odbor za vsak sporazum o prosti trgovini, v katerem se bodo izmenjevale informacije in bo potekal dialog med poslanci Evropskega parlamenta in poslanci iz partnerskih držav; dodaja, da bi lahko ti nadzorni odbori nadzorovali tudi izvajanje poglavja o trajnostnem razvoju in določbe o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in oblikovali priporočila skupnemu odboru sporazuma o prosti trgovini, zlasti v zvezi s presojami vplivov in dokazanimi primeri kršenja človekovih in delavskih pravic ter okoljskih sporazumov;

30.

predlaga ustanovitev rednega foruma za primerjave, v katerem bi lahko podpisnice planetarne pogodbe ZN javnosti predstavile svoje programe družbene odgovornosti gospodarskih družb in vzpostavile način primerjave za potrošnike ter ustvarile kulturo visokih standardov in medsebojnih pregledov. Taka preglednost bi spodbudila podjetja, da bodisi prostovoljno dosegajo višje standarde družbene odgovornosti gospodarskih družb ali se soočijo s stroški nadzora medijev in javnosti;

31.

poziva Komisijo, naj spodbuja vključevanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinsko politiko na večstranski ravni, v mednarodne forume, ki podpirajo družbeno odgovornost gospodarskih družb, zlasti OECD in Mednarodno organizacijo dela, pa tudi v pogovore v WTO o nadaljnjem delovanju po krogu iz Dohe;

32.

poziva, naj se v okviru teh forumov razišče oblikovanje mednarodne konvencije, ki bo opredelila odgovornost držav gostiteljic (23) in držav izvora (24) in prispevala k boju proti kršitvam človekovih pravic, za katere so odgovorne multinacionalke, ter k izvajanju načela esktrateritorialnosti;

33.

poziva Komisijo, naj podpre razvoj novih odnosov med večstranskimi organizacijami, pristojnimi za uveljavljanje delavskih in okoljskih standardov, in WTO, da bi se zagotovila večja usklajenost med politikami mednarodne trgovine in cilji trajnostnega razvoja;

34.

ponovno poziva k oblikovanju odbora za trgovino in dostojno delo v WTO po vzoru odbora za trgovino in okolje, v katerem bi bilo mogoče razpravljati o vprašanjih delavskih standardov, zlasti kar zadeva delo otrok, in družbene odgovornosti gospodarskih družb v zvezi z mednarodno trgovino; znova predlaga, naj se prilagodi postopek za reševanje sporov, tako da v primerih morebitnih kršitev mednarodnih okoljskih ali delavskih sporazumov posebne skupine (odbori) ali pritožbeni organ lahko pozval ustrezno mednarodno organizacijo, naj poda svoje mnenje, ki bi se nato objavilo;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, Ekonomsko-socialnemu odboru, parlamentom držav članic, parlamentarni konferenci o WTO in mednarodni konferenci o delu.