13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/12

—

ob upoštevanju Helsinške sklepne listine iz leta 1975, Pariške listine in Dokumenta iz Københavna iz leta 1990, Listine o evropski varnosti in Dunajskega dokumenta iz leta 1999 ter preostalih temeljnih dokumentov Konference za varnost in sodelovanje v Evropi/Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (CVSE/OVSE),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 1999 o OVSE (1),

—

ob upoštevanju Evropske varnostne strategije „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Evropski varnostni strategiji (2),

—

ob upoštevanju končnega poročila in priporočil Skupine uglednih osebnosti o skupnem cilju za učinkovitejšo OVSE z dne 27. junija 2005,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o zunanji razsežnosti boja proti mednarodnemu terorizmu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o misiji EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu (5),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 4/08 Ministrskega sveta z dne 5. decembra 2008 o krepitvi pravnega okvira OVSE in prejšnjih sklepov o pravni sposobnosti, privilegijih in imunitetah OVSE,

—

ob upoštevanju govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva z dne 5. junija 2008 v Berlinu o potrebi po vseevropski konferenci o evropski varnosti in njegovega predloga z dne 29. novembra 2009 o evropskem varnostnem sporazumu,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, ki podpirajo poročilo generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) z dne 11. decembra 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije - zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu,

—

ob upoštevanju izjave Ministrskega sveta OVSE o krfskem procesu: „Ponovna potrditev-pregled-oživitev varnosti in sodelovanja od Vancouvra do Vladivostoka“ in Sklepa št. 1/09 o krepitvi krfskega procesa z dne 2. decembra 2009,

—

ob upoštevanju analize in priporočil strokovne skupine za nov strateški koncept Nata „Nato 2020: zagotovljena varnost, dinamično delovanje“ z dne 17. maja 2010,

—

ob upoštevanju vmesnega poročila predsedujočega OVSE, v katerem so povzeti predlogi, ki so jih predložile sodelujoče države v okviru krfskega procesa, z dne 21. junija 2010,

—

ob upoštevanju sklepa stalnega sveta OVSE po dogovoru, sprejetem na neuradnem ministrskem svetu v Almatyju 16. in 17. julija, da bo vrhunsko srečanje OVSE potekalo decembra 2010 v Astani in da se bo v ta namen organizirala pripravljalna konferenca na to srečanje,

—

ob upoštevanju govora podpredsednice Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton na neuradnem srečanju v Almatyju (govor/10/393) o prednostnih nalogah EU za vrhunsko srečanju v Astani,

—

ob upoštevanju člena 110(2) poslovnika,

A.

ker je organizacija OVSE sestavni del evroatlantske in evrazijske varnostne strukture in je prepoznavna zaradi: svojega celostnega koncepta varnosti, vključno s politično-vojaškimi, gospodarsko-okoljevarstvenimi in človekovimi razsežnostmi; obširnega članstva, saj združuje države od Vancouvra do Vladivostoka; raznovrstnosti in prilagodljivosti svojih mehanizmov;

B.

ker imata EU in OVSE kljub različni naravi in strukturi enaka načela in vrednote; ker so vse države članice EU hkrati tudi članice OVSE; ker obe organizaciji prevzemata odgovornosti za izgradnjo institucij, spodbujanje demokracije in človekovih pravic, na področju konfliktov pa preprečevanje in obvladovanje, pri čemer v celoti priznavata vodilno vlogo Varnostnega sveta OZN glede vprašanj, povezanih z mednarodnim mirom in varnostjo,

C.

ker je bila Helsinška sklepna listina, ki letos praznuje svojo petintridesetletnico, osnova za helsinški proces, ki je sprožil pomembne demokratične spremembe v Evropi;

D.

ker je zadnje vrhunsko srečanje organizacije OVSE potekalo v Istanbulu leta 1999, kjer je bila sprejeta Listina o Evropski varnosti; ker je bilo v območju organizacije OVSE v vmesnem obdobju veliko pomembnih sprememb in se je vloga te organizacije zmanjševala,

E.

ker je OVSE edina organizacija med preostalimi, ki obravnavajo varnostna vprašanja na območju Evrope, ki nima statusa mednarodne pravne osebe; ker ima to številne politične in praktične pravne posledice; ker je bila konvencija, ki določa pravni status, privilegije in imunitete OVSE, dokončana oktobra 2007 in ker države članice od takrat niso spodbijale besedila njenih členov,

F.

ker krfski proces izvira iz predloga ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva z dne 5. junija 2008, da je treba začeti razpravo o vprašanju evropske varnosti, ki bo vodila do priprave pravno zavezujočega evropskega varnostnega sporazuma; ker je organizacija OVSE pomemben forum za razpravo o predlogu,

G.

ker je krfski proces organizaciji OVSE dal novo energijo, in ker bi moralo vrhunsko srečanje ponovno potrditi predanost načelom in duhu Helsinške sklepne listine ter določiti jasno strateško vizijo za prihodnost, vključno z izboljšanjem in posodobitvijo sedanjih instrumentov,

H.

ker bi bilo treba prizadevanja usmeriti v spremembo mehanizma odločanja, ki organizaciji OVSE ni vedno omogočal pravočasnega odzivanja na krize; ker bi bilo treba razviti učinkovitejše instrumente kriznega upravljanja in se bolj osredotočiti na posredovanje v konfliktih in njihovo reševanje,

I.

ker organizacija OVSE, kot najbolj vključujoč forum za posvetovanja v evroatlantskem in evrazijskem prostoru, še ni odigrala bistvene vloge pri številnih vprašanjih, vključno z neširjenjem, razoroževanjem, gospodarskim sodelovanjem, zaščito in spodbujanjem človekovih pravic ter vladavine prava,

J.

ker Lizbonska pogodba Evropski uniji zagotavlja jasnejšo in večjo vlogo v svetu in spodbuja vse vrste medsebojno koristnega sodelovanja med Evropsko unijo ter ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, vključno z OVSE,

1.

poudarja pomen sedanjih intenzivnih razprav o evropski varnosti v OVSE, Natu in EU, saj bi s ponovno potrditvijo skupnih vrednot in okrepitvijo mehanizmov lahko povečali medsebojno zaupanje v evroatlantskem in evrazijskem prostoru ter tako oblikovali močnejšo evropsko varnostno strukturo;

2.

poudarja, da je treba ohranjati ravnovesje med tremi razsežnostmi organizacije OVSE in jih razvijati na skladen in celosten način, ter se pri tem opreti na že dosežene rezultate; poudarja, da nobena razsežnost ne sme biti okrepljena v škodo drugih; poleg tega poudarja, da bi bilo treba za resnično učinkovito reševanje varnostnih groženj in izzivov te obravnavati iz vidika vseh treh razsežnosti, tudi novih, kot so organizirani kriminal, terorizem, kibernetske grožnje, trgovina z ljudmi in mamili, energetska varnost ter dejavnosti mehanizmov zgodnjega opozarjanja, preprečevanje in reševanje konfliktov;

3.

poudarja, da se OVSE ne bi smela krepiti na račun zmanjševanja vloge ali neodvisnosti obstoječih institucij in mehanizmov, če še niso bili reformirani ali če še ni bil sprejet dogovor o drugih možnostih, zlasti glede dela Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR);

4.

poziva OVSE, naj še okrepi svoje zmogljivosti za zagotavljanje spoštovanja in izvajanja načel in zavez, ki so jih prevzele udeležene države v vseh treh razsežnostih, med drugim tudi s krepitvijo mehanizmov za nadaljnje spremljanje;

5.

verjame, da bi okrepljeno sodelovanje in spodbujanje povezovanja s preostalimi zadevnimi regionalnimi organizacijami vsekakor koristilo delu organizacije, in poziva k vzpostavitvi jasnejših in prožnejših okvirov sodelovanja, ki bodo omogočali in pospešili tako povezovanje;

6.

meni, da je imela organizacija OVSE bistveno vlogo pri krepitvi varnosti na podlagi edinstvenega sklopa pogodb, zavez, pravil in ukrepov, vključno s Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE), Sporazumom o odprtih zračnih prostorih in Dunajskim dokumentom iz leta 1999 o ukrepih za krepitev varnosti in zaupanja; vendar ugotavlja, da politično-vojaška razsežnost ni napredovala, zlasti s konfliktom v Gruziji leta 2008, nezmožnostjo učinkovitega reševanja dolgotrajnih konfliktov na Kavkazu in v Pridnesterju, ruskim odstopom od pogodbe CFE ter zavrnitvijo držav članic Nata, da bi ratificirale spremenjeno pogodbo CFE; poziva države članice Nata in Rusko federacijo, naj ratificirajo in izvajajo obstoječe pogodbe in izpolnijo svoje obveze, tudi izvajanje zavez iz Istanbula iz leta 1999;

7.

meni, da je OVSE ustrezen okvir za pogajanja o regionalnih konfliktih v njenem območju pristojnosti; obžaluje pomanjkanje volje EU in držav članic, da bi učinkoviteje izkoristile možnosti OVSE na tem področju; podpira okrepitev instrumentov OVSE za preprečevanje konfliktov; obžaluje neinotivne pristope k mirovnemu procesu in ugotavlja, da bi napredek pri reševanju teh dolgotrajnih konfliktov močno prispeval k povečanju verodostojnosti OVSE, česar se v krfskem procesu ne bi smelo spregledati; zato meni, da je treba ta cilj obravnavati med sklepi vrhunskega srečanja;

8.

je seznanjen z misijo OVSE v Pridnestrju (v Moldaviji); obžaluje, da je od leta 2004 uspeh misije vedno slabši in da so dejavnosti razoroževanja v skladišču Colbasna motene; opozarja, da je EU trdno odločena, da bo poskušala rešiti konflikt v Pridnesterju na podlagi spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Republike Moldavije; poziva k čimprejšnji obnovitvi pogajanj v sestavi 5+2 brez postavljanja vnaprejšnjih pogojev; poziva k usklajenim prizadevanjem EU, da bi združili nemško-rusko pobudo z gradu Meseberg s prizadevanji misije OVSE v Pridnestrju;

9.

ponovno opozarja na pomembno vlogo EU, ki jo je imela pri ustavitvi sovražnosti in pri pogajanjih za sporazum o prekinitvi ognja med konfliktom leta 2008 v Gruziji, in v povezavi s tem meni, da ima EU skupaj z OVSE vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju medetničnih sporov in napetosti na območju OVSE; poudarja, da ti spori nimajo samo velikega lokalnega in regionalnega pomena, temveč tudi neposredno vplivajo na varnostno strukturo EU; poziva k novemu dogovoru o obnovitvi misije OVSE za nadzor miru v Gruziji, da bi preprečili nadaljnje nasilje, zaščitili manjšine in podprli pogajanja, ki bodo zagotovila varnost in stabilnost na območju Južnega Kavkaza;

10.

je seznanjen z vlogo organizacije OVSE pri konfliktu v Gorskem Karabahu, zlasti v povezavi z ustavitvijo ognja in tekočimi pogajanji; ugotavlja, da čeprav EU ni neposredno udeležena v mirovnih pogovorih skupine OVSE iz Minska o konfliktu v Gorskem Karabahu, lahko pomembno praktično in politično podpre ta prizadevanja, med drugim tudi s ponudbo mandata EU za francoskega sopredsedujočega, kot opredeljuje resolucija EP o potrebi po strategiji EU za Južni Kavkaz;

11.

poziva k ponovni oživitvi procesa omejevanja konvencionalnega oboroževanja in razoroževanja v okviru OVSE; se zavzema za začetek pogajanj o nadaljnjih korakih za zmanjševanje oboroženih sil in oborožitve (CFE II), ter poziva EU in njene države članice, naj v okviru OVSE sprejmejo ustrezne pobude;

12.

poziva EU in njene države članice, naj ponudijo svoje izkušnje in zmogljivosti na področju spreminjanja namena oborožitve ter naj dejavno spodbujajo sporazume OVSE na tem področju;

13.

poudarja, da je zelo pomembno ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje in občutek skupnega cilja; ugotavlja, da je treba še naprej razvijati ukrepe za vzpostavljanje zaupanja in varnosti ter močan in učinkovit sistem nadzora konvencionalnega orožja, in glede tega poudarja odločilen pomen rešitve iz krize pogodbe CFE in posodobitve Dunajskega dokumenta; pozdravlja dikcijo izjave predsednikov Obame in Medvedjeva junija 2010 o prihodnosti nadzora konvencionalnega orožja in pogodbe CFE; pozdravlja odločitev, ki jo je januarja 2010 sprejela vlada ZDA o imenovanju posebnega odposlanca za pogodbo CFE; podpira pomembne dejavnosti OVSE na področju boja proti terorizmu, upravljanja mej in policijskih nalog; poudarja, da imajo te dejavnosti bistven pomen, zlasti v osrednji Aziji, kjer prispevajo k stabilizaciji varnostnih razmer v celotni regiji;

14.

ugotavlja, da razvoja zmogljivosti EU ne bi smeli doumeti kot zmanjševanje vloge OVSE, temveč kot nujen ukrep za boljše sodelovanje tudi med državami OVSE, ter poudarja, da bi redna srečanja na najvišji ravni in neprestano medsebojno poročanje, izmenjava podatkov in posvetovanje med EU in OVSE pospešili to razumevanje;

15.

poudarja zaključke ministrskega sveta OVSE o Strateškem dokumentu za ekonomsko in okoljevarstveno razsežnost in ugotavlja, da lahko učinkovitejše sodelovanje držav, ki sodelujejo v OVSE, pri soočanju z grožnjami in izzivi, nastalih zaradi gospodarskih in okoljskih dejavnikov, bistveno prispeva k varnosti, stabilnosti, demokraciji in blaginji v regiji; poudarja, da so gospodarski in okoljski dejavniki lahko gonilna sila konfliktov;

16.

je trdno prepričan, da sodelovanje in spodbujanje zgodnjega opozarjanja o gospodarskih in okoljskih vprašanjih, kot so energetika, trgovina, podnebne spremembe ali varnost na področju oskrbe z vodo, lahko pripomoreta k zmanjševanju napetosti, preprečevanju konfliktov, izgradnji zaupanja in spodbujanju dobrih sosedskih odnosov ter večstranskega regionalnega sodelovanja na območju OVSE; zato poziva gospodarski forum OVSE k obravnavanju teh vprašanj s povečanjem zmogljivosti svetovanja in podpore ter z učinkovito mobilizacijo in omogočanjem uporabe strokovnega znanja in sredstev drugih mednarodnih organizacij; poziva Svet, naj to temo obravnava med krfskim procesom in na vrhunskem srečanju;

17.

meni, da bi morali glede na to, da sta ne le EU in Ruska federacija, temveč vse države članice OVSE kot izvoznice in uvoznice energije in energetskih virov medsebojno odvisne, in ker se je v preteklih letih povečalo število konfliktov na področju oskrbe z energijo v škodo civilnega prebivalstva v celotnem območju OVSE, osrednjo pozornost posvetiti energetsko političnemu dialogu za celotno območje;

18.

meni, da bodo izzivi zaradi podnebnih sprememb na vseh področjih življenja dolgotrajni in da bodo prinesli hude posledice, ki jih bodo nekatera območja občutila veliko bolj od drugih; poziva OVSE, naj okrepi prizadevanja za zmanjšanje človeškega vpliva na globalno segrevanje ter spodbuja stabilnost in trajno varnost tam, kjer bodo najverjetneje čutili učinke podnebnih sprememb;

19.

poudarja, da so človekove pravice, pravice manjšin in temeljne svoboščine jedro celostnega koncepta varnosti OVSE, kar dokazuje obširen sklop veljavnih zavez in mehanizmov, ki bi jih bilo treba v celoti uresničiti; poudarja, da bi moral biti cilj krfskega procesa in vrhunskega srečanja nadaljnja krepitev spremljanja in izvajanje teh zavez in mehanizmov;

20.

priznava bistveno vlogo urada ODIHR pri opazovanju volitev, spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije, pravic manjšin, tudi Romov in Sintov; poudarja vlogo in dolžnost visokega komisarja za narodne manjšine pri krepitvi mirnega sobivanja manjšinskih skupnosti in preprečevanju etničnih sporov z vsemi potrebnimi mehanizmi zgodnjega opozarjanja; pozdravlja delo predstavnika za svobodo medijev in posebnega predstavnika in koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi; poziva k dejavnemu sodelovanju Evropskega parlamenta pri dejavnostih urada ODIHR;

21.

poziva OVSE, naj posebej glede opazovanja volitev, ki ga je treba okrepiti in sprejeti kot znak zaupanja v vseh državah članicah OVSE, ponovno potrdi in ohrani neodvisnost urada ODIHR in še dodatno okrepi njegovo vlogo in zmogljivosti kot vodilne ustanove OVSE, odgovorne za opazovanje volitev, s katero je Evropski parlament razvil tesno in učinkovito sodelovanje na tem področju; poziva k poglobitvi tega sodelovanja in usklajevanja med uradom ODIHR organizacije OVSE in Evropskim parlamentom pred in med mednarodnimi misijami za opazovanje volitev v državah OVSE ter tudi po njih;

22.

poziva Svet naj zagotovi, da bo OVSE še okrepila in razvejila delo te razsežnosti, tudi ob upoštevanju drugih skrbi, ki se jih lahko rešuje s pomočjo sedanjega strokovnega znanja, kot je boj proti terorizmu in učinek premika prebivalcev, vključno z begunci in notranje razseljenimi osebami;

23.

poziva države članice, naj z dopolnjevanjem delegacij EU pri spodbujanju demokratizacije in reformnih procesov s spremljanjem sojenj za vojne zločine, spodbujanjem nacionalne sprave in podpiranjem razvoja civilne družbe poudarijo pomen terenskih misij OVSE, saj je v povezavi z njimi nastalo pomembno strokovno znanje, te misije pa imajo tudi bistveno vlogo pri pospeševanju napredka vseh treh dimenzij. Poleg tega so temeljno orodje zgodnjega opozarjanja in preprečevanja konfliktov, države članice pa naj tudi poskrbijo, da se finančna sredstva za terenske misije ne bodo zmanjšala; poziva EU, naj te izkušnje uporabi pri lastnih terenskih misijah;

24.

je seznanjen s prizadevanji OVSE v Kirgizistanu, ki so pokazala njene zmožnosti hitrega odziva na krizne razmere v krajih, kjer je navzoča; zato pozdravlja sklep Stalnega sveta OVSE z dne 22. julija 2010 o napotiti svetovalne policijske misije; poudarja, da dolgotrajna nestabilnost te države zahteva močnejšo in bolj vsebinsko mednarodno prisotnost, katere namen bo nuditi pomoč in podporo lokalnim silam in okrepiti policijsko ukrepanje; meni, da bi OVSE lahko imela vodilno vlogo v osrednji Aziji in ponovno pridobila svojo vlogo v Gruziji; obžaluje, da se zaradi odpora kirgiške vlade policijska svetovalna misija ni začela na začetku septembra 2010, kot je bilo načrtovano; poziva države članice OVSE in kirgiško vlado, naj omogočijo takojšnjo napotitev nepristranskih in mednarodnih policijskih sil v državo, bistveno povečajo število napotenega osebja ter zagotovijo, da bo mandat misije izvršilen in ne izključno svetovalen;

25.

pozdravlja krfski proces, ki se je začel med grškim predsedovanjem OVSE in ki ga je takoj prevzelo kazahstansko predsedstvo, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje in obnoviti zavezanost načelom OVSE ter obravnavati varnostne izzive z večstranskim dialogom in sodelovanjem ter reševanjem občutljivih točk in skrbi vseh držav, udeleženih v OVSE;

26.

ponovno opozarja, da je ta proces sledil pozivu po obnovljenem dialogu o vseevropski varnosti iz junija 2008 in pozivu z dne 8. oktobra 2008 za posodobitev evropske varnosti v okviru OVSE, ter da je organizacija tudi pomemben forum za razprave o vprašanjih, vključenih v predlog za novi varnostni sporazum; meni, da je z Rusijo potrebno obsežnejše usklajevanje in tesnejše sodelovanje, saj ima ta bistveno vlogo pri evropski varnosti;

27.

meni, da bi moral biti končni cilj krfskega procesa okrepiti OVSE na podlagi sedanjih zavez in načel ter duha Helsinške sklepne listine za zagotovitev, da bo lahko imela pomembno vlogo pri obravnavanju in zlasti reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov, vključno s prožnejšim postopkom odločanja in celovite razprave o varnostnih vprašanjih v evroatlantskem in evrazijskem prostoru, ter da se bo izboljšala njena prepoznavnost;

28.

pozdravlja pobudo Kazahstana, ki trenutno predseduje organizaciji OVSE, da bi organizirali vrhunsko srečanje OVSE, s čimer bi dali politični zagon tekočim razpravam o varnosti znotraj organizacije in njeni krepitvi; poziva Evropsko komisijo in države članice OVSE, naj Kazahstan še pred vrhunskim srečanjem pozovejo k dejanskim ukrepom za zaščito in spoštovanje osnovnih vrednot OVSE, kot so človekove pravice, vladavina prava, svoboda izražanja, vključno z dekriminalizacijo svoboščin, in za zagotovitev dostopa do sodnega varstva; poudarja, da bi morale biti glavne prednostne naloge na dnevnem redu vrhunskega srečanja okrepitev okvira nadzora nad konvencionalnim orožjem, okrepitev izvajanja zavez, povezanih s človekovo razsežnostjo, in v vseh treh razsežnostih povečati zmogljivosti OVSE, da bi spodbudili preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje in obnovo po konfliktih, zlasti v povezavi z dolgotrajnimi konflikti;

29.

poziva države članice EU, Evropsko komisijo ter visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko, naj na vrhunskem srečanju decembra 2010 sodelujejo s članicami OVSE, da bi pripravili akcijski načrt s časovnim okvirom za oblikovanje listine varne skupnosti na območju OVSE, in določijo pripravo naslednjega vrhunskega srečanja v obdobju od dveh do štirih let;

30.

poziva države članice organizacije OVSE in EU, naj na dnevni red vrhunskega srečanja uvrstijo tudi predlog podpredsednika ZDA Bidna o mehanizmu OVSE za preprečevanje kriz; se zavzema za nadgradnjo pobude ZDA v okviru krfskega procesa, naj se v kriznem upravljanju OVSE poveča vlogo generalnega sekretarja in predsedujočih OVSE, ali trojke sedanjega, predhodnega in prihodnjega predsedstva;

31.

ker zelo ceni delo OVSE, poziva k resnemu razmisleku, kako bi EU lahko prevzela večjo odgovornost in učinkoviteje sodelovala pri doseganju skupnih ciljev, kar bi lahko dosegli z vzpostavitvijo sistema stalnega dialoga, sprejemanjem skupnih pobud in usklajevanjem lokalnih dejavnosti v okviru uradnega dogovora med OVSE in EU; poziva Svet zunanjih ministrov EU, visoko predstavnico Unije za zunanjo in varnostno politiko in Stalni svet OVSE, naj si prizadevajo za mehanizem, ki bo namenjen boljšemu sodelovanju, usklajevanju in posvetovanjem med obema organizacijama; poziva države članice EU, Evropsko komisijo in visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko, naj predložijo predloge, povezane s pripravljenostjo in zmogljivostjo EU za udeležbo v misijah pod vodstvom OVSE;

32.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj razmisli, kako bi lahko prihodnja služba ESZD vzpostavila primerne postopke sodelovanja z uradom ODIHR, da bi brez podvojitve nalog okrepila vlogo EU pri opazovanju volitev na območju OVSE;

33.

meni, da bi morala EU s pomočjo visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko, držav članic in predsednika Evropskega sveta s pravočasnim sprejetjem skupnega stališča EU o reformi OVSE zagotoviti, da bo na vrhunskem srečanju oblikovan akcijski načrt za nadaljnje ukrepe, namenjene krepitvi OVSE, zlasti glede preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja in obnove po konfliktu, in med drugim poskrbeti, da bodo vrhunska srečanja na visoki ravni potekala v rednih presledkih, kar bo delu OVSE dalo politični zagon; pozdravlja novo prakso sklicevanja neuradnih ministrskih srečanj;

34.

pozdravlja in podpira oblikovanje in določitev prednostnih nalog EU v OVSE, pri čemer meni, da se je nujno treba osredotočiti na osrednja področja, da bi izkoristili vse možnosti vrhunskega srečanja;

35.

spodbuja države članice EU in delegacijo EU na Dunaju, naj tudi v prihodnje bistveno prispevajo h krfskemu procesu; poziva Litvo, ki bo naslednja predsedovala OVSE, naj zagotovi neprekinjenost in napredek procesa krepitve organizacije;

36.

poziva EU, njene države članice ter sedanje in naslednje predsedstvo OVSE, naj nadaljujejo dialog o pravnem okviru OVSE in ponovno poudarijo nujnost takojšnjega sprejetja osnutka konvencije o mednarodni pravni osebi, pravni sposobnosti ter privilegijih in imunitetah, dogovoru, ki ne bo vplival na sedanjo naravo zavez OVSE, temveč okrepil njeno identiteto in profil ter rešil številne praktične težave njenega osebja, zlasti če delujejo na kriznih območjih;

37.

meni, da bi moral biti predsednik povabljen, naj se udeleži vrhunskega srečanja, in poziva Evropski svet, naj poskrbi za to povabilo;

38.

meni, da bi moral za okrepitev odnosov z OVSE razmisliti o svojem sodelovanju v Parlamentarni skupščini OVSE in preučiti možnost ustanovitve stalne delegacije v tej skupščini za bolj podrobno spremljanje dejavnosti OVSE in njene Parlamentarne skupščine;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu in Komisiji, državam članicam OVSE in generalnemu sekretarju OVSE.