20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 308/22

A.

ker je nedavna nestanovitnost cen hrane in proizvodov povzročila veliko zaskrbljenosti o delovanju evropskih in svetovnih verig preskrbe s hrano,

B.

ker so se cene, ki jih dobijo kmetje, kljub 3,3-odstotnem zvišanju cen hrane od leta 1996, zvišale le za 2,1 %, medtem ko so se operativni stroški povečali za 3,6 %, kar je dokaz za nepravilno delovanje verige preskrbe s hrano,

C.

ker Komisija v sporočilu priznava, da so „te spremembe /…/ kmetijskim proizvajalcem povzročile hude težave in nakazujejo, da potrošnikom ni zagotovljena poštena obravnava“ (5),

D.

ker se cene za končnega potrošnika v povprečju niso spremenile ali so se celo zvišale kljub velikemu padcu cen osnovnih kmetijskih proizvodov v letu 2008,

E.

ker bi uravnoteženi trgovinski odnosi izboljšali delovanje verige preskrbe s hrano, poleg tega pa bi koristili kmetom,

F.

ker širjenje nepoštenih trgovinskih praks danes ogroža možnosti kmetov za naložbe in inovacije (zlasti v zelene tehnologije, blažitev posledic podnebnih sprememb in obnovljive vire energije, hkrati pa morajo kmetje zadostiti visokim okoljskim standardom, te zahteve pa bodo še strožje v skupni kmetijski politiki po letu 2013),

G.

ker se je delež kmetijske dodane vrednosti v verigi preskrbe s hrano v EU-25 zmanjšal z 31 % v letu 1995 na 24 % v letu 2005 in ker začetni podatki za prihodnja leta kažejo, da se bo delež, ki ga dobijo kmetje, še zmanjševal, dobički predelovalcev, trgovcev na debelo in/ali trgovcev na drobno ter gospodarskih subjektov zunaj verige preskrbe s hrano pa se bodo stalno povečevali,

H.

ker se je v letu 2009 povprečni dohodek kmeta v EU-27 zmanjšal za več kot 12 %, kar jim ne omogoča več plačila njihovega dela in ker morajo kmetje in agroživilska industrija še vedno proizvajati živila, ki izpolnjujejo izredno zahtevne kakovostne standarde, po cenah, dostopnih potrošnikom, v skladu s cilji, opredeljenimi v okviru skupne kmetijske politike,

I.

ker veriga preskrbe s hrano povezuje kmete, kmetijske zadruge in organizacije proizvajalcev, živilsko-predelovalno industrijo, trgovce na debelo in drobno, verige supermarketov, podjetja za pripravo in dostavo hrane, restavracije, neposredno dobavo iz samooskrbe ter zasebno pridelavo in porabo, pa tudi gospodarske subjekte zunaj verige preskrbe s hrano, kot so podjetja za informiranje in promocijo, prevozniki in ponudniki logistike in energije, porabniki, dobavitelji embalaže, tehničnih sredstev, aditivov, tehnologije in svetovalci; ker je treba za večjo trajnost celotne verige upoštevati to zapletenost in veliko raznolikost,

J.

ker so v sporočilu Komisije izpostavljeni resni problemi, kot so zloraba moči prevladujočega kupca, nepoštene prakse pri sklepanju pogodb (tudi zamude pri plačilu), enostranske spremembe pogodb, predhodno plačilo za dostop do pogajanj, omejen dostop do trga, pomanjkanje informacij o oblikovanju cen ter porazdelitev dobička v celotni verigi preskrbe s hrano, kar je tesno povezano z vse večjo koncentracijo v sektorju proizvodnje, veleprodaje in maloprodaje,

K.

ker Komisija v sporočilu z dne 28. oktobra 2009 priporoča spodbujanje in pospeševanje prestrukturiranja in utrjevanja kmetijskega sektorja s spodbujanjem ustanavljanja prostovoljnih organizacij kmetijskih proizvajalcev,

L.

ker so globalizacija in procesi koncentracije, zlasti na maloprodajni ravni, privedli do položaja, v katerem ni ravnotežja med različnimi akterji v verigi preskrbe s hrano, in ker sedanje razmere zaznamuje zelo majhno število zelo močnih trgovcev na drobno, ki se neposredno ali posredno pogajajo s 13,4 milijona kmetov in 310 000 agroživilskih podjetij v vsej Evropski uniji,

M.

ker se zaradi prevelike koncentracije izgublja raznolikost proizvodov, kulturna dediščina, maloprodajne trgovine, delovna mesta in sredstva za preživljanje,

N.

ker Komisija navaja, da pogodbena neravnotežja zaradi neenake pogajalske moči negativno vplivajo na konkurenčnost v verigi preskrbe s hrano, saj so lahko majhni, a učinkoviti akterji prisiljeni v delovanje z manjšo donosnostjo, kar omejuje njihove zmožnosti in spodbude za vlaganje v večjo kakovost proizvodov in inovativnost proizvodnih procesov,

O.

ker se na notranjem trgu prosto trguje z živilskimi proizvodi, izid pogajanj o cenah med proizvajalci (organizacijami), predelovalci, trgovinskimi posredniki in trgovci na drobno pa je pogosto določen z gibanjem cen na svetovnem trgu,

P.

ker velike razlike v številu in ekonomski moči med kmeti in trgovci na drobno jasno kažejo na neravnovesje v verigi preskrbe s hrano in ker je treba spodbujati razvoj gospodarskih združenj kmetov, da bi se vzpostavilo številčno ravnotežje, ker imajo zadruge osrednjo vlogo, saj povečujejo svoj vpliv in pogajalske moči,

Q.

ker je Evropska unija vpeta v globalno svetovno trgovino in je pogodbeno vezana nanjo,

R.

ker je Evropska unija največji kmetijski uvoznik in izvoznik na svetu in ker je uvoz kmetijskih izdelkov v EU v letu 2008 narasel za dobrih 10 % na 986 milijarde EUR, njihov izvoz pa za skoraj 11 % na 752 milijarde EUR,

S.

ker Evropska unija že zdaj zelo veliko prispeva s svojo politiko razvojne pomoči in ker se ne smejo sklepati dvostranski sporazumi, ki bi bili v škodo evropskemu kmetijstvu,

1.

pozdravlja sporočilo Evropske komisije z dne 28. oktobra 2009 z naslovom Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (KOM(2009)0591), saj priznava, da obstajajo velika neravnovesja moči med tistimi, ki v njej delujejo, vendar meni, da ukrepi, predlagani v navedenem sporočilu, ne zadostujejo za reševanje te problematike;

2.

poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma obravnavajo problem nepoštene porazdelitve dobička v verigi preskrbe s hrano, zlasti glede primernega dohodka za kmete; priznava, da je treba za spodbujanje trajnostnih in etičnih sistemov pridelave kmetom zagotoviti nadomestilo za njihove naložbe in zaveze na tem področju; poudarja, da je treba namesto boja za prevlado vzpostaviti sodelovanje;

3

ugotavlja, da so bili v zvezi s kmetijstvom uresničeni vsi cilji, ki so navedeni v Rimskih pogodbah (povečanje produktivnosti, zadostna preskrba s hrano, primerne potrošniške cene, stabilizacija trgov), z izjemo cilja, da se zagotovi primeren dohodek v kmetijstvu; zato poziva Komisijo, naj to ustrezno upošteva v vseh proračunskih predlogih;

4.

priznava potrebo po trdnem, varnem in dobičkonosnem sektorju proizvajalcev kot odločilnem dejavniku v verigi preskrbe s hrano; vendar tudi ugotavlja, da v tej verigi sodeluje več členov –- kmetje, predelovalci, proizvajalci, dobavitelji in trgovci na drobno, ki vsi ustvarjajo dodano vrednost in potrebujejo tudi pravo mero varnosti;

5.

poziva Komisijo, naj izboljša evropski mehanizem za spremljanje cen, da bi bil uporabnikom bolj prazen tako, da vključi večjezičen vmesnik, ki bi zajemal večje število živilskih proizvodov, s čimer bi se dosegla večja primerljivost cen na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano znotraj država članic in med njimi, kar bi zadovoljilo potrebe potrošnikov in kmetov po večji preglednosti pri določanju cen hrane;

6.

obžaluje, da Evropska komisija ni naklonjena izvedbi študije o porazdelitvi dobička v dobavnih verigah, kakor je bilo dogovorjeno v okviru proračunskega postopka za leto 2009;

7.

opozarja, da ima lahko neravnovesje v preglednosti poslovanja med kmetijami ter predhodnimi in naslednjimi členi v verigi preskrbe s hrano negativne posledice za pogajalski položaj kmetov in skupnosti proizvajalcev;

8.

poziva Komisijo, naj hitro izvede poskusni projekt za ustanovitev evropskega observatorija za kmetijske cene in marže (ter naj ta instrument dopolni s podatki o cenah, maržah in količinah), za katerega sta Parlament in Svet v proračunu za leto 2010 določila 1,5 milijona EUR sredstev;

9.

poziva Komisijo, naj ohrani skupino na visoki ravni za verigo distribucije hrane kot stalni forum za razpravo, saj se je izkazala za zelo pomemben instrument za prepoznavanje težav, pripravo priporočil in sprejetje strategij za izboljšanje trenutnega neravnotežja;

10.

poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo obveznega letnega poročila največjih trgovcev, predelovalcev, trgovcev na debelo in drobno o njihovem tržnem deležu ( s podatki o trgovinskih blagovnih znamkah) pri glavnih prehrambenih artiklih ter o njihovem mesečnem obsegu prodaje, da bi lahko vsi partnerji na trgu ocenili smernice v povpraševanju, ponudbi in razvoju cen v verigi preskrbe s hrano;

11.

ugotavlja, da ima živilskopredelovalna industrija v nekaterih državah največje marže v živilski verigi, kar je potrdila tudi Komisija; zato zahteva, da se spremlja in preiskuje zlasti predelovalna industrija, da bi se zagotovila preglednost cen;

12.

meni, da je treba povečati preglednost trga ter informacij za potrošnike, kar je pogoj za prepoznavnost proizvodnje, za jamstvo raznolikosti živil in kmetijskih ter agroživilskih proizvodov, ki so odraz zgodovine in kulture različnih območij ter razpoznavni znak kmetijstva posamezne države članice;

13.

poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka prednosti boljšega pravnega okvira za zasebne označbe kakovosti in označbe distributerjev, da se prepreči njihovo podvajanje, potrošniku omogoči večja preglednost, proizvajalcem pa dostop do trga;

14.

poudarja, da je treba spodbuditi večjo dodano vrednost evropske agroživilske proizvodnje in začeti informacijske kampanje za potrošnike o prizadevanjih kmetov in kmetijske panoge za okolje, varnost hrane in dobro počutje živali;

15.

poziva nacionalne in evropske organe za konkurenco in druge regulativne organe v zvezi s proizvodnjo in trženjem, naj odločno obravnavajo prevladujoči položaj in precejšen tržni delež agroživilskih trgovcev, predelovalcev in trgovcev na drobno ter proizvajalcev proizvodnih sredstev in surovin v verigi preskrbe s hrano; poziva te organe, naj ukrepajo proti izkoriščevalskim odkupnim praksam, ki jo izvajajo vsi subjekti, kar postavlja kmete na zelo podrejeno pogajalsko izhodišče;

16.

poziva Komisijo, naj vzpostavi nov odnos med pravili konkurence in skupno kmetijsko politiko, da bodo kmetje in njihove medpanožne organizacije imeli na voljo instrumente, s katerimi si bodo lahko izboljšali svoje pogajalsko izhodišče;

17.

poziva Komisijo, naj preuči posledice precejšnjega tržnega deleža posameznih trgovcev na drobno ali majhnih skupin trgovcev v dani državi članici; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe korekcijskih ukrepov v korist proizvajalcev in potrošnikov, če se izkaže, da ima praksa trgovca ali tržni delež protikonkurenčni učinek;

18.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2010 Parlamentu predloži poročilo s podatki o zlorabi moči kupca v Evropski uniji, protikonkurenčnem vedenju in nepoštenih praksah pri sklepanju pogodb v verigi preskrbe s hrano od sektorja proizvodnih sredstev in surovin do potrošnika in naj predlaga ustrezne odzive;

19.

poziva države članice, naj po potrebi dajo svojim nacionalnim organom za konkurenco na voljo več možnosti za ukrepanje z vzpostavitvijo preprostih mehanizmov za neposredno zbiranje dokazov v zvezi z izkrivljanjem konkurence zaradi uporabe nepoštenih pogodbenih praks;

20.

meni, da je treba na ravni Unije prepovedati prodajo kmetijskih izdelkov pod nabavno ceno;

21.

poziva Komisijo, naj sproži raziskavo o verigi preskrbe s hrano v celotnem sektorju, da bi se opredelila stopnja zlorabe moči kupca v njem; opozarja na uspeh raziskave o konkurenčnosti v farmacevtskem sektorju iz leta 2009;

22.

poziva Komisijo, naj ponovno pregleda merila, ki veljajo za ocenjevanje nekonkurenčnega vedenja (indeks Herfindahl); ta indeks je primeren za ocenjevanje monopolističnih tveganj, ne bi pa mogel dati realne slike o protikonkurenčnih dogovorjenih in oligopolnih praksah, ki so, kot kaže, del stvarnosti velikih organiziranih maloprodajnih verig;

23.

poziva Komisijo, naj zagotovi bolj ciljno usmerjeno izvajanje zakonodaje o konkurenčnosti v verigi preskrbe s hrano ter naj upošteva zakonodajne predloge Parlamenta in Sveta na to temo, tako da bo učinkovito omejila razvoj prevladujočih tržnih položajev v sektorju proizvodnih sredstev in surovin, živilsko predelovalni industriji in maloprodajnem sektorju ter prek učinkovitih organizacij proizvajalcev, sektorskih organizacij ter majhnih in srednjih podjetij okrepila pogajalsko moč kmetov;

24.

meni, da je treba Uredbo (ES) št. 1234/2007 o skupni ureditvi kmetijskih trgov nujno pregledati, da bi se te organizacije okrepile in da je treba razširiti področje njene uporabe, da bi se vključile prakse trajnostne proizvodnje kot pogoj za izjemo iz člena 101 PDEU;

25.

meni, da je treba na ravni EU uvesti določeno mero usklajenosti in poenotenja nacionalnih ukrepov proti nepravičnim poslovnim praksam;

26.

poziva Komisijo, naj za proizvode, ki so tipični za določeno območje in so prepoznavni zaradi svoje odličnosti in posebnosti, predvidi drugačne predpise kot za standardne proizvode;

27.

poziva Komisijo, naj predloži ukrepe, ki bodo jamčili za preživetje posebnih prehrambnih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti proizvodov, te posebnosti pa naj se kažejo tudi v ustreznih cenah; v bistvu gre za to, da bi se konkurenca razvijala tudi na osnovi različnih kakovostnih značilnosti, ki bi morale biti izmerljive;

28.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se zloraba kupne moči v verigi preskrbe s hrano ne izogne zakonodaji EU o konkurenčnosti, kar se pogosto zgodi s poznimi plačili kmetom ali malim predelovalcem, naknadnimi spremembami pogodbenih postavk, prisilnimi popusti pri cenah, preprodajo z izgubo, prevelikimi zahtevami in neupravičenimi plačili za uvrstitev v ponudbo ter naj po potrebi ustrezno prilagodi zakonodajne predloge;

29.

zlasti zahteva, naj se plačilna obdobja v verigi preskrbe s hrano skrajšajo na največ 30 dni za vsa živila in manj za zelo pokvarljive kmetijske proizvode, kot del pregleda Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je v teku (upoštevati je treba izjeme v primeru organizacij proizvajalcev in zadrug);

30.

poziva Komisijo, naj predlaga širitev področja evropske konkurenčne zakonodaje, da ne bo kot doslej le ozko osredotočena na dobrobit potrošnikov, ter poskrbi za nizke cene hrane;

31.

poziva Komisijo, naj preveri, ali zahteve glede praks kmetijske pridelave za sadje in zelenjavo ter ostankov fitofarmacevtskih sredstev, ki jih postavljajo posamezne trgovske verige in presegajo zakonsko določena pravila, ne omejujejo proste trgovine in ne krepijo neupravičenega položaja trgovcev v verigi preskrbe s hrano;

32.

poziva k pripravi seznama izkoriščevalskih tržnih praks, kot so prodaja pod ceno in prodajne provizije, in poziva, naj jih Evropska unija izrecno prepove; poziva k izdelavi javnega seznama podjetij, ki ne spoštujejo pravil, in uvedbi sistema sankcij;

33.

poziva Komisijo, naj preuči, ali in do katere mere se zlorabljajo trgovske blagovne znamke ter nakupovalne združbe verig supermarketov, ki vodijo k nepravični konkurenčnosti in pritiskom na kmete ter sistematično zniževanje cen proizvajalcev; poudarja, da zloraba trgovskih znamk negativno vpliva na sposobnost proizvajalcev za inovacije (zlasti to velja za male proizvajalce); poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ukrepa, da bi se s kmeti in združbami proizvajalcev ravnalo pravično pri oblikovanju cen;

34.

meni, da priporočila Komisije za krepitev vertikalne povezanosti živilske industrije ne odražajo vedno potrebe po uravnoteženju pogajalske moči kmetov, distributerjev in živilske industrije, zato bi te strategije morali spremljati ukrepi za odvračanje od zlorab;

35.

opozarja, da lahko pogodbeno kmetovanje, ki ga zahtevajo kupci, vertikalno povezovanje in terminski posli, ki imajo vedno pomembnejšo vlogo, omejijo konkurenco ter oslabijo pogajalski položaj kmetov; zato poziva Komisijo, naj preuči učinke takih pogodbenih razmerij in po potrebi ustrezno ukrepa;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sklepanje poštenih pogodb med vsemi subjekti v verigi preskrbe s hrano po pogojih, dogovorjenih med organizacijami kmetov in proizvajalcev, tudi sektorskih in medpanožnih organizacij, da bi okrepili trajnostne prakse kmetovanja in zagotovili najboljšo kakovost proizvodov, nižjo ceno pri nakupu proizvodnih sredstev in surovin ter poštene cene, in naj omogočijo lahko dostopen sistem za varstvo pred kršitvami pogodb s strani kupcev; meni, da so standardne pogodbe koristno sredstvo, ki bi ga bilo treba uvesti kot obveznega v nekaterih sektorjih; podpira izmenjavo dobre prakse glede obveščanja o pogodbenih praksah med državami članicami, tudi obvezno posredovanje informacij Komisiji;

37.

pozdravlja in spodbuja uvedbo varuhov človekovih pravic za maloprodajni živilski sektor in drugih arbitražnih mehanizmov, namenjenih usklajevanju s pogodbenimi sporazumi; poziva Komisijo, naj preuči izkušnje s tega področja, da bi se ustanovilo mesto varuha človekovih pravic na področju živilske maloprodaje po vsej EU, katerega naloge bodo zagotoviti izvajanje kodeksa obnašanja, najboljše prakse in pogodb pri transakcijah med akterji iz različnih držav članic;

38.

poziva Komisijo, naj razkrije nepoštene prakse plačevanja za uvrstitev v ponudbo in drugih plačil za uvrstitev na trg ter jih preveri po konkurenčni zakonodaji; poziva Komisijo, naj predloži enotna pravila za obravnavo plačil za uvrstitev v ponudbo in dajanje na trg in ukrepa zlasti zoper pretirana plačila, ki jih zahtevajo distributerji;

39.

meni, da mora Komisija spodbujati obsežno informativno kampanjo na evropski ravni za seznanitev kmetov z njihovimi pravicami, zlorabami, katerih so lahko deležni, in sredstvi, ki so jim na voljo za prijavo zlorab;

40.

poziva Evropsko unijo, naj zahteva ustanovitev neodvisne svetovne agencije za regulacijo, ki bo določila pravila za borzo terminskih poslov z blagom in opcij ter izvajala stroge regulativne ukrepe proti svetovnim špekulacijam s prehrambenimi proizvodi;

41.

zahteva, naj se zaradi čedalje večje tržne naravnanosti sprejmejo ukrepi za boj proti skrajni nestanovitnosti, saj jo nekateri akterji v živilski verigi izkoriščajo, drugim pa očitno škoduje; zato poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za instrumente, ki bi omejili nestanovitnost cen, da bi se zmanjšala ranljivost proizvajalcev;

42.

poziva Komisijo, naj poveča pristojnosti evropskih organov za blagovno menjavo, da bi preprečili špekulacije s prehrambenimi proizvodi, ter naj si prizadeva za izvajanje ustreznih ukrepov EU za preprečevanje špekulacij z nekmetijskimi proizvodi, da bi tako vplivali na terminske posle v kmetijstvu;

43.

poziva Komisijo, naj izboljša nadzor in splošno preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov ter naj pri bližnjem pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov in druge ustrezne zakonodaje izboljša preglednost pri dejavnosti izven organiziranega trga;

44.

poziva Svet, naj še naprej spodbuja pobude za samoregulacijo ter možnost, da se ustanovijo vzajemni skladi za pomoč pri soočanju z ekonomskimi tveganji, da bi okrepili pogajalski položaj kmetov, zlasti s podporo organizacijam proizvajalcev, sektorskim organizacijam in kmetijskim zadrugam;

45.

spodbuja države članice, naj pripravijo osnutke dobre trgovske prakse za verigo preskrbe s hrano, tudi pritožbenih mehanizmov ali sankcij za nepravično prakso; poziva Komisijo, naj predlaga skupen kodeks za vso EU, da bi se ponovno uravnotežili odnosi v verigi preskrbe s hrano; Komisijo tudi poziva, naj pripravi predlog za izvajanje mehanizma za nadzor odnosov med vodilnimi trgovci na drobno in njihovimi dobavitelji v vsej EU prek posebnih teles v državah članicah;

46.

meni, da je treba podpreti večjo vključenost posameznih členov verige v medpanožne organizacije ter izdelati prostovoljne standardne pogodbe z možnostjo, da države članice v nekaterih primerih, zlasti pri pokvarljivem blagu, zahtevajo njihovo obvezno izpolnitev;

47.

obžaluje, da Komisija v svojih poročilih ne poudarja bolj pomena kmetijstva v gospodarski vrednostni verigi preskrbe s hrano in živilske industrije; poudarja soodvisnost med nizkimi cenam na kmetiji in strukturno presežno proizvodnjo ter njihove posledice za trajnost, kakovost hrane, dobro počutje živali, inovacije v kmetijstvu in zaposlovanje v regijah z omejenimi možnostmi;

48.

poziva Komisijo, naj predlaga sprejetje instrumentov za podporo in promocijo verig za preskrbo s hrano, ki jih bodo upravljali kmetje, kratkih verig za preskrbo s hrano ter tržnic, ki jih bodo neposredno upravljali kmetje, da bi se vzpostavil neposreden stik s potrošniki, kmetom pa omogoči, da zaradi zmanjšanja vmesnih členov in posrednikov dobijo pravičen delež od cene v končni prodaji;

49.

poziva Komisijo, naj pri svojih dejavnosti posveti posebno pozornost razmeram v državah v razvoju in ne ogrozi samopreskrbe z živili v teh tretjih državah;

50.

poziva Komisijo, naj pregleda higienske standarde EU pri dajanju na trg lokalno ali na daljavo ter pri roku uporabnosti proizvodov, naj decentralizira in poenostavi sisteme certificiranja in nadzora ter naj spodbuja neposredne odnose med proizvajalci in potrošniki in kratke verige preskrbe s hrano;

51.

poudarja pomen čvrste zakonodaje o kakovosti kmetijskih proizvodov in potrebo po njej; pri tem opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2010 o evropski politiki kakovosti živilskih proizvodov ter meni, da je treba za uvožene proizvode obvezno upoštevati vsa merila o kakovosti in proizvodnji, da bi se preprečila nepoštena konkurenca z evropskimi proizvodi;

52.

opozarja, da stabilnost prihodkov opredeljuje zmožnost kmetov vlagati v zelene tehnologije, blažitev podnebnih sprememb, obnovljive vire energije ter okoljevarstvene ukrepe za trajnostno kmetijstvo; poleg tega morajo kmetje izpolnjevati visoke okoljske standarde;

53.

meni, da je bistveno izboljšati organizacijo verige preskrbe s hrano in jo še bolj racionalizirati, da bi zmanjšali okoljski vpliv prevoza hrane (prehrambeni kilometri) in spodbujali trženje lokalnih živil;

54.

poudarja, da bi naložbe v objekte za skladiščenje in pakiranje kmetijskih proizvodov lahko pomembno prispevale k zagotavljanju poštenih cen teh proizvodov;

55.

poudarja, da je treba zagotoviti trajnostni razvoj podeželskega gospodarstva s spodbujanjem predelave kmetijskih proizvodov na kmetijah ter nekmetijskih dejavnosti, da bi povečali število delovnih mest in ustvarili dodaten vir dohodkov;

56.

poziva Komisijo, naj podpre lokalne in regionalne pobude za prodajo živil in jih ne obremeni preveč s pravnimi predpisi in birokracijo, ker pomembno prispevajo k dodani vrednosti kmetijskih gospodarstev;

57.

zahteva naj Komisija pri pregledu standardov EU posveti ustrezno pozornost proizvajalcem živil na lokalni ravni, kot je na primer samooskrbna ali delno samooskrbna proizvodnja;

58.

poziva Komisijo, naj oceni, ali je potrebno spremeniti predpise o praksi javnega naročanja za obrate za javno prehrano, da bi okrepili prakso trajnostne kmetovanja in dobrega počutja živali ter spodbujali uporabo sezonskih in lokalnih živil;

59.

meni, da bi morala javna naročila npr. v okviru posebnih programov za mlečne izdelke, sadje in zelenjavo, ki se izvajajo v šolah, zagotavljati dostop malim lokalnim proizvajalcem in skupinam lokalnih proizvajalcev;

60.

meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje kmetijskih trgov, ki jih neposredno upravljajo kmetje, vzpostavitve prodajnih možnosti za proizvajalce, da bi svoje proizvode neposredno ponudili potrošnikom, in uvedbe programov za spodbujanje prodaje proizvodov na lokalnih trgih;

61.

poziva Komisijo, naj v poročilu Evropskega parlamenta in Sveta preuči ogromne izgube hrane v verigi preskrbe s hrano, ki v večini držav članic zajema več kot 30 % proizvedene hrane in naj ukrepa prek informativnih kampanj o temeljni vrednosti hrane;

62.

opozarja na pomen razvoja prehrambenih programov, namenjenih evropskim državljanom, ki jih potrebujejo – zlasti najbolj ogroženim in ostarelim osebam ter mladim;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.