[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 12.11.2010

COM(2010) 667 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Enajsto poročilo o praktičnih pripravah na širitev euroobmočja

{SEC(2010) 1373}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Enajsto poročilo o praktičnih pripravah na širitev euroobmočja

UVOD

Svet je 13. julija 2010 odločil, da Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura[1]. Estonija se bo tako pridružila euroobmočju 1. januarja 2011, kar pomeni, da se bo skupno število držav članic, ki so uvedle euro, povečalo na sedemnajst. Menjalni tečaj med estonsko krono in eurom je bil nepreklicno fiksiran pri 15,6466 estonske krone za 1 euro[2].

Praktične priprave na prehod so prešle v zadnjo fazo. To poročilo obravnava stanje praktičnih priprav na uvedbo eura v Estoniji ter zlasti priprave na uvedbo eurogotovine v gospodarstvo ter uvedene ukrepe za varovanje potrošnikov v obdobju prehoda, kot sta sporazum o poštenih cenah in obveščevalna kampanja. Poleg tega poročilo vsebuje kratek pregled rezultatov zadnje javnomnenjske raziskave o euru v osmih državah članicah Srednje in Vzhodne Evrope, ki še niso uvedle eura (vključno z Estonijo).

V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije so navedene podrobnosti o pripravah na uvedbo eura v preostalih državah članicah EU, ki še niso uvedle enotne valute in nimajo zakonite možnosti izvzetja.

STANJE PRIPRAV NA PREHOD V ESTONIJI

Estonija je 14. oktobra 2010 sprejela deveto različico načrta za uvedbo eura. V primerjavi s prejšnjo različico iz aprila 2010 je bil načrt precej posodobljen, da bi vključeval:

- sodelovanje okoli 180 uradov Estonske pošte pri dobavi eurogotovine javnosti in umiku gotovine v estonskih kronah iz obtoka;

- ponudbo 600 000 začetnih paketov eurokovancev javnosti od 1. decembra 2010 naprej;

- uporabo bankovcev za 20 EUR v bankomatih v obdobju dvojnega obtoka. Namen je zmanjšati število bankovcev za 50 EUR, ki jih je mogoče dvigovati na bankomatih, kar naj bi trgovcem na drobno olajšalo vračanje drobiža izključno v eurih;

- natančnejši načrt in opis usposabljanja o eurogotovini za ljudi, ki delajo z denarjem.

Podrobnejše pripombe so vključene v nadaljevanju, na splošno pa so ti ukrepi zelo dobrodošli in bodo prispevali k temu, da bo prehod potekal z manj zapleti in uspešneje.

Priprave na prevzem gotovine

Eurogotovina bo vključena v obtok prek treh glavnih kanalov: poslovnih bank, bankomatov in trgovcev na drobno.

Estonija si bo sposodila 44,89 milijona eurobankovcev iz Eurosistema, ki se dobavijo iz finske centralne banke. Naročila je 194 milijonov kosov eurokovancev , da bi nadomestila gotovino v estonskih kronah v obtoku in zagotovila potrebne logistične zaloge. Eurokovanci imajo estonsko nacionalno stran in jih izdeluje finska kovnica. Izdelava kovancev se je začela in do sredine septembra je bilo izdelanih okoli 40 % kovancev. Preostali kovanci bodo izdelani in postopoma dobavljeni do konca marca 2011.

Eurobankovci in kovanci s skupno vrednostjo 235 milijonov eurov, kar je enako približno 40 % gotovine v estonskih kronah v obtoku, bodo preddobavljeni in posredno preddobavljeni bankam in njihovim strankam pred dnevom uvedbe eura. Preddobavljanje eurokovancev se je začelo sredi septembra, preddobavljanje eurobankovcev pa se bo po načrtih začelo 15. novembra. Do sredine septembra je estonska centralna banka (Eesti Pank) podpisala sporazume o preddobavljanju z 10 bankami. Okvir za posredno preddobavljanje eurokovancev strankam poslovnih bank je vzpostavljen, vendar na začetku oktobra banke še niso poročale o aktivnostih. Posredna preddobava eurobankovcev se bo začela 1. decembra. Estonija bo poleg tega prva država članica, ki bo uporabljala nove poenostavljene smernice ECB za posredno preddobavo[3], ki temeljijo na izkušnjah iz prejšnjih prehodov. Trgovci na drobno, ki podpišejo poenostavljeno pogodbo o posredni preddobavi, bodo najpozneje 5 dni pred uvedbo eura prejeli do 10 000 EUR[4].

Vse profesionalne prevoze eurogotovine , vključno s prevozi kovancev in dostavo bankomatom, bo spremljala policija, kar bo zagotovilo visoko stopnjo varnosti. Glavno podjetje za prevoz gotovine je predvidelo, da bo od sosednjih držav članic najelo dodatna vozila, če bo to potrebno zaradi povečanega povpraševanja po prevozu gotovine okoli prehoda, ter je investiralo v novo opremo za razvrščanje in testiranje primernosti eurogotovine.

Estonski organi pregona so na podlagi programa Komisije Pericles povečali preventivno ukrepanje proti ponarejanju eurov.

Estonija je naročila 600 000 mini paketov z eurokovanci, tj. približno enega na gospodinjstvo, ki bodo naprodaj v bankah in poštnih uradih od 1. decembra naprej. Prodajna cena mini paketa je 200 kron (nominalna vrednost je 200,12 krone ali 12,79 eura) in vsebuje 42 kovancev. Da bi se izognili morebitnemu kopičenju, bo naenkrat mogoče kupiti največ 5 mini paketov. Od 1. januarja 2011 naprej pa se bodo prodajale tudi dodatne količine (poleg 600 000 paketov), da bi se zadovoljilo numizmatično povpraševanje zbirateljev po novih eurokovancih. Mini paketi pomagajo seznanjati ljudi z novimi kovanci pred dnevom uvedbe eura in bodo olajšali trgovcem na drobno vračanje drobiža izključno v eurih. Prodajo mini paketov mora zato skrbno spremljati Eesti Pank, da bi zagotovila, da so v vseh delih države na voljo zadostne količine. Poleg tega je dobra praksa, da se izdelajo dodatne količine mini paketov za zadovoljevanje povpraševanja zbirateljev, da ne bi ti do določene mere izrinili navadne uporabnike kovancev.

Glavno podjetje za prevoz gotovine je začelo izdelovati pakete za trgovce na drobno z eurokovanci za distribucijo profesionalnim strankam, in sicer neposredno ali prek bank. Obstajali bosta dve vrsti paketov, ena z vrednostjo 111 EUR (8 zvitkov kovancev) in druga z vrednostjo 198 EUR (15 zvitkov kovancev). Septembra je podjetje prejelo naročila za 40 000 takšnih paketov in jih namerava izdelati več kot dvakrat toliko. To je velika količina v primerjavi s prejšnjimi prehodi, kar je pohvalno, saj je pomembno zagotoviti, da trgovcem na drobno med prehodom ne bo zmanjkalo eurokovancev. Upoštevati je treba tudi, da bodo dobave gotovine trgovinam morda redkejše v prvih napornih dneh prehoda.

Poslovne banke bodo v vseh podružnicah, ki ponujajo gotovinske storitve, vsaj od 1. decembra 2010 do konca junija 2011 zagotovile menjavo kron za eure po menjalnem tečaju brez pristojbine ali omejitve[5] zneska za zamenjavo. Ta storitev bo še naprej na voljo v bolj omejeni mreži podružnic do konca decembra 2011. Da bi olajšali prehod, bodo poslovne banke podaljšale delovni čas med prehodom, kar se bo začelo že decembra, poleg tega pa je predvideno tudi dodatno osebje. Večina bančnih podružnic bo odprtih 1. januarja od 12:00 naprej. Vsaj ena velika banka je navedla, da bodo njene podružnice v primeru čakalnih vrst dale prednost trgovcem na drobno pred drugimi strankami (z ločenimi čakalnimi listki). To je dobra praksa, ki naj bi jo uporabile vse banke, da bi trgovcem na drobno olajšale vračanje drobiža izključno v eurih.

Podružnice se bodo okoli prehoda tudi na splošno izogibale distribuciji bankovcev višjih apoenov (500 in 200 eurov) za zmanjšale tveganja, da bi trgovcem na drobno zmanjkalo drobiža v eurih.

Do sredine septembra je bil pripravljen načrt za usposabljanje bančnega osebja, ki naj bi se začelo malo zatem. Priprava prehoda terminalov za bančne kartice na euro dobro napreduje in po pričakovanjih ne bo povzročila nobenih posebnih problemov. Ti terminali bodo prešli na eure 1. januarja 2011 ob 0:00. Da bi se izognili morebitni zmedi, bo na zaslonih terminalov označena valuta. Priprava sistemov IT dobro napreduje in končno testiranje je napovedano za oktober/november.

Da bi izboljšali dostop do menjave gotovine, še zlasti na podeželskih območjih, bo pri tem sodelovala tudi estonska pošta (Eesti Post). Eesti Post bo uporabila svojo platformo Postipank (skupna storitev Eesti Post in poslovne banke SEB), da bo med 1. in 15. januarjem 2011 v več kot 180 poštnih uradih po državi brez pristojbin zamenjevala gotovino v kronah za eure. Uradi bodo v tem obdobju odprti sedem dni na teden, vključno na državna praznika 1. in 2. januarja ter v nedeljo, 9. januarja. Menjava gotovine je na voljo vsem, vključno tistim, ki nimajo odprtega računa v SEB. Po potrebi lahko Eesti Post določi najvišjo dnevno mejo za menjavo gotovine v višini 1 000 EUR na stranko. Eesti Post pripravlja tudi podroben načrt za obveščanje o storitvi menjave gotovine, ki jo bo zagotovila v obdobju dvojnega obtoka.

Bankomati bodo napolnjeni z eurogotovino predvsem 30. in 31. decembra, kar pomeni, da jih bo veliko v teh dneh zaprtih (da ne bi distribuirali eurogotovine pred 1. januarjem). Bankomati, ki imajo veliko prometa, bodo zadnji napolnjeni z eurogotovino Dne 1. januarja bo od 0:00 ali 00:15 okoli 90 % bankomatov (odvisno od banke) izdajalo samo eurobankovce, medtem ko lahko okoli 10 % bankomatov deluje v obeh valutah in bodo zato delali brez prekinitve. Bankomati bodo večinoma napolnjeni z bankovci nižjih apoenov (20, 10 in 5 EUR), medtem ko se bodo bankovci za 50 EUR uporabili samo za bankomate, ki so imeli v preteklosti velik promet. Da se v bankomatih večinoma uporabijo bankovci nižjih apoenov, je dobra praksa, ki bo trgovcem na drobno olajšala upoštevanje priporočila, da se vrača drobiž izključno v eurih.

Finančni sektor in bančni sektor pri pripravah na zamenjavo gotovine dobro napredujeta. Zelo pozitivno je, da bo Eesti Post zdaj sodelovala pri dobavi eurogotovine javnosti in umiku estonskih kron iz obtoka, kar pomeni, da bodo podružnice bank in poštnih uradov v vseh okrožjih zagotavljale storitve menjave gotovine. Prav tako je pozitivno, da bodo bankomati zdaj na splošno napolnjeni samo z bankovci nižjih apoenov, s čim manj bankovci za 50 EUR (razen bankomatov, ki imajo velik promet), tako da trgovcem na drobno ne bo zmanjkalo drobiža v eurih, ker stranke plačujejo z bankovci visokih apoenov. Poleg tega je treba spodbujati prakso dajanja prednosti trgovcem na drobno v bančnih podružnicah, da se jim olajša vračanje drobiža izključno v eurih. Banke in pošta se morajo skrbno pripraviti na znatno dodatno delovno obremenitev in veliko večje število strank v prvih januarskih dneh. |

Priprave javne uprave, prehoda na podeželskih območjih in ranljivih skupin

Prilagoditev sistemov IT v javnem sektorju poteka v skladu z načrtom. Sistemi IT večine javnih institucij so bili prilagojeni na euro in tri institucije z najzahtevnejšimi informacijskimi sistemi (tj. davčna in carinska uprava, agencija za socialno zavarovanje in center IT notranjega ministrstva) poročajo, da nameravajo najpozneje do 1. novembra 2010 prilagoditi svoje sisteme na euro.

Ministrstvo za finance je pripravilo seznam s kontaktnimi podatki predstavnikov lokalnih skupnosti, katerim redno pošilja informacije prek elektronske pošte. Organiziranih je bilo več srečanj s predstavniki lokalnih organov in redno so se izmenjevala informativna pisma prek posebne kontaktne mreže lokalne vlade, ki so zajemala pravni okvir in prehod sistemov IT ter vključevala tudi kontrolni seznam z nalogami, ki jih je treba opraviti pred dnevom uvedbe eura.

Določene težave se lahko pojavijo pri javnem prometu, kjer bo morda težko vračati drobiž za eurobankovce srednjih in visokih apoenov. Čeprav se karte za javni prevoz večinoma plačujejo elektronsko (npr. z mobilnimi telefoni), se nekatere še vedno plačujejo z gotovino. Zato estonski organi nameravajo na avtobusih, avtobusnih postajah itd. jasno obveščati, da je zaželeno plačevanje v točnem znesku. Prav tako nameravajo razdeliti eurokalkulatorje avtobusnim podjetjem, da bi pomagali voznikom, ki prodajajo karte za gotovino (predvsem na podeželskih ali medmestnih cestah).

Poseben izziv predstavlja tudi sprememba parkirnih ur na javnih parkiriščih, saj lahko ponavadi delajo hkrati samo z eno valuto. Vse parkirne ure bi morale biti spremenjene 4. ali 5. dan po dnevu uvedbe eura, ko bo velika večina vseh plačil načeloma že potekala v eurih. Po tem bi morale nespremenjene parkirne ure pomeniti, da je parkiranje zastonj, da se ne bi spodbujala uporaba stare nacionalne valute v obdobju dvojnega obtoka.

Prodajalni avtomati se v Estoniji večinoma ne uporabljajo pogosto in njihova prilagoditev bo načeloma manj problematična, še zlasti ker ponavadi sprejemajo različna plačilna sredstva (bančna kartica, plačilo z mobilnim telefonom itd.)

Zelo je dobrodošlo sodelovanje Eesti Post pri menjavi gotovine (glej tudi točko 2.1 zgoraj). To bo zelo olajšalo zamenjavo gotovine ljudem na podeželskih območjih, kjer ni veliko bančnih podružnic. Začelo se je usposabljanje osebja pošte (delo z dvema valutama hkrati, varnostne značilnosti eurogotovine, obveščanje državljanov itd.).

Pokojnine (29 000 upokojencev še vedno vsak mesec prejema svojo pokojnino v gotovini) se izplačujejo vsak mesec med 1. in 18., največ plačil pa je izvedenih okoli 5. in 6. To pomeni, da malo pred prehodom ne bo dano v obtok veliko gotovine v estonskih kronah zaradi izplačila pokojnin.

Starejši ljudje, ki težko zapustijo dom, predstavljajo poseben izziv za prehod, saj bodo morda potrebovali pomoč pri menjavi gotovine v estonskih kronah. Poleg tega bi morali biti socialni delavci usposobljeni za odgovarjanje na osnovna vprašanja v zvezi s prehodom (pravila za pretvorbo, dvojni obtok, dvojno označevanje cen, varnostne značilnosti eurogotovine itd.).

Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti zagotavljanju informacij o prehodu starejšim ljudem, ki s težavo zapustijo svoje domove. Morda potrebujejo tudi pomoč pri menjavi gotovine v estonskih kronah. Socialne delavce bi bilo treba usposobiti, da bi lahko odgovarjali na osnovna vprašanja v zvezi s prehodom. |

Priprava podjetij

Trgovci na drobno bodo v obdobju dvojnega obtoka še posebej potrebovali gotovino, in sicer zaradi dveh glavnih razlogov: stranke jih pogosto uporabljajo kot „mini banke“ za zamenjavo nacionalne gotovine za eure (zlasti če v bližini ni nobenih bančnih podružnic) in storitve prevoza gotovine bodo manj pogoste zaradi povečane potrebe po prevozu gotovine med prehodom. Vsaj veliki trgovci na drobno zato načrtujejo strožje varnostne ukrepe, kot so večja uporaba varnostnikov, opazovalne kamere itd.

Konec septembra 2010 so veliki trgovci na drobno ocenili svoje potrebe po gotovini in nameravali skleniti dogovore z bankami. V obdobju prehoda bodo imeli odprto sedem dni na teden, poleg tega pa nameravajo v tem obdobju zaposliti več osebja in odpreti dodatne blagajne. Preverjeni so bili posamezni sistemi IT in lahko izvajajo plačila tako v eurih kot tudi estonskih kronah, vključno z mešanimi plačili. Poleg tega je treba preveriti, ali so posamezni sistemi med sabo usklajeni. Na vseh prodajnih mestih velikih verig trgovcev na drobno bodo tudi nameščeni detektorji ponarejenih bankovcev.

Usposabljanje osebja bo predvidoma potekalo jeseni in bo vključevalo praktično usposabljanje blagajnikov, ki delajo z dvema valutama, v prisotnosti inštruktorja. Eesti Pank bo zagotovila tečaje za inštruktorje.

Trgovci na drobno morajo od dneva uvedbe eura vračati drobiž izključno v eurih. Zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zmanjša pritisk na blagajnike in skrajšajo čakalne dobe na blagajnah, kot so seznanjanje blagajnikov z novo valuto pred njeno uvedbo, ločeni predali za gotovino v kronah, da se neposredno in brez težav „vzame iz obtoka“, vzpostavitev informativne točke v velikih trgovinah na drobno, kjer bodo odgovarjali na vprašanja potrošnikov, zaposlitev začasnega osebja v veleblagovnicah za pakiranje proizvodov v vrečke itd. Trgovci na drobno morajo poleg tega predvideti zadostne zmogljivosti skladiščenja za zbrano gotovino v kronah in načrtovati prevoz gotovine v banke. Veliko višja vrednost eurokovancev v primerjavi s kovanci v kronah bo nekaj novega za estonsko javnost (kovanec v kronah v obtoku z najvišjo vrednostjo je vreden samo 32 euro centov) in posebno pozornost bi bilo treba posvetiti morebitnim vprašanjem, ki se lahko pojavijo v zvezi s tem (npr. ustrezna oblika predalov za gotovino v blagajnah, usposabljanje osebja za ravnanje s kovanci itd.).

Napredek priprav MSP je treba redno spremljati. |

Preprečevanje zlorab in napačnega zaznavanja gibanja cen med državljani

Javnost v Estoniji je zaskrbljena glede morebitnega vpliva uvedbe eura na cene (glej rezultate zadnjega Eurobarometra v točki 3 v nadaljevanju). Zato je zlasti pomembno, da estonski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi preprečili zlorabe in odpravili napačno zaznavanje. Zlasti pomembno je spremljati razvoj cen pogosto kupljenega blaga in storitev, kot na primer v restavracijah, kavarnah in pri frizerjih itd., saj ti nesorazmerno prispevajo k zaznavanju razvoja cen.

Obvezno dvojno označevanje cen v estonskih kronah in eurih se je začelo 1. julija 2010 in bo trajalo do 30. junija 2011. Njegovo izvajanje nadzoruje odbor za zaščito potrošnikov v Estoniji, ki bo spremljal dvojno označevanje cen na več kot 2 200 prodajnih mestih po vsej Estoniji. Septembra je 25 inšpektorjev odbora za zaščito potrošnikov preverilo okoli 1160 prodajnih mest. Ponovno je bilo obiskanih 265 podjetij, ki predhodno niso pravilno izvajala dvojnega označevanja cen, da bi preverili, ali so bile pomanjkljivosti odpravljene. Odbor za zaščito potrošnikov je med kontrolami v septembru naložil denarne kazni v 108 primerih[6]. Imena podjetij, ki ne izvajajo pravilno dvojnega označevanja cen, so tedensko objavljena na spletni strani odbora za zaščito potrošnikov.

Medtem ko julija okoli polovica podjetij ni pravilno označevala cen v obeh valutah, se je ta številka avgusta nekoliko zmanjšala, in sicer na okoli 40 %, septembra padla pod 30 % in do sredine oktobra nekoliko pod 20 %. V prvih dveh mesecih je bila glavna napaka, da cene niso bile navedene v eurih. Do stalnega izboljševanja med avgustom in oktobrom je prišlo, ker je večje število podjetij navajalo cene v obeh valutah, prav tako je tudi manj podjetij uporabljalo napačen menjalni tečaj, medtem ko se število primerov napačnega zaokroževanja cen ne zmanjšuje. Odbor za zaščito potrošnikov izvaja tudi skupne ukrepe z nevladnimi organizacijami (predvsem upokojencev), da bi spremljal dvojno označevanje cen. To je dobra praksa, ki bi se lahko uporabljala za spodbujanje in pogostejše sklepanje sporazuma o poštenih cenah (glej nadaljevanje). Čeprav se je število podjetij, ki upoštevajo pravila o dvojnem označevanju cen povečalo, so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi se izboljšalo upoštevanje teh pravil.

Sporazum o poštenih cenah so 28. avgusta oblikovali številna zastopniška poslovna združenja in odbor za zaščito potrošnikov ter pozvali podjetja, naj se pridružijo pobudi. Vodi jo estonska gospodarska zbornica in sledi načelom prostovoljnih pobud, ki so se uspešno uporabljale pri prejšnjih prehodih. Podpisniki sporazuma (npr. trgovci na drobno, finančne institucije, lokalne vlade, spletne trgovine itd.) se zavezujejo, da ne bodo zlorabljali prehoda, tj. da med prehodom na euro ne bodo povečevali svojih cen brez razloga in da bodo spoštovali pravila glede prehoda. Tisti, ki so se pridružili sporazumu, imajo pravico uporabljati nalepko z namenskim logotipom.

Do sredine oktobra se je sporazumu pridružilo okoli 450 podpisnikov, vključno z 12 lokalnimi vladami, kar zajema več kot 2 300 prodajnih/poslovnih točk. V primeru kršenja sporazuma se lahko naložijo denarne kazni[7] in odvzame pravica uporabe nalepke. Septembra je bila izvedena obveščevalna kampanja, ki je vključevala zunanje oglaševanje, radio, tiskane medije in oglaševanje prek spleta, druga kampanja pa je v načrtu. Gospodarska zbornica ocenjuje, da je v maloprodajnem sektorju v Estoniji okoli 3 500–4 000 dejavnih podjetij, zato je pomembno povečati število podpisnikov sporazuma, med katerimi naj bi bile tudi lokalne skupnosti. Treba je predvideti posebej usposobljene prostovoljce, ki bi spodbujali sklepanje sporazuma.

Treba je zagotoviti, da spremljanje pravilnega izvajanja sporazumov o poštenih cenah in morebitnih zlorab poteka tudi 1. in 2. januarja. Treba bi bilo izboljšati tudi sklepanje sporazumov o poštenih cenah. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti večji udeležbi malih in srednje velikih podjetij. Za to bi lahko uporabili prostovoljce, ki so bili ustrezno usposobljeni (npr. študenti ali upokojenci). Vključili bi lahko tudi prostovoljce, ki že spremljajo pravilno izvajanje dvojnega označevanja cen in bi lahko hkrati promovirali sporazume o poštenih cenah. Sporazume bi moralo podpisati tudi vseh 226 lokalnih skupnosti. Čim prej bi bilo treba sprejeti popravne ukrepe proti podpisnikom, ki ne izpolnijo svojih obveznosti v okviru sporazuma o poštenih cenah. Takoj bi jim bilo treba odvzeti pravico, da se lahko sklicujejo na upoštevanje sporazuma o poštenih cenah (tj. da uporabljajo logotip podpisnikov). Poleg tega je treba posvetiti posebno pozornost odkrivanju zlorab in neupravičenih povišanj cen pogosto kupljenih proizvodov, na primer v restavracijah, kavarnah in pri frizerjih itd., saj ti nesorazmerno prispevajo k javnemu zaznavanju povišanj cen zaradi prehoda. Prav tako si je treba tudi nadalje prizadevati za upoštevanje pravil o dvojnem označevanju cen. |

Obveščanje o euru

Kvantitativni cilji strategije obveščanja o uvedbi eura v Estoniji so zagotoviti, da je 90 % estonskega prebivalstva dobro obveščenega o praktičnih vidikih prehoda in da 65 % estonskega prebivalstva podpira euro v trenutku njegove uvedbe.

Po sklepu Sveta 13. julija so estonski organi hitro organizirali izvajanje načrtov obveščanja. Ti vključujejo mešana orodja, ki zajemajo neposrednejše stike s prebivalstvom (neposredno pošiljanje, seminarji, razstave itd.) in sredstva javnega obveščanja (radijski in televizijski oglasi).

Trije vali kampanje v sredstvih javnega obveščanja od avgusta do decembra 2010 so namenjeni razlaganju pomembnih praktičnih vidikov prehoda. Komisija podpira prek sporazuma o dodelitvi sredstev do 50 % upravičenih stroškov dogovorjenih dejavnosti obveščanja. Evropska centralna banka podpira nacionalno obveščevalno kampanjo, tako da pripravlja publikacije, organizira razstave in druge javne dogodke ter zagotavlja znatno pomoč za kampanjo v sredstvih javnega obveščanja.

Glede na to, da večina kampanj še ni dosegla ciljnih skupin, ni mogoče oceniti njihovega izida. Rezultati javnomnenjskih raziskav in javno mnenje v medijih pa kažejo, da je očitno prisoten strah pred zlorabami in izgubo kupne moči. Zdi se, da ranljive skupine potrebujejo dodatne pomirjajoče podatke.

Komisija samo nekaj mesecev pred uvedbo eura poziva estonske organe, naj odločno izvajajo in po potrebi dopolnijo načrte obveščanja o uvedbi eura, da bi vsi prebivalci Estonije pravočasno dobili vse potrebne informacije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim skupinam. Komisija tudi priporoča estonskim organom, naj pripravijo načrt obveščanja v primeru krize. |

JAVNO MNENJE V DRžAVAH čLANICAH, KI SO SE NEDAVNO PRIKLJUčILE EU

Evropska komisija od leta 2004 naprej naroča raziskave Eurobarometra v državah, ki so se priključile EU leta 2004 in 2007 ter še morajo uvesti euro, da bi ocenila stališče državljanov o uvedbi eura in njihovo znanje o tem. Raziskava iz jeseni 2010 „NDČ-8“[8] (Flash Eurobarometer št. 307) je enajsta raziskava te vrste. Delo na terenu za raziskavo je bilo izvedeno septembra 2010.

Za namene tega poročila so se rezultati zadnje raziskave Eurobarometra primerjali z rezultati prejšnje raziskave, izvedene v NDČ (Flash Eurobarometer št. 296, maj 2010). Glede na še vedno težke sedanje gospodarske razmere, vključno s krizo glede državnega dolga v državah članicah euroobmočja, zadnji rezultati kažejo splošno poslabšanje podpore državljanov v NDČ-8 uvedbi eura od maja 2010 naprej. Vendar sedanje ravni podpore niso nižje kot pri prvih raziskavah, izvedenih leta 2004 in 2005.

Podpora euru

Med majem in septembrom 2010 se je podpora državljanov v NDČ-8 uvedbi eura v njihovih državah nekoliko zmanjšala. Vendar na splošno relativna večina anketirancev pričakuje, da bo imela uvedba eura pozitivne posledice za njihovo državo (46 %, –3 odstotne točke). Pozitivne posledice za njih same pričakuje 43 % (–4 odstotne točke), medtem ko negativne posledice pričakuje 44 % (+5 odstotnih točk) anketirancev. Približno polovica (47 %) vprašanih je menila, da je imel euro pozitiven učinek v državah članicah, ki so sedaj članice euroobmočja.

44% (–4 odstotnih točk) vseh anketirancev je dejalo, da so zadovoljni, da bo euro nadomestil njihovo nacionalno valuto , medtem ko jih je 45 % (+3 odstotne točke) trdilo nasprotno . Romuni (51 %, –4 odstotne točke), Bolgari (48 %, –3 odstotne točke) in Madžari (47 %, –7 odstotnih točk) so večinoma dejali, da so zadovoljni s prehodom na euro , medtem ko so anketiranci iz Češke (60 %, +7 odstotnih točk), Estonije (58 %, +4 odstotne točke) in Latvije (56 %, +6 odstotne točke) večinoma odgovorili, da jim osebno ne ugaja, da bi euro lahko nadomestil njihovo valuto . Najpomembnejše povečanje deleža državljanov, ki so dejali, da niso zadovoljni s prehodom na euro , je bilo zabeleženo v Litvi (+6 odstotnih točk, na 34 %).

Hitrost uvedbe eura

Malo več kot tretjina državljanov v NDČ-8 bi želela, da bi bil euro uveden v srednjem roku („po določenem času“, 35 %, –4 odstotne točke), medtem ko bi podoben delež (38 %, +6 odstotnih točk) prebivalstva želel, da bi bil uveden čim pozneje . Približno petina (21 %, +6 odstotnih točk) bi želela, da se prehod zgodi čim prej . Na Poljskem (47 %, +8 odstotnih točk), v Češki republiki (47 %, –1 odstotna točka) in Latviji (46 %, nobene spremembe) je bil najvišji delež anketirancev, ki bi želeli, da se euro uvede čim pozneje . V Estoniji je četrtina anketirancev (24 %, +1 odstotna točka) želela čimprejšnjo pridružitev euroobmočju, 38 % (nobene spremembe) po določenem času in 31 % (–5 odstotnih točk) čim pozneje .

Stopnja obveščenosti

Medtem ko se večini državljanov NDČ-8 zdi, da niso dobro obveščeni o euru (57 %, 2 odstotni točki), jih čedalje več (42%, +1 odstotna točka) meni, da so dobro obveščeni . Štiri mesece pred uvedbo eura v Estoniji se je stopnja, do katere se anketiranci v Estonijo čutijo obveščene o euru, močno povečala v primerjavi z majem 2010, tako da se jih 65 % sedaj čuti dobro obveščenih (+15 odstotnih točk).

Pričakovanja glede eura

Kot pri prejšnjih raziskavah se velika večina državljanov NDČ-8 strinja z več pozitivnimi izjavami o praktičnih učinkih eura: npr. 90 % (nobene spremembe) anketirancev se strinja, da bi bila uvedba eura praktična za tiste, ki potujejo v druge države, ki uporabljajo euro , in 85% (–1 odstotna točka) anketirancev se strinja, da bi euro olajšal nakupovanje v drugih državah, ki uporabljajo skupno valuto itd.

Skoraj dve tretjini anketirancev pa se boji povišanja cen po uvedbi eura (69 %, +3 odstotne točke), medtem ko približno petina (19 %, –4 odstotne točke) državljanov verjame v dolgoročni stabilizacijski učinek eura na cene. V večini teh držav članic se je povečal delež državljanov, ki se bojijo, da bi uvedba eura povišala cene. Anketiranci na Poljskem (81 %, +5 odstotnih točk) in v Estoniji (80 %, +3 odstotne točke) so bili še naprej posebno skeptični glede učinka eura na cene: več kot tri četrtine jih pričakuje, da bodo cene narasle.

[1] Sklep Sveta (2010/416/EU) z dne 13. julija 2010 v skladu s členom 140(2) Pogodbe o uvedbi eura v Estoniji 1. januarja 2011, UL L 196, 28.7.2010, str. 24.

[2] Uredba Sveta (EU) št. 671/2010 z dne 13. julija 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 glede menjalnega razmerja eura za Estonijo, UL L 196, 28.7.2010, str.4.

[3] Smernica ECB (ECB/2008/4) z dne 19. junija 2008 o spremembah Smernice ECB/2006/9 o nekaterih pripravah za prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja, UL L 176, 4.7.2008, str. 16.

[4] Izkušnje so pokazale potrebo po poenostavljenem postopku, da bi se predvsem majhne trgovce na drobno prepričalo, naj sodelujejo pri posredni preddobavi. Standardna pogodba o posredni preddobavi nalaga stroge kazni v primeru uhajanja posredno preddobavljene eurogotovine v obtok pred dnevom uvedbe eura, zahteva pomembno okrepitev varnosti v prostorih družbe itd. Zato je primernejša za večje družbe, ki potrebujejo večje količine eurogotovine.

[5] Zaradi praktičnih razlogov pa bo zamenjavo večjih zneskov gotovine vseeno treba napovedati vnaprej. Med 1. in 31. decembrom 2010 je menjava omejena na fizične osebe.

[6] Povprečna denarna kazen je znašala okoli 50 EUR, medtem ko znaša najvišja denarna kazen okoli 1 900 EUR (30 000 kron). Inšpektor lahko odloči o kazni (opozorilo/denarna kazen) na kraju samem, vendar ne o znesku denarne kazni.

[7] Najvišja denarna kazen je 50 000 kron, kar je enako okoli 3 200 eurov.

[8] Rezultati raziskav Eurobarometra se vedno nanašajo na nove države članice (NDČ), ki v danem trenutku niso članice euroobmočja. Zadnja raziskava je zajemala Poljsko, Češko republiko, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Latvijo, Estonijo in Litvo. Ciper, Malta, Slovenija in Slovaška niso več vključene, ker so se že pridružile euroobmočju. Skupno je bilo anketiranih okoli 8000 naključno izbranih državljanov.