21.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 348/11


Četrtek, 25. februar 2010
Peking + 15 – izhodišča Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti spolov

P7_TA(2010)0037

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2010 o Pekingu +15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma

2010/C 348 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Združenih narodov Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000 oziroma 11. marca 2005,

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Organizacije združenih narodov z dne 14. septembra 2009 z naslovom „Usklajenost celotnega sistema“ (A/RES/63/311), v kateri odločno podpira združitev različnih teles, ki si prizadevajo za enakost med spoloma, v skupno telo,

ob upoštevanju splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 1, 2, 3, 4, 5, 21 in 23,

ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki poudarja vrednote, skupne državam članicam, kot so pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost moških in žensk,

ob upoštevanju člena 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki omenja boj proti diskriminaciji na podlagi spola,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. marca 2006 z naslovom „Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010“ (KOM(2006)0092),

ob upoštevanju sklepov Sveta z 2. decembra 1998, v skladu s katerimi bo letna ocena izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje vključevala količinske in kakovostne kazalnike in merila,

ob upoštevanju skupne deklaracije ministrov EU za enakost med spoloma z dne 4. februarja 2005 v okviru pregledne konference ob desetletnici pekinških izhodišč za ukrepanje, v kateri so med drugim potrdili svojo odločno podporo in zavezanost polni in učinkoviti uveljavitvi pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje,

ob upoštevanju sklepov Sveta z 2. in 3. junija 2005, ki države članice in Komisijo vabijo k krepitvi institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti med spoloma ter k oblikovanju okvira za ocenjevanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, da bi poenotili in sistematizirali spremljanje napredka,

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel marca 2006 (1),

ob upoštevanju sklepov Sveta s 14. maja 2007 o enakosti med spoloma in okrepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju;

ob upoštevanju obsežnega poročila švedskega predsedstva Evropske unije „Peking +15: izhodišča za ukrepanje in Evropska unija“, v katerem so natančno opredeljene trenutne ovire za celovito uresničitev enakosti med spoloma,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 1995 o četrti svetovni konferenci Združenih narodov o ženskah: „Enakost, razvoj in mir“ (2) in resolucije z dne 10. marca 2005 o nadaljnjem ukrepanju po četrti svetovni konferenci o ženskah – izhodišča za ukrepanje (Peking + 10) (3),

ob upoštevanju vprašanj z dne 26. januarja 2010 za Komisijo in Svet o Pekingu +15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma (O-0006/2010 – B7-0007/2010, O–0007/2010 – B7-0008/2010),

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega Poslovnika,

A.

ker strateški cilji pekinških izhodišč za ukrepanje kljub prizadevanjem niso bili uresničeni in neenakost ter stereotipi o spolih še naprej obstajajo, ženske pa so na področjih, ki jih obravnavajo izhodišča, še vedno v podrejenem položaju,

B.

ker je enakost med spoloma temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbi o Evropski uniji, in eden od njenih ciljev in nalog; ker je vključevanje načela enakosti med ženskimi in moškimi v vse dejavnosti posebno poslanstvo Unije,

C.

ker je polno uživanje vseh človekovih pravic žensk in deklet neodtujljivi, integralni in nerazdružljivi del univerzalnih človekovih pravic in je bistvenega pomena za krepitev vloge žensk in deklet, mir, varnost in razvoj,

D.

ker je aktivno sodelovanje moških in fantov v politikah in programih za spodbujanje enakosti med spoloma ključnega pomena in ker je treba moškim omogočiti realne možnosti – zlasti glede očetovskega dopusta – za delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti z ženskami na enakopravni podlagi,

E.

ker se Konvencija OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinška izhodišča za ukrepanje vsebinsko precej dopolnjujejo, saj so številne bistvene točke iz izhodišč izrecno omenjene tudi v konvenciji,

F.

ker je minilo 30 let od tedaj, ko je bila 18. decembra 1979 podpisana Konvencija OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, in 10 let od izbirnega protokola h konvenciji, po katerem je Odbor za odpravo diskriminacije žensk pristojen za obravnavo pritožb posameznikov zaradi kršitev pravic, in ker je doslej konvencijo ratificiralo 186 držav, od katerih jih je 98 ratificiralo tudi izbirni protokol,

G.

ker je tema, izbrana za 54. sejo odbora za status žensk Organizacije združenih narodov („srečanje Peking +15“), ponoven pregled pekinške izjave o ukrepanju in prispevek k oblikovanju vidika enakosti spolov za celovito uresničitev razvojnih ciljev tisočletja,

1.

poudarja, da je bil pri uresničevanju strateških ciljev pekinških izhodišč za ukrepanje sicer dosežen določen napredek, vendar neenakost ter stereotipi o spolih ostajajo, ženske pa so na področjih, ki jih obravnavajo izhodišča, v primerjavi z moškimi še vedno v podrejenem položaju;

2.

obžaluje pomanjkanje pravočasnih, zanesljivih in primerljivih podatkov, zbranih na nacionalni ravni in ravni Evropske unije za kazalnike, določene za spremljanje pekinških izhodišč za ukrepanje, ki so že bili izdelani za številna ključna področja iz pekinških izhodišč za ukrepanje, vključno za področja žensk in revščine, nasilja nad ženskami, institucionalnih mehanizmov, žensk v oboroženih spopadih ter deklic;

3.

poziva Komisijo, naj nadaljuje vsakoletno spremljanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje ter učinkovito uporablja kazalnike in analitična poročila kot prispevek k različnim področjem politike, pa tudi podlago za nove pobude za doseganje enakosti med spoloma;

4.

meni, da mora Komisija oblikovati srednjeročni načrt za redno spremljanje in prenovo sklopov kazalnikov, ki so že bili izdelani za spremljanje izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, pri tem pa uporabiti vse razpoložljive vire, vključno s strokovnim znanjem skupine Komisije na visoki ravni za vključevanje načela enakosti med spoloma;

5.

poziva Komisijo, naj pri pripravi strategije za nadaljnje ukrepanje za svoj načrt upošteva gospodarsko in finančno krizo, posledice spremembe podnebja za ženske, trajnostni razvoj, starajočo se družbo in položaj pripadnic etničnih manjšin, zlasti Romk, ter naslednje prednostne naloge iz načrta: enako gospodarsko neodvisnost moških in žensk, vključno s točko 1.6 o preprečevanju večplastne diskriminacije pripadnic etničnih manjšin in migrantk, usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, enako zastopanost žensk in moških v procesu sprejemanja odločitev, izkoreninjenje nasilja na podlagi spola, odpravo družbenih stereotipov o spolih in spodbujanje enakosti med spoloma v zunanji in razvojni politiki;

6.

poziva države članice in Komisijo, naj dodatno ukrepajo za krepitev vloge in položaja žensk, enakost med spoloma in vključevanje načela enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje, vključno z dokončnim oblikovanjem in sprejetjem akcijskega programa EU za enakost med spoloma v skladu s pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči in programom za ukrepanje iz Akre;

7.

poziva Komisijo, naj pri pripravi strategije za nadaljnje ukrepanje za svoj načrt vzpostavi tesnejšo povezavo s pekinškimi izhodišči za ukrepanje in poskrbi, da bo strategija EU za enakost med spoloma bolj usklajena s prizadevanji za doseganje ciljev iz pekinških izhodišč za ukrepanje;

8.

odločno podpira ustanovitev novega telesa Organizacije združenih narodov za enakost med spoloma, ki bi deloval tako politično kot operativno, vse države članice OZN in prav posebej države EU pa poziva, naj novemu telesu zagotovijo ustrezne finančne in človeške vire pod vodstvom generalnega podsekretarja OZN, pristojnega za enakost med spoloma;

9.

poudarja, da so spolno in reproduktivno zdravje in s tem povezane pravice sestavni del načrta za pravice žensk in da je nujno treba okrepiti prizadevanja za večje reproduktivne pravice in zdravje žensk v Evropi, pa tudi po svetu;

10.

poudarja, da sta spolno in reproduktivno zdravje sestavni del načrta varovanja zdravja žensk;

11.

poudarja, da se splava ne bi smelo spodbujati kot način načrtovanja družine in da je treba v vseh primerih zagotoviti humano obravnavanje žensk, ki so splavile, ter svetovanje zanje;

12.

poziva Evropsko unijo, naj v sklopu novega zakonodajnega okvira, vzpostavljenega z Lizbonsko pogodbo, postane podpisnica Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega izbirnega protokola;

13.

spodbuja Evropski institut za enakost spolov, naj za okrepitev izvajanja zavez iz izhodišč za ukrepanje s pomočjo programa za izmenjavo dobre prakse na področju enakosti med spoloma spodbuja izmenjavo znanja med državami članicami na vseh področjih, ki jih obravnavajo pekinška izhodišča;

14.

zahteva, naj prenova lizbonske strategije leta 2010 vključi vidno prednostno nalogo/poglavje o enakosti med spoloma s spremljajočimi novimi cilji, okrepi povezavo s pekinškimi izhodišči za ukrepanje in da se pekinške kazalnike, izdelane za nadaljnje ukrepanje po pekinških izhodiščih, uporabi za okrepitev vidika enakosti med spoloma v nacionalnih programih prenove ter nacionalnih poročilih o strategijah za socialno zaščito in vključenost;

15.

poziva Komisijo, naj redno pregleduje napredek na ključnih področjih, opredeljenih v pekinških izhodiščih za ukrepanje, za katere so že bili izdelani in sprejeti kazalniki za nadaljnje ukrepanje po pekinških izhodiščih;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo specifične politike za enakost med spoloma, ki bodo vključevale tudi aktivne ukrepe, da bi na ta način pospešili doseganje dejanske enakosti med spoloma in spodbujali k temu, da bodo ženske in dekleta polno uživale vse človekove pravice;

17.

pozdravlja pomen, ki ga prihodnje špansko predsedstvo v svojih načrtih namenja enakosti med spoloma;

18.

priznava, da sta načelo enakosti med spoloma in posebni ukrepi za spodbujanje enakosti med spoloma strategiji, ki se vzajemno podpirata in da je treba okrepiti ustroje in metode ter jih učinkovito uporabljati na nacionalni ravni in ravni Evropske unije;

19.

spodbuja Evropski inštitut za enakost spolov, naj dodatno razvija strategije in orodja za vključevanje načela enakosti med spoloma, zlasti na področjih presoje vpliva ukrepov z vidika spola in upoštevanja vidika enakosti med spoloma pri pripravi proračuna;

20.

ponovno poudarja potrebo po sistematičnem izvajanju in spremljanju vključevanja načela enakosti med spoloma v zakonodajne, proračunske in druge pomembne postopke, strategij, programov in projektov na področju različnih politik, vključno z gospodarsko politiko, politiko vključevanja, odprto metodo usklajevanja zaposlovanja ter socialne zaščite in vključevanja, strategije Evropske unije za trajnostni razvoj, okvira za evropsko sodelovanje na področju mladih, zunanje in razvojne politike in evropske varnostne in obrambne politike, ter po spodbujanju sistematične uporabe kazalnikov, razvitih za nadaljnje ukrepanje po pekinških izhodiščih pri vseh zadevnih političnih področjih in postopkih;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic in generalnemu sekretarju OZN.


(1)  Bilten ES, 3-2002, točka I.13.

(2)  UL C 166, 3. 7. 1995, str. 92.

(3)  UL C 320 E, 15. 12. 2005, str. 247.