Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o transatlantskih odnosih in mednarodnem spodbujanju evropskega socialnega modela (mnenje na lastno pobudo)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 14. julija 2009 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 3. septembra 2010.

Plenarna skupščina je glede na prenovo mandata Odbora sklenila, da o tem mnenju glasuje na oktobrskem plenarnem zasedanju. Za glavno poročevalko je v skladu s členom 20 poslovnika imenovala go. BATUT.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 466. plenarnem zasedanju 21. oktobra 2010 s 110 glasovi za, 34 glasovi proti in 16 vzdržanimi glasovi.

1.1 V okviru postopnega povezovanja evro-atlantskega prostega trga želi EESO poglobiti evropsko-ameriške odnose, predvsem pa poudariti socialno plat v pričakovanju učinkov transatlantskega gospodarskega povezovanja, da bi od tega imeli korist obe družbi, ameriška in evropska, in da bi postali skupaj še bolj konkurenčni, zlasti glede na hitro rastoča gospodarstva.

1.2 Glede na to, da je t. i. evropski socialni model s svojimi gospodarskimi in družbenimi značilnostmi edinstven sistem na svetu, ki je bil podlaga uspešnemu razvoju (1), v današnji svetovni krizi pa ima močno vlogo blažilca za prizadete državljane, EESO opozarja, da so podpisnice Lizbonske pogodbe želele zagotoviti spodbujanje tega modela, in želi, da bi se v transatlantskem dialogu razvila legitimnost:

1.3 Pri evropskem socialnem modelu gre za sistem kolektivnega socialnega varstva, javnih storitev in socialni dialog. EESO poziva vse evropske institucije, naj vedno in še zlasti v transatlantskem dialogu predstavljajo, pa tudi spodbujajo ta model, s katerim se identificirajo državljani Unije.

1.3.1 Če bi bilo socialno področje med splošnimi prednostnimi nalogami EU, bi lahko bila Evropa prisotna in bolje pripravljena na to v sedanjih dialogih – tako v TEC kot v TALD (2).

1.3.2 Da bi v ZDA bolje poznali socialne vrednote EU, da bi z boljšim razumevanjem med obema stranema Atlantika dosegli podoben napredek na področju socialnih interesov ter da bi spodbujali večje razumevanje v družbi, EESO želi, da bi EU ameriško civilno družbo informirala o evropskem socialnem modelu. Za to bi bila primerna TEC in TALD. Po mnenju EESO je za „spodbujanje“ evropskega socialnega modela (3) treba najprej povečati prepoznavnost EU v ZDA.

1.4 EESO priporoča, da bi poleg novih finančnih predpisov evro-atlantsko območje sprejelo skupne predpise tudi glede bonitetnih agencij in nova pravila o konkurenci, ki bi bolj upoštevala interese državljanov. Pričakuje, da bo imela EU trdna stališča, ki bodo državljanom zagotavljala njihov življenjski standard, in da bodo v transatlantskem dialogu upoštevana mnenja civilne družbe z obeh strani Atlantika.

1.5 Treba je povečati vrednost dialoga organiziranih civilnih družb in delavskega dialoga tako interno kot v stikih s predstavniki podjetij in to najprej v okviru obstoječih evropsko-ameriških organov. K temu lahko veliko prispeva Evropska komisija, ki je za obdobje 2011/2012 povečala sredstva za dialog s sedanjih 600 000 EUR na 800 000 EUR. EESO je pripravljen z ameriškimi sogovorniki ustvariti evropsko-ameriški svet civilne družbe. Obe civilni družbi bosta morali najti način, da se bo slišal glas delavcev, in poskrbeti za informiranje in posvetovanje, zlasti v tem kritičnem obdobju po finančnem zlomu leta 2008. EESO meni, da bi lahko z več dialoga – tako civilnega kot socialnega – preprečili to krizo, ki traja že tri leta.

1.5.1 Cilj transatlantskega dialoga mora biti med drugim učenje drug od drugega in konkretni prispevek k spodbujanju človekovih pravic, ne samo političnih in državljanskih, temveč tudi ekonomskih in socialnih. Ekonomske in socialne pravice državljanov bi morala EU v transatlantskem dialogu predstavljati kot sestavni del svojih stališč.

1.5.2 Po mnenju EESO bi se lahko dialog med Evropo in ZDA okrepil z obravnavo družbenih vprašanj, ki so bistvena za kohezijo obeh družb, na primer izobraževanje (primarno in vseživljenjsko), ki je v nacionalni, pa tudi „zvezni“ pristojnosti, in ga potrebujeta obe družbi za storitveno gospodarstvo, ki temelji na znanju. Za ustvarjanje delovnih mest in dvig življenjskega standarda Evropejcev bi bilo treba na vrh politične agende postaviti vprašanja produktivnih naložb in inovacij, saj imajo na tem področju Združene države Amerike veliko večji potencial za ustvarjalnost in promocijo od Evrope.

1.5.3 EESO meni, da bi lahko s skupnimi kazalniki ocenjevali in primerjali družbeni in delavski položaj obeh strani v dialogu.

1.6 Po mnenju EESO je vprašanje migracij pomembno za demokratične države in želi, da bi bilo vključeno v socialni transatlantski dialog, pri čemer bi lahko sodeloval Evropski forum za vključevanje (EIF).

1.7 EESO meni, da bi lahko transatlantski dialog okrepil ozaveščenost v smislu večje trajnosti in varstva okolja in da bi pri tem lahko sodelovali obe civilni družbi in potrošniki.

1.8 EESO želi biti inovativen in na institucionalni ravni v transatlantski dialog vključiti predstavnike organizirane civilne družbe. Po njegovem mnenju Uniji v tem dialogu manjka „evropskost“ na socialni ravni. EESO priporoča, da bi v vseh fazah transatlantskega dialoga upoštevali socialno razsežnost.

1.9 S sprejetjem programa sodelovanja in ustanovitvijo Transatlantskega ekonomskega sveta (TEC) (4) sta se obe strani zavezali, da bosta pospešili resnično povezovanje, da bi uresničili enotni transatlantski trg do leta 2015 (5). Ovir je precej, zlasti zakonodajnih, toda cilj je jasen in EESO želi že vnaprej zagotoviti, da se ohranijo zgodovinske evropske odločitve, ki so oblikovale evropski socialni model (6). Evropska in ameriška družba, ki imata skupne temeljne vrednote, nista ravno združljivi s socialnega vidika. Evropa sicer priznava, da je treba nekatere vidike tega modela prilagoditi zaradi sedanje gospodarske krize, da bi na dolgi rok rešili njegova načela.

2.1 Združene države Amerike so gonilna sila celotnega severnoameriškega gospodarskega prostora, nastalega s sporazumom NAFTA. Države članice EU in ZDA skupaj proizvedejo 60 % svetovnega BDP ter opravijo 40 % svetovne trgovinske menjave in 62 % neposrednih naložb. 7 milijonov delovnih mest na obeh straneh je odvisnih od transatlantskih odnosov.

2.2 OECD je v skladu s študijo (7), ki je bila objavljena še pred krizo, pričakoval 3-odstotno rast za vsako stran v primeru popolne povezanosti obeh gospodarstev, s čimer bi dosegli gospodarsko premoč nad skoraj vsemi drugimi državami sveta.

2.3 Po mnenju EESO bi lahko kriza spremenila evropsko-ameriške odnose, zato bi bilo treba v okviru TEC in TALD spodbujati razpravo socialnih partnerjev o modelih. Zaradi krize se bo morda zavleklo povezovanje, zato imamo čas, da skupaj preučimo področja, kot so koristnost institucij dialoga, ki jih je bolj malo v ZDA, ali vprašanje priseljevanja, ki se ga morata obe strani lotiti tako z družbenega vidika kot z vidika zaposlovanja, ki naj bi omilil staranje prebivalstva (kot vir delovne sile).

2.4 Na splošno se priznava, da Evropska unija in ZDA v svojih načrtih za oživitev gospodarstva nista predvideli enakih ukrepov, vendar pa so v obeh primerih posledice enake: povečanje javnega primanjkljaja, vse več državnih posegov in vse pogostejše zahteve po nadzoru in drugačni prerazporeditvi bogastva. Te razlike in podobnosti bi bile lahko predmet razprave v dialogu v okviru TALD in še ne ustanovljenega dvostranskega posvetovalnega organa.

2.4.1 O posledicah krize se razpravlja na visoki ravni (srečanja na vrhu EU–ZDA), kakor tudi o vrsti drugih vprašanj v okviru obstoječega dialoga med Komisijo in njenimi sogovorniki v ameriški vladi ter njenih agencijah na področju financ, gospodarstva in notranjega trga. Evropska civilna družba trpi zaradi pomanjkljive zakonodaje o delovanju bank in bonitetnih agencij (8) ter zaradi njihove premajhne transparentnosti. Še več, plačuje načrte za oživitev, hkrati pa imajo državljani vse manj socialnih pravic, ki naj bi bile predrage, medtem ko je eden od ciljev Pogodbe „spodbujanje gospodarskega in družbenega napredka“ evropskih narodov. Propadli so finančni sistemi, ki so realnemu gospodarstvu povzročili veliko škodo. To je še povečalo težave socialnih sistemov, ki so nastale zaradi premajhne rasti in pomanjkanja delovnih mest. EESO se zaveda, da protekcionistična politika ne zagotavlja delovnih mest, zato podpira neovirano trgovino in naložbe pod pogojem, da se upoštevajo socialne pravice. Vendar pa je ključnega pomena povrnitev zaupanja, ki ga je treba doseči z novimi in pametnimi predpisi na finančnih trgih. Po mnenju EESO je v transatlantskem dialogu tudi treba spodbujati predvsem socialno razsežnost v gospodarstvu in trgovini. EESO želi, da bi predstavniki EU v transatlantskih dialogih kot predstavniki državljanov med obravnavo ekonomskih in trgovinskih vprašanj še naprej promovirali evropski socialni model. Komisija pa deluje v skladu s Pogodbo in zagotavlja izvajanje njenih določb.

2.4.2 EESO meni, da bi bila koristna okrepitev gospodarskih povezav obeh strani Atlantika, pa tudi ekonomska solidarnost med državami članicami EU. Po njegovem mnenju bi lahko ta dva elementa pripomogla k rasti in razvoju gospodarstva, skupaj z razvojem evropskega socialnega področja. Tako bi Evropa imela snov za razpravo v okviru dialoga civilnih družb.

2.5 Državljani so slabo seznanjeni s projektom povezovanja transatlantskega trga (9). Pri severnoameriškem povezovanju v okviru sporazuma NAFTA je bilo bolj malo pozornosti namenjene socialnim in okoljskim vidikom in tudi delovna mesta ne na eni ne na drugi strani niso bila posebej pomembna. Zadevo je treba preučiti: v ZDA, Kanadi in Mehiki je nastala okoljska škoda, plače so se znižale, delovna mesta pa preselila na Kitajsko. Pri evropskem povezovanju se je sicer povečalo bogastvo (višji BDP), hkrati pa smo doživeli zapiranje rudnikov in ladjedelnic, izgubo metalurške in tekstilne industrije ter prestrukturiranje celotnih sektorjev, kot so ribištvo, kmetijstvo in avtomobilska industrija. Vendar so bila vse od uvedbe skupnega trga uvedena določena nadomestila. EESO želi že vnaprej predvideti posledice sedanjega povezovanja za okolje (npr. GSO) in družbo ter o tem tudi razpravljati. Nekatere spremembe so se že zgodile: zaposlovanje na področju filmske industrije in varstvo osebnih podatkov v okviru sporazuma SWIFT.

3.1 Ekonomska in trgovinska struktura EU in ZDA sta si zelo blizu. Prvi učinek, ki ga lahko pričakujemo, je verjetno povečanje konkurence, in sicer ne toliko na področju cen kot na področju količine, kakovosti in diferenciacije proizvodov. Menjalni tečaj ameriškega dolarja omogoča ZDA, da ponovno pridobijo na konkurenčnosti na področju izvoza. Obrestne mere so v ZDA nižje in ameriška centralna banka (FED) reagira hitreje od ECB. Če ne bo temeljitejših sprememb, euroobmočje ne bo sposobno ustrezno hitro reagirati, da bi se razvilo na obsežnem transatlantskem trgu.

3.2 Povezovanje bi lahko vplivalo na stroške dela in delovne pogoje, povzročilo vse večjo negotovost z vse bolj prožnim trgom dela, močnejšim pritiskom na plače, močno delokalizacijo in strategijo konkuriranja z deflacijo. Evropa se boji pritiskov na znižanje njenih socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, stopnje zaposlenosti in življenjskega standarda, medtem ko bi od povezovanja morali imeti korist obe strani. Boljše delovanje gospodarstva in večja produktivnost sta del rešitve, vendar nekateri izmed tistih, ki bodo izgubili delovno mesto, ne bodo našli nove zaposlitve. Države članice, ki so se po drugi svetovni vojni pobrale na noge na podlagi močnega notranjega družbeno-gospodarskega konsenza, že zdaj doživljajo različne težave zaradi različnih sistemov, ki se od maja 2010 kažejo na vse bolj krut način zaradi špekulacij s skupno valuto.

3.3 Glede na vse večje drobljenje procesov proizvodnje (10) bi od transatlantskega povezovanja največ pridobile države s hitro rastočim gospodarstvom, kar bi še povečalo konkurenco med dvema največjima gospodarstvoma znotraj OECD. Po mnenju EESO je to eno od vprašanj, ki jih je treba prednostno obravnavati v okviru transatlantskega dialoga.

4.1 Evro-atlantski blok ne more nastati, ne da bi o tem obvestili državljane. Unija bi lahko demokratično povečala vrednost civilnega in delavskega dialoga tako interno kot v okviru evropsko-ameriških organov, ustanovljenih v ta namen. K temu bi lahko veliko prispevala Evropska komisija, če bi namenjala še več sredstev kot do zdaj (11). EESO je pripravljen z ameriškimi sogovorniki ustvariti evropsko-ameriški svet civilne družbe.

4.2 Po mnenju EESO bi se bilo treba v skladu z Lizbonsko pogodbo v zvezi s transatlantskim povezovanjem posvetovati z državljani. Če institucije, ki odločajo, ne bodo imele jasnih stališč o mednarodnem spodbujanju evropskega socialnega modela, bi evro-atlantsko povezovanje lahko privedlo do razpada evropskega „socialnega pakta“, zato se je treba posvetovati z državljani.

5.1 Nujne so hitre reforme globaliziranega gospodarstva. EESO obžaluje, da poteka reforma mednarodnih finančnih institucij tako počasi in na račun poštene konkurence in splošnega družbenega ravnovesja.

5.2 Nujno je treba opredeliti skupne standarde glede bonitetnih agencij, da bi preprečili morebitne negativne posledice njihovega delovanja (12), saj so dajale dobre ocene bankam, ki so privedle do krize, zdaj pa dajejo slabe ocene državam zaradi njihovih dolgov in primanjkljajev, do katerih je prišlo zaradi oživljanja taistih bank, kar bodo plačali državljani. Delovanje bank in bonitetnih agencij sta dve vprašanji, ki bi ju lahko civilni družbi iz EU in ZDA obravnavali v okviru transatlantskega dialoga.

6.1 Obe strani sicer priznavata ti dve načeli, vendar ju drugače uresničujeta: svobode gibanja vsi Evropejci in Američani ne obravnavajo enako. Vprašanja vizumov, potnih listin in varnostnega nadzora bi bilo treba uskladiti in sprejeti skupni način obravnave.

6.2 Primer sporazuma SWIFT (13) je nazoren: Evropski parlament je v svoji zakonodajni resoluciji z dne 11. februarja 2010 (14) nastopil proti obnovi sporazuma v zvezi z obravnavo in prenosom finančnih podatkov iz EU v ZDA, ki jih opravlja družba SWIFT. Šlo je za vprašanje, ali naj se dovoli neposreden dostop do evropskih strežnikov v okviru boja proti terorizmu. Evropski parlament je lahko na podlagi novih pristojnosti, ki jih ima, odprl vprašanje tega prenosa nezaščitenih zaupnih podatkov v ZDA o bančnih transakcijah Evropejcev, kar pomeni dejansko izgubo garancij in zaščite po zakonih držav članic in zakonodaji EU. Poslanci želijo, da EU natančneje opredeli svoje videnje transatlantskega trga na področju varstva pravic. Izrazili so željo po sistemu, v katerem ima Evropa večjo moč, po novi vlogi za Europol in zahtevo po pravici do odškodnine za državljane. Čeprav sedanja jamstva še niso popolna, se bo vsako leto revidiral sporazum, ki je bil podpisan 8. julija 2010. To je v skladu z željo komisarja Barnierja, da bi notranji trg „ustrezal načrtu družbe, ki jo skupaj opredeljujejo evropske institucije“ (15). Tudi EESO želi v tem mnenju, da bi EU potrdila svoje zamisli glede transatlantskega trga in spodbujala evropski socialni model, ob spoštovanju svoje velike ameriške sosede.

6.3 Pravica do življenja in bioetika – področja, kjer ima EU progresivna stališča, je treba zaščititi in soglasno ohraniti v okviru trgovinskih sporazumov.

6.4 EESO želi, da bi transatlantsko partnerstvo prispevalo k spoštovanju človekovih pravic, ne samo političnih in državljanskih, temveč tudi ekonomskih in socialnih. ZDA imajo bogato zgodovino na področju državljanskih in političnih pravic, EU pa je razvila še ekonomske in socialne. V interesu obeh celin je politična volja, da bi imeli vsi njuni državljani in prebivalci korist od vseh pravic in možnosti, ki so na voljo na obeh straneh Atlantika.

7.1 EESO je že ugotovil, da „socialni“ transatlantski dialog ni veliko dosegel (16). Socialne pravice se zdijo vključene v okvir „temeljnih pravic“, vendar gre pri tem v bistvu za „državljanske in politične“ pravice.

7.2 Po mnenju EESO ni dovolj pogosto ponavljanje, da imajo ZDA in EU iste vrednote in da imajo razen ekonomije skupen tudi boj za svobodo, demokracijo in človekove pravice. EU bi morala v svojem zunanjem delovanju vedno poudarjati, da so druge „temeljne“ pravice, kot so socialne, del evropskih stališč. Temeljna besedila EU vsebujejo „horizontalno socialno klavzulo“, ki določa upoštevanje – tako pri pripravi kot pri izvajanju politik – „zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“ (17).

7.3 V bistvu gre za „socialno državo“, socialne sisteme in spoštovanje socialnih pravic, ki so del človekovih pravic in ki Evropo ločujejo od drugih celin.

Evropski socialni model združuje politično svobodo, mehanizme socialne tržne ekonomije in prostovoljno naravo javnega delovanja. Sestavljajo ga trije stebri: sistemi kolektivne socialne zaščite, javne službe in socialni dialog. Na nek način predstavlja „evropski način življenja“. EESO obžaluje, da ga EU posebej ne promovira. Vsi ti vidiki so zapisani v Lizbonski pogodbi. Ta model potrebuje politično reklamo v stilu „Evropa – blaginja za vse“, tudi v okviru transatlantskih pogajanj. Po mnenju EESO mora EU vztrajati na tem, da bi bili elementi te socialne države v središču evro-atlantskih razprav, drugače bo to škodilo državljanom, njeni identiteti in evropski raznolikosti.

8.1 Evropejci so sprejeli določeno prerazporeditev nacionalnega bogastva v okviru nacionalnih sistemov kolektivnega socialnega varstva, ki je oslabljeno zaradi vse večje globalizacije trgovine. Če EU ne bo branila evropskega socialnega modela, obstaja nevarnost razpada. Celotna družba živi bolje, ko omejeni delovni čas omogoča posamezniku, da več časa preživi s svojo družino, ki je steber družbe v Evropi, ko je plačan dolg porodniški in starševski dopust za boljši razvoj majhnih otrok, ko zahtevno zdravljenje krije zavarovalnica in ko se pomaga starejšim osebam, ki so odvisne od drugih. Pri vsem tem ne gre za nikakršno darilo od države, saj smo se nenadnemu velikemu strošku izognili s tem, da smo ga razporedili s pomočjo prispevkov in/ali davkov, ki smo jih upravičenci plačevali vsa ta leta.

8.2 Na tem področju se Evropa in Amerika razlikujeta. ZDA so federacija držav brez socialne države (ne na zvezni ravni, ne na ravni posameznih držav), vendar že potekajo razmišljanja o spremembah na socialni ravni (zakon o zdravstvenem zavarovanju na zvezni ravni). V EU znotraj vsake države članice deluje socialna država, ne pa še v okviru treh stebrov na „zvezni“ ravni, kjer se z odprto metodo koordinacije priporočajo cilji za usklajenost. EESO meni, da te razlike med EU in ZDA ne smemo odpraviti na račun evropskega socialnega modela. Sprašuje se tudi, kako dolgo se bodo pravice držav članic v transatlantskem povezovanju obdržale, če ni ukrepov na ravni EU niti politične volje za spodbujanje evropskega modela, zlasti v tej krizi.

8.3 Po mnenju EESO bi bilo treba v okviru želenega transatlantskega socialnega dialoga obravnavati izziv, ki je posledica sedanjega dogajanja – odpiranja in varnosti. Gre za dobrobit 300 milijonov ljudi na eni strani in 500 milijonov na drugi.

8.4 Socialni sistemi v Evropi pogosto ustrezajo proračunu posamezne države. 16-odstotni delež ameriškega BDP, namenjen zdravstvu, je velik, vendar so državljani slabše zavarovani kot v Evropi, kjer je strošek celo nižji (povprečje držav OECD: 8,9 % BDP). Njihova masa omogoča delovanje realnega gospodarstva. Predstavljajo pomemben blažilnik krize za državo in državljane, razen v primeru zasebnih shem z naložbami v finančne sklade, ki so odvisni od dogajanja na trgu. EESO meni, da bi morale oblasti preprečiti, da bi popolno odprtje konkurenci v okviru velikega povezanega evro-ameriškega gospodarskega prostora zmanjšalo zaščito državljanov. Zato pozdravlja prizadevanja sedanje ameriške vlade za vzpostavitev inovativnega sistema zdravstvenega zavarovanja v ZDA.

8.4.1.1 Javnost pozdravlja evropski cilj socialne konvergence navzgor skupaj z načelom preprečevanja nazadovanja družbe, zato bi ga bilo treba ohraniti. Ženske v Evropi ne bi na primer nikoli sprejele zmanjšanja pravice do porodniškega dopusta, ki je v ZDA zelo kratek in pogosto ni plačan.

8.4.1.2 EESO meni, da bi evropsko-ameriški dialog obogatili s temi temeljnimi vprašanji za kohezijo družb z obeh strani Atlantika. Ameriška družba je močno razdeljena glede vprašanja reguliranega in socialnega sistema zdravstvenega varstva, ki bi temeljil na davčnih prihodkih in bi bil pod nadzorom izvoljenih predstavnikov. Po mnenju EESO morda to kaže na slabo seznanjenost z evropskim modelom, ki ni centraliziran na ravni EU, kljub temu pa vsem, tudi nedržavljanom EU, omogoča kolektivno jamstvo, ki temelji na solidarnosti, po sistemu univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, ki tudi prispeva k BDP. EESO želi, da bi EU to sporočilo posredovala ameriški civilni družbi. Dialog organiziranih civilnih družb bi lahko bil ena od možnosti.

8.4.2.1 Tako kot na drugih področjih socialne varnosti obstajajo tudi tukaj razlike med posameznimi evropskimi državami in vpliv na celotno gospodarstvo je velik. Glede na spremembe, ki bi jih lahko doživeli zaradi trgovinskih sporazumov, ki bodo povezali obe skupnosti, bi morali imeti predstavniki civilne družbe priložnost spregovoriti v okviru evro-ameriškega dialoga.

8.4.3.1 Vse države članice EU imajo javni sistem plačevanja nadomestil za brezposelnost. S povezanostjo atlantskega območja bi lahko nastale težave zaradi konkurenčnosti in večje prožnosti brez večje varnosti. Evropejci se lahko tako kot Američani bojijo, da se bo njihov položaj poslabšal (18). Položaj delavcev v ZDA se je od 70-ih let poslabšal. S krizo narašča negotovost na obeh straneh Atlantika, ravno tako število revnih zaposlenih. Soočeni z gospodarsko krizo zgodovinskih razmer se EU in ZDA bojita, da se bo položaj še poslabšal zaradi večje prožnosti. EESO meni, da je lahko prožna varnost včasih delavcem v korist, če je pri tem obljubljena varnost tudi resnična, nič pa ne more nadomestiti stabilnega delovnega mesta, ki omogoča sprejemljivo plačo in pokojnino. Evropska unija pozna tradicijo socialnega dialoga, ki upošteva interese posameznikov. Ima besedila o socialnem dialogu in ustrezne institucije. Za to pa so potrebna reprezentativna združenja delodajalcev in delojemalcev, ki imajo izkušnje s pogajanji.

9.1.1 Ameriške univerze so plačljive in veljajo za najboljše na svetu in Evropejci si tam želijo tako študirati kot poučevati. Tako kot v Evropi tudi v Ameriki velja, da bodo delovna mesta v prihodnosti bolj na voljo dobro izobraženim in visoko kvalificiranim delavcem:

Imeli bodo največ možnosti za odlično plačana delovna mesta, s čimer bodo prispevali k ameriškemu uspehu.

Število delovnih mest, kjer je potrebna višja izobrazba, naj bi veliko hitreje naraščalo od tistih, kjer je dovolj nižja izobrazba, najhitreje pa naj bi naraščalo število mest, kjer se zahteva univerzitetna ali strokovna visokošolska izobrazba.

[Izvršni urad ameriškega predsednika – Svet ekonomskih svetovalcev (CEA), „Jobs of the Future“].

9.1.2 Prihodnost je v izobrazbi. V EU je šolanje v glavnem brezplačno, vendar z zmanjševanjem števila zaposlitev v javnem sektorju in omejenimi nacionalnimi proračuni prihaja do vse več neenakih možnosti. EU v lizbonski strategiji državam članicam svetuje, naj se univerze in po možnosti tudi srednje šole prilagodijo potrebam podjetij.

9.1.3 Po mnenju EESO bi s šolanjem, ki je na voljo vsem, in s tem enakostjo med moškimi in ženskami ter usklajenostjo zasebnega in poklicnega življenja vsi državljani imeli zagotovljene vse možnosti. O tem bi lahko razpravljali obe civilni družbi, pa tudi o vseživljenjskem učenju in financiranju šolanja, da bi imeli obe družbi korist od gospodarstva, ki temelji na storitvah, hkrati pa našli način za upoštevanje tistih, ki do tega ne morejo.

9.2.1 Državljani EU so se borili za ohranitev svoje filmske industrije in posebnosti evropske kulture pred nevarnostmi zaradi svetovne liberalizacije storitev. Za zagovarjanje evropske identitete je treba okrepiti dialog, da bi ohranili bogastvo, ki izhaja iz raznolikosti: s tem so povezani številni vidiki, kot so zaposlovanje, ohranjanje dediščine in razvoj inovacij.

9.2.2 Kultura ni samo blago. Po mnenju EESO bi morala biti vključena v transatlantski dialog organiziranih civilnih družb.

9.3.1 Ti dve starajoči se družbi morata urejati vprašanje priseljevanja. Pri tem je treba uskladiti staranje prebivalstva in potrebo po delovni sili ter najti prag tolerance za družbeno kohezijo. To je odvisno od politik vključevanja, ki morajo biti dolgoročne, celostne in dvosmerne ter vključevati tako priseljence kot družbo gostiteljico. Zunanji in notranji pritiski so močni. Po mnenju EESO je vprašanje migracij pomembno za demokratične države in želi, da bi bilo vključeno v socialni transatlantski dialog, pri čemer bi lahko sodeloval EIF.

10.1 To je eno od vprašanj, pri katerem se družbi najbolj razlikujeta. Socialni dialog, ki je v Evropi skozi zgodovino vse bolj pridobival na pomenu, ima zdaj kulturno vrednost. Tega Amerika nima, zaradi česar njeni državljani nimajo priložnosti biti slišani. Obe družbi bosta morali najti več načinov, da se bo slišal glas delavcev, in poskrbeti za informiranje in posvetovanje, še posebej v tem kritičnem obdobju po finančnem zlomu leta 2008. EESO meni, da je treba sprejeti skupna pravila za oceno in primerjavo družbenega in delavskega položaja obeh strani, zlasti delovnega časa in socialnih prejemkov, da bi imeli jasno idejo o konkurenčnosti posamezne strani, dokler globalizacija trgovine uporablja plače kot spremenljivko za izravnavo.

10.2 EP je v svoji resoluciji iz leta 2009 izrazil željo po povezani politiki z ameriškim kongresom in tesni povezanosti ameriške in evropske centralne banke. Vendar pa ZDA niso ratificirale konvencije ILO. Neka študija (20) opisuje ameriško delovno okolje, kjer številni delavci nimajo zagotovljenih temeljnih pravic, kot so minimalna plača, pravica do izplačila za nadure, odmor za kosilo, nezgodno zavarovanje in pravica do zahtevanja boljših pogojev dela.

10.3 EESO meni, da je v okviru socialnega transatlantskega dialoga trenutno posvečeno premalo pozornosti vprašanjem predstavnikov civilne družbe, zlasti delavcev.

11.1 Ameriška okoljska politika bi imela posledice za proračun in delovna mesta. EESO meni, da bi lahko transatlantski dialog pospešil ozaveščenost v smislu večje trajnosti in da bi lahko civilna družba in potrošniki sodelovali pri prizadevanjih za bolj ekološko gospodarstvo.

11.2 EU in ZDA morata skupaj ustvarjati novo industrijo v skladu s potrebami po obnovljivih virih energije. Kalifornija in Portugalska sta sprejeli enake odločitve glede pomembnosti sončne in vetrne energije. EESO meni, da bi bilo katastrofalno za prihodnost obeh veselil, če bi imeli svoje ideje, uporabljali pa bi kitajsko tehnologijo (primer fotovoltaike).

12.1 Prejšnje mnenje EESO o transatlantskih odnosih je navedlo številne možnosti za TALD in TEC.

12.2 EESO želi biti inovativen in na institucionalni ravni predstavnike civilne družbe vključiti v transatlantski dialog organiziranih civilnih družb. Pri vsakem dialogu, poročilu, študiji in sporazumu v okviru transatlantskega dialoga bi bilo treba upoštevati družbene posledice načrtovanih ukrepov – poleg novih delovnih mest. Države članice še niso sprejele celostne evropske socialne politike, čeprav je v praksi resnični skupni model, ki bi ga EU lahko poudarjala v dialogu z ZDA. Evropa mora spodbujati evropski socialni model in v ZDA okrepiti njegovo podobo.

V Bruslju, 21. oktobra 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(1) Dokaz za to je povečanje BDP držav članic od ustanovitve EU; glej opombo 6.

(5) Resolucija EP „Stanje transatlantskih odnosov po ameriških volitvah“, 26. marec 2009.

(6) Evropski socialni model: glej preambulo k Lizbonski pogodbi: „potrjujoč svojo zavezanost temeljnim socialnim pravicam, določenim v Evropski socialni listini, ki je bila podpisana 18. oktobra 1961 v Torinu, in v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989“; glej člene 3, 6 in 32 PEU; glej člen 9 in naslov X PDEU; glej Lizbonsko pogodbo – Listina o temeljnih pravicah, členi 28, 34, 35 in 36.

(7) OECD, Ekonomski oddelek, 2005: „Prednosti liberalizacije trga blaga in zmanjšanja ovir za mednarodno trgovino in naložbe: primer ZDA in EU“.

(9) Ta projekt so marca 1998 skupaj predstavili komisarji Leon Brittan (za zunanjo trgovino), Martin Bangemann (za industrijo in telekomunikacije) in Mario Monti (za notranji trg) in se je nanašal na odnose med EU in ZDA na štirih področjih: – področju prostega pretoka storitev; – odpravi tehničnih ovir za trgovino, zlasti s sporazumi o medsebojnem priznavanju; – liberalizaciji javnih naročil, intelektualne lastnine in naložb; – po možnosti postopni odpravi carin na industrijske proizvode do leta 2010. Za zdaj je zadeva prestavljena na leto 2015.

(10) Deindustrializacija se tako v Evropi kot v ZDA nadaljuje: v zadnjem desetletju se je število delovnih mest v proizvodnji zmanjšalo za 30 %, delež ZDA v svetovni trgovinski menjavi pa se je s 13 % znižal na 9 %. Delokalizacija proizvodnje se nadaljuje tudi v EU. Glej študijo o delovnem času, ki so jo opravili Rones idr. leta 1997, navedena v Revue Internationale de l'IRES, št. 54, januar 2001.

(11) Leta 2009 je GD Evropske komisije Relex objavil razpis v višini 800 000 EUR za predloge projektov civilne družbe, ki bi spodbujali dialog med EU in ZDA.

(13) SWIFT (Society for Wordlwide Interbank Financial Communications), ameriška družba, ustanovljena po belgijski zakonodaji, ki vodi mednarodne izmenjave finančnih podatkov več kot 200 držav.

(14) PE (05305/1/2010 REV1-C7-0004/2010-2009/0190(NLE). Sporazum SWIFT II, PE 8.7.2010 (11222/1/2010/REV1 in COR1-C7-0158/2010-0178(NLE)).

(15) Razprava, ki jo je 17. marca 2010 organiziral euractiv.fr skupaj s Stalnim predstavništvom EK v Parizu ob podpori DTCC (Depositary Trust and Clearing Corporation), je na voljo v Questions d’Europe št. 165 z dne 6.4.2010, Fondation Robert Schuman.

(20) Študijo je vodila dr. Annette Bernhardt, sovoditeljica za politiko NELP (National Employment Law Project).

PRILOGA

k MNENJU

Naslednji amandma, ki je bil med razpravo zavrnjen, je prejel vsaj četrtino glasov:

Točka 1.4

Spremeni se tako:

EESO priporoča, da bi poleg novih finančnih predpisov evro-atlantsko območje sprejelo skupne predpise tudi glede bonitetnih agencij in nova pravila o konkurenci, ki bi bolj upoštevala . .

Rezultat glasovanja

Za	:	66
Proti	:	76
Vzdržani	:	21