16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/59

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega procesa z negotovim koncem,

B.

ker se je Turčija zavezala k reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU in ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za posodobitev same Turčije,

C.

ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost za vključevanje v EU v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D.

ker je Komisija ugotovila, da je bil glede političnih reform v letu 2009 dosežen le omejen napredek,

E.

ker Turčija še vedno, že četrto leto zapored, ne izvaja predpisov, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu,

F.

ker je Komisija v poročilu o napredku Turčije za leto 2009 obravnavala in natančneje razdelala zadeve, ki jih je izpostavil Parlament v svoji zadnji resoluciji o napredku Turčije,

1.

pozdravlja obsežno javno razpravo o vrsti tradicionalno občutljivih zadev, na primer vlogi sodstva, pravicah državljanov kurdskega porekla, pravicah skupnosti alevitov, vlogi vojske ter odnosih Turčije s sosedami; izraža pohvalo turški vladi za konstruktiven pristop in njeno vlogo pobudnika te razprave;

2.

znova izraža zaskrbljenost nad še vedno trajajočo polarizacijo v turški družbi in med političnimi strankami ter poziva vlado in parlamentarne stranke, naj razvijejo ustreznejše ravnovesje med političnim tekmovanjem in razumnim sodelovanjem, da se tako spodbudi sprava v turški družbi in se omogoči uresničitev ključnih reform, zlasti ustavne reforme;

3.

ugotavlja, da je v letu 2009 ostal napredek v smislu oprijemljivih reform omejen, in poziva vlado, naj svoje politične pobude pretvori v konkretne spremembe zakonodaje in jih začne posledično tudi izvajati;

4.

obžaluje, da je izvajanje zakonodaje v zvezi s københavnskimi merili na področjih, kjer je ta vpeljana, še vedno nezadostno; poziva vlado, naj stopnjuje zlasti izvrševanje zakonodaje na področjih pravic žensk, nediskriminacije, verske svobode, svobode misli, prepričanja, govora in izražanja, ničelne tolerance do mučenja in boja proti korupciji;

5.

poziva Turčijo, naj nadaljuje in stopnjuje prizadevanja, da v celoti izpolni københavnska merila in združi turško družbo pri podpori potrebnih reform na podlagi enakosti vsakogar ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

6.

znova opozarja na nujno potrebo po celoviti in znatni spremembi ustave, s katero bi postavili varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v središče turške države in družbe; spodbuja turško vlado, naj si še naprej prizadeva za to reformo, in poziva k sodelovanju političnih strank ter vključitvi civilne družbe in vseh manjšin;

7.

ponovno opozarja na svoj poziv iz prejšnjih resolucij v letih 2006 in 2007 k prenovi volilnega sistema z zmanjšanjem praga desetih odstotkov, kar bi zagotovilo strankarski pluralizem, zlasti zato, da se na novo ustanovljenim strankam omogoči dostop do političnega procesa ter zagotovi večja zastopanost političnih sil in manjšin v Veliki narodni skupščini;

8.

globoko obžaluje odločitev ustavnega sodišča o prepovedi Stranke demokratične družbe (DTP) in prepovedi političnega delovanja za nekatere demokratično izvoljene predstavnike te stranke; obžaluje tudi nedavno aretacijo članov stranke DTP; ponovno poudarja svojo obsodbo nasilja in terorizma in poziva vse politične sile, naj si prizadevajo za miroljubno spravo ter naj združijo turško družbo na podlagi enakih pravic za vse državljane; poudarja, da mora biti političnim predstavnikom kurdskega prebivalstva omogočeno, da polno sodelujejo v tem procesu; opozarja na mnenje, ki ga je marca 2009 podala beneška komisija Sveta Evrope, ko je sklenila, da turška zakonodaja, ki ureja prepoved političnih strank, ni združljiva z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in poziva vlado, naj predlaga potrebne reforme, ki bi upoštevale evropske standarde;

9.

meni, da je izčrpna in hitra reforma sodstva bistvenega pomena za uspešen proces modernizacije v Turčiji; pozdravlja odobritev strategije za reformo sodstva s strani vlade in z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila oblikovana z obsežnim posvetovalnim postopkom; poziva vlado, naj začne brez oklevanja izvajati strategijo, pri čemer naj bo še posebej pozorna na sistematske ukrepe za povečanje neodvisnosti in strokovnosti sodstva, pa tudi njegove skladnosti s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; v zvezi s tem poziva turško vlado, naj tožilcem izda smernice v zvezi z zakoni, ki se jih pogosto uporablja za omejevanje svobode izražanja; prav tako poziva vlado, naj prestrukturira visoki svet za sodstvo in tožilstvo, da se zagotovi reprezentativnost, objektivnost, neodvisnost in preglednost;

10.

globoko obžaluje odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi zakonodajo, ki omejuje pristojnost vojaških sodišč, saj gre za resno nazadovanje pri prizadevanjih za reformo Turčije, ter poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj doseže konsenz v prid ustavnim reformam; je zaskrbljen zaradi stalnega vmešavanja vojske v turško politiko in zunanje zadeve ter poudarja, da mora biti v demokratični družbi vojska pod popolnim civilnim nadzorom; poziva zlasti Veliko narodno skupščino Turčije, naj okrepi nadzor nad vojaškim proračunom in izdatki ter se loti oblikovanja varnostne in obrambne politike;

11.

je zaskrbljen nad domnevnim obsegom kriminalne mreže Ergenekon in načrta Kladivo; odločno poziva vlado in sodstvo, naj zagotovita, da bodo vsi kazenski postopki povsem v skladu z zakonom in da bodo upoštevane pravice vseh obtožencev; se strinja z oceno Komisije, da mora Turčija ta primer vzeti kot priložnost, da okrepi zaupanje v pravilno delovanje demokratičnih institucij in pravne države; poziva turško vlado, naj ne dovoli, da bi se sodni postopki izkoriščali za izvajanje neupravičenega pritiska na novinarje, akademike ali politike iz opozicije, ki so kritični do družbenih razmer;

12.

obžaluje, da ni bilo napredka pri ustanavljanju urada varuha človekovih pravic; poziva vlado, naj uvede potrebno zakonodajo za vzpostavitev učinkovitega in neodvisnega pritožbenega mehanizma, vezanega na sistem za preiskovanje domnevnih kršitev človekovih pravic, parlamentarne stranke pa poziva, naj to zakonodajo podprejo;

13.

pozdravlja pobudo turške vlade, da zbliža turške državljane in vsakomur, ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, zagotovi enake pravice in možnost dejavnega sodelovanja v turški družbi; se zaveda, da je to zgodovinska razprava, vendar odločno poziva vlado, naj svojo politično pobudo pretvori v oprijemljive reforme, vse politične stranke in udeležene akterje pa poziva, naj podprejo proces in še naprej stremijo k preseganju občutljivih točk; v zvezi s tem pozdravlja načrt, ki ga je vlada predstavila Veliki narodni skupščini 13. novembra 2009, in se zavzema za njegovo izvajanje, da bi zagotovili svoboščine vsem državljanom;

14.

pozdravlja sprejetje zakonodaje, s katero so odpravljene vse omejitve, ki so zasebnim in javnim kanalom onemogočale oddajanje v kurdskem jeziku na lokalni in nacionalni ravni, pa tudi sprejetje zakonodaje o uporabi kurdskega jezika v zaporih; poziva vlado, naj s sprejetjem dodatnih ukrepov zagotovi dejanske možnosti učenja kurdskega jezika v javnem in zasebnem šolskem sistemu ter tako omogoči njegovo uporabo v političnem življenju in pri dostopu do javnih storitev; poziva vlado, naj poskrbi, da zakoni za boj proti terorizmu ne bodo zlorabljeni za omejevanje temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja, in naj odpravi sistem vaških straž na jugovzhodu države;

15.

podpira namen Velike narodne skupščine Turčije, da takoj sprejme spremembe protiterorističnega zakona, da se izbrišejo določbe, ki omogočajo, da se otrokom med petnajstim in osemnajstim letom sodi kot odraslim;

16.

spodbuja turško vlado, da poveča svoja prizadevanja za premostitev družbenih in gospodarskih pomanjkljivosti na jugovzhodu države; ponovno poziva Komisijo, naj predstavi študijo o posledicah projekta za jugovzhodno Anatolijo; poziva turške oblasti, naj v zvezi s tem zavarujejo kulturno in okoljsko dediščino, posebno pozornost pa naj posvetijo arheološkima najdiščema Hasankeyf in Allianoi; je zaskrbljen zaradi razselitve tisočev ljudi zaradi izgradnje jezov; vlado poziva, da zaustavi dela na projektu izgradnje jeza Ilisu vse do predstavitve zgoraj omenjene študije Komisije;

17.

poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj vsem poslancem brez kakršne koli diskriminacije zagotovi poslansko imuniteto, ki bi omogočala svobodno izražanje političnega mnenja;

18.

obsoja stalno nasilje, ki ga na turškem ozemlju izvajajo Kurdska delavska stranka in druge teroristične skupine, in odločno poziva Kurdsko delavsko stranko, naj se odzove na politično pobudo turške vlade in odloži orožje ter tako konča nasilje;

19.

poudarja, da je verska svoboda univerzalna temeljna vrednota in poziva Turčijo, da zagotavlja njeno varovanje za vse ljudi; pozdravlja dialog z verskimi skupnostmi, vključno z aleviti, v katerega je vstopila turška vlada, in spodbuja oblasti, naj okrepijo medverski dialog, da se tako vzpostavi redna in tvorna komunikacija; ponovno poudarja, da morajo pozitivnim korakom in potezam slediti dejanske reforme pravnega okvira, ki morajo tem verskim skupnostim omogočiti delovanje brez nepotrebnih omejitev v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; zlasti poudarja, da mora biti vsem verskim skupnostim podeljen status pravnih oseb;

20.

pozdravlja izvajanje zakona o verskih skupnostih, vendar obžaluje, da se verske skupnosti še naprej soočajo s težavami, ki jih ta zakon ne zajema, in sicer v zvezi z lastnino, zaseženo in prodano tretjim osebam, ali lastnino verskih skupnosti, ki so se združile pred sprejetjem nove zakonodaje; poziva turško vlado, naj se brez oklevanja loti tega vprašanja;

21.

znova izraža zaskrbljenost nad težavami, s katerimi se sooča ekumenski patriarhat pri ureditvi pravnega statusa, usposabljanju duhovnikov in izvolitvi ekumenskega patriarha; ponovno poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in ukrepom, s katerimi bi dovolili javno rabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh in bolj na splošno, ustvarili pogoje za neovirano usposabljanje duhovnikov krščanskih skupnosti v Turčiji;

22.

obžaluje, da še vedno vlada negotovost v zvezi s priznanjem hiš cema kot verskih središč alevitov in v zvezi z obveznim verskim izobraževanjem v šolah; poziva turško vlado, naj sistematično izboljša razmere;

23.

je zaskrbljen nad težavami, s katerimi se srečujejo Sirci, ko gre za njihovo lastnino; zlasti z zaskrbljenostjo izpostavlja sodno prakso v zvezi z razlastitvijo sirskega pravoslavnega samostana Sv. Gabrijela;

24.

obžaluje, da ima turška vlada še naprej pridržke v zvezi s pravicami manjšin, določenimi v mednarodnem pravu, da še ni podpisala ustreznih konvencij Sveta Evrope in da še ni začela dialoga z visokim komisarjem za narodnostne manjšine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi; odločno poziva vlado, naj povsem uskladi svojo politiko z mednarodnimi standardi in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva vse parlamentarne stranke, naj jo pri tem podprejo; v zvezi s tem je seznanjen z upravnimi težavami manjšinskih šol in z zastarelim sistemom dvojnega predsedovanja; prav tako odločno poziva vlado, naj spodbuja ozračje neomejenega spoštovanja manjšin in poskrbi, da se bodo primeri sovraštva in nasilja znašli na sodišču;

25.

obžaluje, da od poročila o napredku Turčije iz leta 2008 ni bilo spodbudnega napredka v zvezi z grškim prebivalstvom na otokih Gökçeada (Imvros) in Bozcada (Tenedos), ki se še naprej sooča s težavami na področju lastninskih pravic in izobraževanja; zato poziva turško vlado, naj poišče rešitev za ohranitev dvokulturnega značaja teh otokov v skladu z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. junija 2008 o teh otokih;

26.

je zaskrbljen, ker turški pravni okvir še vedno ne daje zadostnih zagotovil glede svobode izražanja in ker se nekateri zakoni še vedno zlorabljajo za omejevanje te svobode; poziva turško vlado, naj predlaga izčrpno reformo pravnega okvira, da bo zagotovila njegovo skladnost z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; ugotavlja, da je revizija člena 301 turškega kazenskega zakonika privedla do precejšnjega zmanjšanja števila sodnih postopkov v primerjavi s prejšnjimi leti; vendar še vedno meni, da je treba člena 301 in 318 razveljaviti;

27.

je še vedno zaskrbljen, ker Turčija ne omogoča pravice do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka in ker ni na voljo nobene druge civilne možnosti; obžaluje, da še vedno ne uresničuje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2006 v zadevi Ülke proti Turčiji, na podlagi katere mora Turčija spremeniti zakonodajo, ki omogoča večkraten sodni pregon in obsodbo oseb, ki izražajo ugovor vesti, ter poziva turško vlado, naj to sodbo nemudoma upošteva;

28.

je zaskrbljen nad nenehnim omejevanjem svobode tiska, zlasti nad poročili o preiskavi mreže Ergekon in globo, ki je bila izrečena eni od medijskih skupin in kakršne doslej še ni bilo, pa tudi zaradi pogostih prepovedi spletnih mest; poudarja, da je krepitev svobode tiska pomemben znak politične kulture v pluralistični družbi; priporoča, da se glede na to in na škodljivo povezavo med mediji, poslovnim svetom in politiko sprejme nov zakon o medijih;

29.

poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja za izvajanje politike ničelne tolerance do mučenja in podkrepi njihovo verodostojnost s tem, da dovoli objavo poročila odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja; znova odločno poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj ratificira izbirni protokol h konvenciji ZN proti mučenju; prav tako odločno poziva vlado, naj se zavzema za to, da bodo kršitelji človekovih pravic, zlasti med organi kazenskega pregona, redkeje ostali nekaznovani;

30.

odločno poziva turško vlado, naj nameni dodatno pozornost izkoreninjenju korupcije, naj poveča preglednost financiranja strank in volilnih kampanj ter spodbuja odprtost uprave na vseh ravneh;

31.

spodbuja vlado, naj si močneje prizadeva za prenos z zakonom zagotovljene enakosti spolov v prakso; meni predvsem, da je treba pripraviti strategijo za izobraževanje in zaposlovanje žensk, s čimer bi zmanjšali zaposlovanje žensk na področju sive ekonomije; poziva vlado, naj izkoristi možnosti, ki jih nudijo organizacije civilne družbe, zlasti ko gre za osveščanje o pravicah žensk, preprečevanje nasilja in t. i. uboje iz časti; poudarja, da morata vlada in sodstvo zagotoviti, da bodo vsi primeri nasilja in diskriminacije proti ženskam pravočasno obravnavani na sodišču in storilci kaznovani ter da bodo organi podprli in zaščitili vse ženske in otroke, ki jim grozi nasilje ali uboj iz časti; spodbuja turško vlado, naj začne učinkovito komunikacijsko kampanjo, da bi v vsej državi izboljšala osveščenost o pravicah žensk;

32.

ugotavlja, da zakonodajni okvir za obravnavanje nasilja v družini, ubojev iz časti in zgodnjih prisilnih porok že obstaja, a poudarja, da zbuja skrb njegovo izvrševanje; zato poziva oblasti, da zaščitijo žrtve s povečanjem števila zavetišč in drugih prostorov; opozarja, da ima Turčija med vsemi državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj najnižji delež zaposlenosti žensk in da je treba ta delež povečati, da bi spodbudili gospodarske pravice žensk in njihovo neodvisnost;

33.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja zagotovil proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj sprejme nov zakon o prepovedi neposredne in posredne diskriminacije na podlagi katerih koli razlogov in za vsa področja, in poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja za osveščanje javnosti v zvezi s posameznimi človekovimi pravicami in prepovedjo diskriminacije, naj poskrbi za odstranitev spornih določb iz zakonodaje ter strogo kaznuje sovraštvo in nasilje na podlagi homofobije;

34.

obžaluje pomanjkanje napredka na področju pravic sindikatov in znova poziva vlado, naj po posvetovanju s socialnimi partnerji predloži nov predlog Veliki narodni skupščini Turčiji, da se bo brez odlašanja sprejel nov zakon o sindikatih, ki bo v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela in bo vključeval tudi zaščito pravice do stavke in pogajanj o kolektivnih pogodbah; izraža zaskrbljenost zaradi nedavne aretacije (sredi novembra 2009) približno 20 turških sindikalistov in poziva k strogemu spoštovanju njihovih socialnih pravic;

35.

obžaluje, da Turčija že četrto leto zapored ni začela izvajati dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo; poziva turško vlado, naj ga začne nemudoma v celoti izvajati brez diskriminacij, in opozarja, da bi lahko neupoštevanje tega dodatno ogrozilo pogajalski proces;

36.

ponovno opozarja na turško nedvoumno obvezo do vzdrževanja dobrih sosedskih odnosov, kot je določeno v pogajalskem okviru; poudarja, da mora skupaj z vsemi drugimi stranmi podpreti prizadevanja za dosego obsežne rešitve ciprskega problema in vseh odprtih mejnih sporov s sosednjimi državami v skladu z načelom mirnega reševanja sporov v skladu z listino ZN;

37.

poziva turško vlado in vse zadevne strani, naj dejavno podpirajo pogajanja, ki potekajo, in prispevajo konkretne predloge za splošno rešitev ciprskega vprašanja, ki bi v skladu z ustreznimi resolucijami varnostnega sveta združenih narodov in načelih, na katerih je ustanovljena EU, temeljila na zvezni državi, razdeljeni na dve coni in dve skupnosti; poziva Turčijo, naj s takojšnjim začetkom umikanja svojih sil s Cipra, obravnavo vprašanja naseljevanja turških državljanov na otok in omogočitvijo vrnitve zaprtega območja Famaguste zakonitim prebivalcem, v skladu z resolucijo št. 550(1984) varnostnega sveta Združenih narodov, ustvari primerno ozračje za pogajanja;

38.

poziva turško vlado, naj preneha ovirati civilna plovila, ki v imenu Republike Ciper v vzhodnem Sredozemlju iščejo nafto;

39.

odločno poziva Turčijo, naj zagotovi spoštovanje pravic vseh razseljenih ljudi na Cipru, tudi verskih manjšin, in jim omogoči svobodno izražanje verskih pravic; poudarja, da je treba v primeru katoliške skupnosti maronitov svoboščine priznati vsem štirim maronitskim vasem;

40.

pozdravlja vnovično obuditev Odbora za pogrešane osebe in poziva Turčijo, naj sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem humanitarnim vprašanjem;

41.

pozdravlja diplomatska prizadevanja za izboljšanje odnosov z Armenijo in odločno poziva turško vlado, naj odpre mejo s to državo; poziva Veliko narodno skupščino Turčije in armenski parlament, naj brez postavljanja pogojev nemudoma ratificirata ustrezne protokole, s čimer bi izboljšala regionalno varnost in stabilnost v območju južnega Kavkaza;

42.

ugotavlja, da je bil na področju izboljšanja dvostranskih odnosov med Turčijo in Grčijo dosežen le zmeren napredek; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj odpravi grožnjo s povodom za napoved vojne (casus belli), in pričakuje, da bo turška vlada končala nenehne kršitve grškega zračnega prostora;

43.

pozdravlja stalno izboljševanje odnosov z Irakom in kurdsko regionalno vlado; znova poziva turško vlado, naj pri izvajanju protiterorističnih operacij v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost Iraka, človekove pravice in mednarodno pravo ter prepreči civilne žrtve;

44.

je seznanjen z začetkom pogajanj o vstopu Turčije v skupnost za energijo; je zadovoljen, da je Turčija podpisala mednarodni sporazum o plinovodu Nabucco, saj je njegovo izvajanje še vedno ena najpomembnejših prednostnih nalog Evropske unije na področju energetske varnosti, in poziva k odprtju energetskega poglavja v pristopnih pogajanjih; obenem je seznanjen tudi s sodelovanjem Turčije, Rusije in nekaterih držav članic EU pri projektu Južni tok;

45.

poudarja, da je Turčija izjemno pomembna prehodna in ciljna država za nezakonito preseljevanje; poziva turško vlado, naj sprejme nujne ukrepe, s katerimi bi zagotovila upoštevanje mednarodnih pravic o varstvu in sprejemu migrantov in prosilcev za azil; pozdravlja ponoven začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb ter poziva Turčijo, naj medtem v celoti izvaja veljavne dvostranske sporazume z državami članicami o ponovnem sprejemu; poziva turško vlado, naj na področju upravljanja preseljevanja, boja proti čezmejnemu kriminalu in trgovine z ljudmi okrepi sodelovanje z EU; v zvezi s tem je seznanjen s prizadevanji Turčije za sklenitev delovnega dogovora z agencijo Frontex;

46.

ugotavlja, da je Turčija zunanjepolitično vedno dejavnejša in ceni njena prizadevanja za prispevanje rešitev na različnih kriznih območjih; poziva turško vlado, naj okrepi usklajevanje zunanje politike z Evropsko unijo, zlasti glede Irana; priznava vlogo Turčije kot pomembne partnerice EU pri uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev EU v črnomorski in srednjeazijski regiji ter na širšem Bližnjem vzhodu; poziva Komisijo in Svet, naj bolje izkoristita možnost tesnih odnosov med EU in Turčijo v teh regijah;

47.

ceni stalen prispevek Turčije k operacijam evropske varnostne in obrambne politike in Nata; vseeno obžaluje, da strateško sodelovanje med EU in Natom, ki bi preseglo okvire sporazuma Berlin plus, še naprej ovirajo ugovori Turčije, to pa ima negativne posledice za varnost razmeščenega osebja EU, zato poziva Turčijo, naj čim prej odpravi te ugovore;

48.

ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije h globalnemu večstranskemu sistemu in okrepi sodelovanje v tem sistemu;

49.

poziva visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj analizira sinergije v zunanji politiki Evropske unije in Turčije in z njihovo izrazitejšo rabo prispeva k svetovni varnosti in stabilnosti;

50.

odločno poziva Turčijo, naj ravna pragmatično in stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila uspešna pogajanja med grškimi in turškimi voditelji na Cipru, ki se bližajo odločilni fazi; ugotavlja, da je to morda zadnja priložnost za razrešitev dolgoletne razdelitve otoka; pozdravlja pozitivno stališče generalnega sekretarja Združenih narodov o vztrajnih prizadevanjih voditeljev obeh skupnosti na Cipru, gospodov Hristofiasa in Talata, da bi dosegla celovito rešitev;

51.

meni, da bo rešitev ciprskega vprašanja prinesla večjo stabilnost, blaginjo in varnost v vzhodno Sredozemlje, omogočila naglo izboljšanje odnosov med EU in Natom ter ponovno zagnala pristopni proces Turčije k EU; zato predlaga, da se Turčija, skupaj s porokoma Združenim kraljestvom in Grčijo, zaveže, da bo podprla vsak sporazum, ki ga bosta glede ponovne združitve Cipra dosegla voditelja Christofias in Talat in ki ga bo odobril Varnostni svet ZN;

52.

je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 16/2009, ki navaja vrsto pomanjkljivosti pri upravljanju predpristopne pomoči za Turčijo; ugotavlja pa, da so glede na oceno Sodišča revidirani projekti dosegli predvidene rezultate in da bodo ti rezultati najverjetneje trajnostni; poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju pomoči v okviru instrumenta predpristopne pomoči izvaja priporočila iz poročila Računskega sodišča, pri čemer naj da prednost ciljem in posledično projektom, ki so v skladu z merili za pristop; od Komisije zahteva, da pripravi zlasti oceno o celotnem programu predpristopne pomoči in poroča Evropskemu parlamentu o njegovem izvajanju;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.