[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 20.10.2010

COM(2010) 580 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o jamstvih, ki jih krije splošni proračunStanje na dan 31. decembra 2009

SEC(2010) 1218

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o jamstvih, ki jih krije splošni proračunStanje na dan 31. decembra 2009

KAZALO

1. Uvod 4

2. Vrste poslov, ki jih krije proračun EU 4

3. Dogodki od predložitve zadnjega poročila 30. junija 2009 5

3.1. Pomoč za odpravljanje težav v plačilni bilanci za države članice izven evrskega območja 5

3.2. Makrofinančna pomoč 6

3.3. Euratom 6

3.4. Proračunsko jamstvo EU za zunanje financiranje EIB 6

3.5. Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo 6

4. Podatki o tveganjih, ki jih krije proračun 7

4.1. Opredelitev tveganja 7

4.2. Tveganje za države članice 8

4.3. Tveganja za tretje države 9

4.4. Celotno tveganje, ki se krije iz proračuna 10

4.5. Razvoj tveganja 10

5. Neplačila, aktivacija proračunskih jamstev in zaostala plačila 12

5.1. Plačila iz gotovinskih sredstev 12

5.2. Plačila iz proračuna 12

5.3. Aktivacija Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe 12

6. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe 12

6.1. Terjatve 12

6.2. Sredstva 12

6.3. Ciljni znesek 12

7. Ocena tveganj: gospodarsko in finančno stanje tretjih držav z največjim tveganjem 13

7.1. Cilji 13

7.2. Metode ocenjevanja tveganj 13

1. Uvod

Cilj tega poročila je spremljanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki ga nosi proračun Evropske unije in ki izhaja iz dodeljenih jamstev in posojil, ki jih Evropska unija dodeli bodisi neposredno bodisi posredno prek zunanjih mandatov EIB.

To poročilo je predloženo v skladu s členom 130 finančne uredbe, na podlagi katere mora Komisija dvakrat letno Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o proračunskih jamstvih in tveganjih, povezanih z njimi [1] . Dopolnjuje ga delovni dokument služb Komisije s podrobnimi preglednicami in pojasnili (v nadaljnjem besedilu: delovni dokument).

2. Vrste poslov, ki jih krije proračun EU

Tveganja, ki jih krije proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), so posledica različnih posojil in jamstev, ki jih je mogoče razdeliti na dve kategoriji:

- posojila, ki jih je odobrila Evropska unija za doseganje makroekonomskih ciljev, tj. posojila v obliki makrofinančne pomoči[2] (MFP) za tretje države in posojila za odpravljanje težav v plačilni bilanci (PB) v sodelovanju z institucijami Bretton Woods za države članice, ki niso del evrskega območja[3]; ter

- posojila z makroekonomskimi cilji, tj. posojila Euratoma in predvsem financiranje poslov, ki jih krijejo jamstva EU[4], s strani Evropske investicijske banke (EIB) v državah nečlanicah (zunanje financiranje EIB)[5].

Zunanje financiranje EIB, posojila Euratoma in posojila v obliki makrofinančne pomoči od leta 1994 krije Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: Sklad)[6], medtem ko posojila za odpravljanje težav v plačilni bilanci neposredno krije proračun. Sklad krije neplačila posojil in jamstev za posojila, ki so bila odobrena državam nečlanicam oziroma za projekte v državah nečlanicah. Ustanovljen je bil z namenom:

- ustvariti „likvidno rezervo“, ki naj bi preprečila črpanje sredstev iz proračuna ob neplačilu ali zapoznelem plačilu zajamčenega posojila; in

- uvesti instrument, ki bo zagotavljal proračunsko disciplino s finančnim okvirom za razvoj politik EU o posojilih Komisije in EIB državam nečlanicam[7].

V skladu s spremenjeno[8] uredbo o Jamstvenem skladu iz leta 2004 jamstvo Sklada preneha veljati, če tretje države postanejo države članice in se tveganje s Sklada neposredno prenese na proračun. Sredstva Sklada se zagotavljajo iz proračuna, predstavljati pa morajo določen odstotek neporavnanega zneska posojil in jamstev za posojila, ki jih krije Sklad. Ta odstotek, t. i. ciljni odstotek, trenutno znaša 9 %. Če Sklad nima dovolj sredstev, se ta črpajo iz proračuna.

V letu 2007 je bil s spremembo[9] Uredbe Sveta vzpostavljen nov mehanizem oblikovanja rezervacij. Ta predvideva letne prenose iz proračuna ter izravnalni mehanizem za omejevanje učinka pri črpanju sredstev iz Sklada (glej oddelek 5.3 spodaj).

V okviru vmesnega pregleda zunanjega mandata EIB[10] je bila v drugi polovici leta 2009 opravljena zunanja ocena, osredotočena na delovanje Sklada in njegovih parametrov, vključno s ciljnim odstotkom. Poročilo o oceni[11] je potrdilo, da novi mehanizem za rezervacije izpolnjuje svoje cilje, in primernost trenutnih ravni glavnih parametrov Sklada, zlasti ciljnega odstotka.

3. Dogodki od predložitve zadnjega poročila 30. junija 2009

3.1. Pomoč za odpravljanje težav v plačilni bilanci za države članice izven evrskega območja

V drugi polovici leta 2009 je bila ponovno izplačana finančna pomoč v obliki posojil za odpravljanje težav v plačilni bilanci. Julija so se zvrstile še tri dodatne dodatne transakcije, ki so skupaj znašale 4,2 milijarde EUR. Tretja tranša v višini 1,5 milijarde EUR je bila izplačana Madžarski 6. julija 2009. Prva tranša v višini 1,5 milijarde EUR, ki je bila dodeljena Romuniji, in druga tranša v višini 1,2 milijarde EUR, dodeljena Latviji, sta bili obe izplačani 27. julija 2009. Vsa ta posojila so bila financirana prek kritnih posojil z izdajanjem referenčnih obveznic EU.

Leta 2009 je bilo v okviru finančnega programa za odpravljanje težav v plačilni bilanci skupaj izplačane 7,2 milijarde EUR, kar je EU omogočilo, da obnovi zaupanje v finančno stanje treh držav članic zunaj evrskega območja (Madžarska, Latvija in Romunija), ki jih je prizadela finančna kriza. V povprečju je bilo izvedenih že 63 % dogovorjenih posojilnih poslov[12]. Preostali znesek bo po pričakovanjih izplačan v letih 2010[13] in 2011.

3.2. Makrofinančna pomoč

V drugi polovici leta se je Svet 30. novembra 2009 odločil za novo makrofinančno pomoč v obliki posojil za Armenijo[14], Bosno in Hercegovino[15] ter Srbijo[16], Armeniji pa dodelil še dodatno finančno podporo. Del tranš posojil in podpore bo verjetno izplačan v drugi polovici leta 2010.

3.3. Euratom

Tretja tranša v višini 10,335 milijona USD je bila v okviru posojila Euratoma Ukrajini[17] izplačana 15. oktobra 2009. Posojilo je bilo financirano s kritnimi posojili prek zasebnega plasiranja.

3.4. Proračunsko jamstvo EU za zunanje financiranje EIB

Obseg dejavnosti v okviru zunanjega mandata 2007–2013 je bil v drugi polovici leta 2009 velik tako z vidika odobritev financiranj, kot tudi z vidika izplačanih zneskov. Med 30. junijem 2009 in 31. decembrom 2009 je bilo odobreno financiranje v višini 3 317 milijonov EUR (+ 39 %). Opazna je tudi večja pogostost izplačil posojil, saj je bilo v istem obdobju izplačanih 1 855 milijonov EUR. Ob koncu leta 2009 je skupni znesek posojil, izplačanih v okviru trenutnega mandata znašal 3 044 milijone EUR.

3.5. Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

Sredi krize v Grčiji so se Svet in države članice maja 2010 odločili za sveženj ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti v Evropi, med drugim tudi za sprejetje Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM)[18].

Ta mehanizem temelji na členu 122(2) Pogodbe[19]. Za njegovo aktivacijo bo treba izpolniti stroge pogoje, določene v okviru skupne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (MDS), v smislu pogojev pa bo podoben MDS (tveganja v zvezi s transakcijami v okviru EFSM bodo krita iz proračuna EU).

Ostale ukrepe izvajajo sodelujoče države članice neposredno in zato ne predstavljajo tveganj za proračun EU:

- finančna podpora Grčiji v obliki združenih dvostranskih posojil držav članic evrskega območja, ki skupaj znašajo 80 milijard EUR. K temu je še MDS dodal 30 milijard EUR v okviru skupne pomoči EU in MDS, kar skupaj znaša 110 milijard EUR.

- Evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) je bil ustanovljen s kapaciteto 440 milijard EUR. Zanj sorazmerno jamčijo sodelujoče države članice.

4. Podatki o tveganjih, ki jih krije proračun

4.1. Opredelitev tveganja

Tveganje za proračun nastane iz neporavnanih kapitalskih zneskov in obresti pri zajamčenih transakcijah.

Neplačila, nastala pri transakcijah s tretjimi državami, krije Sklad (55 % celotnega zajamčenega neporavnanega zneska po 31. decembru 2009), pri transakcijah z državami članicami pa te neposredno krije proračun (preostalih 45 % predstavljajo posojila za odpravljanje težav v plačilni bilanci ter posojila za in v korist projektom v državah članicah). Velik delež zajamčenih posojil, povezan z državami članicami, je posledica širitev[20] in aktivacije srednjeročne finančne pomoči EU za države članice zunaj evrskega območja (aranžma za plačilne bilance).

V tem poročilu sta za ocenjevanje tveganj za proračun (neposredno ali posredno prek Sklada) uporabljeni dve metodi:

- metoda za izračunavanje celotnega zneska neporavnanega transakcijskega kapitala na določen dan, vključno z obračunanimi obrestmi. S to metodo se določi skupni znesek tveganj za proračun na določen dan za vse prihodnje plačilne obveznosti, ne glede na to, kdaj naj bi se ta izplačala in ali jih krije Sklad ali ne (glej preglednico 1 spodaj).

- pri proračunskem pristopu, ki se imenuje „letno tveganje za proračun“, se izračuna najvišji znesek letnih plačilnih obveznosti, ki bi ga EU morala plačati v proračunskem letu, če bi bila vsa zajamčena posojila neporavnana[21]. Letno tveganje za proračun je navedeno v preglednici A2 delovnega dokumenta služb Komisije.

Preglednica 1: Skupni neporavnani zneski na dan 31. decembra 2009 v milijonih EUR |

Neporavnani kapital | Obračunane obresti | Skupaj | % |

Države članice* |

Makrofinančna pomoč | 90 | 0 | 90 | <1 % |

Euratom | 427 | 3 | 430 | 2 % |

Plačilna bilanca | 9 200 | 104 | 9 304 | 31 % |

EIB | 3 533 | 36 | 3 570 | 12 % |

Delna vsota za države članice | 13 250 | 143 | 13 393 | 45 % |

Tretje države** |

Makrofinančna pomoč | 495 | 2 | 497 | 2 % |

Euratom | 54 | 0 | 54 | <1 % |

EIB | 15 691 | 119 | 15 810 | 53 % |

Delna vsota za tretje države | 16 239 | 122 | 16 361 | 55 % |

Skupaj | 29 489 | 265 | 29 754 | 100 % |

* To tveganje neposredno krije proračun. To vključuje tudi posojila v okviru makrofinančne pomoči, Euratoma in EIB, dodeljena pred vstopom v EU. ** To tveganje krije Sklad. |

V preglednicah A1, A2, A3 in A4 delovnega dokumenta so navedeni natančnejši podatki o neporavnanih zneskih, zlasti o zgornji meji, izplačanih zneskih in stopnjah jamstva.

Skupni neporavnani kapital in obresti, ki jih krije proračun, so se s 6 077 milijonov EUR, kolikor so znašali 30. junija 2009, povečali na 29 754 milijonov EUR. Razlog za ta porast je zlasti znesek v višini 4,2 milijarde EUR, izplačan v okviru pomoči za odpravljanje težav v plačilni bilanci, in povečanje pogostosti izplačil EIB (1,8 milijarde EUR v drugi polovici leta 2009.)

4.2. Tveganje za države članice

Trenutna tveganja za države članice so posledica odobrenih posojil pred pristopom in črpanja iz aranžmaja za plačilne bilance.

Na začetku leta 2010 bo tveganje za proračun v zvezi z državami članicami znašalo največ 890,1 milijona EUR (če izhajamo iz zapadlih zneskov v 2010 in predpostavljamo, da neporavnana posojila ne zapadejo predčasno). Iz preglednice 2 je razvidno, da sta Romunija in Madžarska na prvem in drugem mestu med državami članicami po neporavnanem znesku.

Preglednica 2: Razvrstitev držav članic glede na izpostavljenost v zvezi z najvišjim tveganjem, ki ga nosi proračun na začetku leta 2010 (v milijonih EUR) |

Razvrstitev | Država | Največje tveganje (v mio EUR, zaokroženo) | % skupnega največjega tveganja |

1 | Romunija | 279,6 | 31,4 % |

2 | Madžarska | 196,3 | 22,1 % |

3 | Bolgarija | 88,0 | 9,9 % |

4 | Češka | 82,0 | 9,2 % |

5 | Poljska | 80,5 | 9,0 % |

6 | Slovaška | 65,6 | 7,4 % |

7 | Latvija | 60,2 | 6,8 % |

8 | Slovenija | 20,8 | 2,3 % |

9 | Ciper | 9,7 | 1,1 % |

10 | Litva | 5,7 | 0,6 % |

11 | Estonija | 1,0 | 0,1 % |

12 | Malta | 0,7 | 0,1 % |

Skupaj | 890,1 | 100,0 % |

Tveganje za države članice se nanaša na posojila EIB, posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma, ki so bila odobrena pred vstopom v EU, ter posojila, odobrena v okviru aranžmaja za odpravljanje težav v plačilni bilanci.

4.3. Tveganja za tretje države

Na začetku leta 2010 bo tveganje za proračun v zvezi s tretjimi državami znašalo največ 1 234 milijonov EUR (če izhajamo iz zapadlih zneskov v 2010 in predpostavljamo, da neporavnana posojila ne zapadejo predčasno). Prvih deset držav z največjimi dolgovi je navedenih v nadaljevanju. Te države predstavljajo 64 % tveganja, ki ga nosi Sklad. Gospodarski položaj teh držav je analiziran in obrazložen v delovnem dokumentu.

Preglednica 3: Razvrstitev 10 najpomembnejših tretjih držav na začetku leta 2010 glede na izpostavljenost največjemu tveganju za Sklad (v milijonih EUR) |

Razvrstitev | Država | Največje tveganje (v mio EUR, zaokroženo) | % skupnega največjega tveganja |

1 | Turčija | 343,9 | 21,8 % |

2 | Egipt | 202,8 | 12,9 % |

3 | Maroko | 152,2 | 9,7 % |

4 | Tunizija | 149,1 | 9,5 % |

5 | Južna Afrika | 89,3 | 5,7 % |

6 | Libanon | 70,6 | 4,5 % |

7 | Brazilija | 63,1 | 4,0 % |

8 | Srbija | 61,5 | 3,9 % |

9 | Sirija | 56,9 | 3,6 % |

10 | Jordanija | 44,2 | 2,8 % |

Skupaj od teh 10 | 1 233,6 | 78,3 % |

Sklad krije zajamčena posojila za 44 držav, ki trajajo do leta 2039 . Natančnejši podatki o posameznih državah so navedeni v preglednici A2 delovnega dokumenta.

4.4. Celotno tveganje, ki se krije iz proračuna

Skupaj se bo iz proračuna v letu 2010 kril znesek 2 465 milijonov EUR, ki predstavlja dolgovane zneske v tem obdobju, od katerih 36 % predstavlja dolgove držav članic (glej preglednico A2 v delovnem dokumentu).

4.5. Razvoj tveganja

- Aranžma za odpravljanje težav v plačilni bilanci

V drugi polovici leta 2009 se je svetovno gospodarstvo začelo stabilizirati po obdobju občutnih padcev. Finančni pogoji na finančnih trgih so se izboljševali. Klub temu pa je razsežnost mednarodne krize še naprej vplivala na vse države članice, zlasti na tiste, ki še niso uvedle evra. Črpanje sredstev iz aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči (aranžma za plačilne bilance) decembra 2008 je nekaterim izmed teh držav pomagalo, da so ponovno pridobile zaupanje vlagateljev. Zgornja meja tega aranžmaja se je povečala decembra 2008[22] in maja 2009[23] na 50 milijard EUR, da bi tako EU lahko še naprej hitro odgovarjala na morebitne nove potrebe po pomoči pri odpravljanju težav v plačilni bilanci.

- Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM)

- Finančna pomoč v okviru EFSM ima lahko obliko posojila ali kreditne linije, za katero jamči proračun EU. Svet Ecofin je v svoji sklepih omejil zgornjo mejo mehanizma na 60 milijard EUR[24], vendar pa je pravna meja določena s členom 2(2) Uredbe Sveta, ki neporavnane zneske omejuje na kritje, razpoložljivo v okviru zgornje meje lastnih sredstev za odobritve plačil[25]. Mehanizem še ni aktiviran.

- Posojila v obliki makrofinančne pomoči

Do zdaj je posojila v obliki makrofinančne pomoči odobril Svet s sklepi[26], po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe pa jih Evropski parlament in Svet.

- Posojila Euratoma

Posojila Euratoma za države članice ali v določenih upravičenih državah nečlanicah (Ruska federacija, Armenija, Ukrajina) ne smejo presegati 4 milijard EUR − od tega je porabljenih že približno 85 %. Na voljo je še približno 600 milijonov EUR.

Tretja (in zadnja) tranša na podlagi posojilne pogodbe za projekt K2R4 (10,3 milijona USD) v Ukrajini je bila izplačana 12. oktobra 2009.

- Posojila EIB

Prejšnji splošni mandat EIB, ki je pokrival obdobje 2000–2007, je potekel 31. julija 2007. Do tega dne je EIB odobrila skupaj 98 % celotne zgornje meje v tem mandatu (20 060 milijonov EUR – glej preglednico A5 v delovnem dokumentu). Do 31. decembra 2009 je bilo za izplačila v tem mandatu na voljo še skupaj 3 988 milijonov EUR, ki pa se lahko izplačajo v 10 letih po koncu mandata z jamstvom EU; po tem obdobju se jamstvo EU za neizplačane zneske prekine.

Po predlogu Komisije o spremembi pravne podlage za zunanji mandat EIB za preostanek trenutne finančne perspektive 2007–2013[27] morata Parlament in Svet sprejeti ustrezni sklep pred 31. oktobrom 2011. Jamstvo EU je omejeno na 65 % skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev v okviru financiranja EIB, z odštetimi povrnjenimi zneski in prištetimi vsemi ustreznimi zneski, pri čemer znaša zgornja meja 27 800 milijonov EUR[28]. V okviru tega mandata je bil do 31. decembra 2009 odobren skupni znesek v višini 11 928 milijonov EUR, od tega je do navedenega datuma ostalo neizplačanih 8 884 milijonov EUR (glej preglednico A6 v delovnem dokumentu).

5. Neplačila, aktivacija proračunskih jamstev in zaostala plačila

5.1. Plačila iz gotovinskih sredstev

Komisija črpa iz svojih gotovinskih sredstev, da prepreči zamude in z njimi povezane stroške pri posojilnih transakcijah, če dolžnik zamuja s plačili EU[29].

5.2. Plačila iz proračuna

Proračunska sredstva pod proračunsko postavko 01 04 01 (vrstica z zaznamkom pro memoria) „Jamstva Evropske skupnosti za dajanje posojil“ se niso zahtevala, ker v drugi polovici leta 2009 ni bilo zabeleženih neplačil.

5.3. Aktivacija Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe

V primeru zapoznelih plačil prejemnika posojila tretjim državam, ki jih je odobrila EU ali za katere EU jamči, mora Sklad pokriti neplačilo v treh mesecih od dne zapadlosti plačila[30].

V drugi polovici leta 2009 Sklad ni prejel nobenih zahtevkov.

6. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe

6.1. Terjatve

Do 31. decembra 2009 Skladu ni bilo treba terjati zaostalih plačil.

6.2. Sredstva

Na dan 31. decembra 2009 so neto sredstva[31] Sklada znašala 1 333 590 221 EUR.

6.3. Ciljni znesek

Sklad mora doseči ustrezen odstotek sredstev (ciljni znesek) v višini 9 % skupnih neplačanih kapitalskih obveznosti, nastalih z vsemi transakcijami, vključno z obračunanimi obrestmi. Razmerje med sredstvi Sklada (1 333 590 221 EUR) in neplačanimi kapitalskimi obveznostmi[32] (16 360 727 665 EUR) se je v skladu z uredbo o Jamstvenem skladu nekoliko zmanjšalo z 8,39 % 30. junija 2009 na 8,15 % 31. decembra 2009.

Ob koncu leta 2009 so bili viri Sklada pod načrtovanim ciljnim zneskom. V skladu s pravili oblikovanja rezervacij, ki jih določa uredba o Jamstvenem skladu, je bilo v predhodni predlog proračuna za leto 2011 vključenih 138 880 000 EUR rezervacij. Ta znesek se bo prenesel s proračuna na Sklad v začetku januarja 2011.

7. OCENA TVEGANJ: GOSPODARSKO IN FINANčNO STANJE TRETJIH DRžAV Z NAJVEčJIM TVEGANJEM

7.1. Cilji

Prejšnji deli tega poročila navajajo podatke o količinskih vidikih tveganja, ki ga nosi proračun, v zvezi s tretjimi državami. Poleg teh podatkov bi morala biti navedena tudi kvalitativna ocena tveganj, ki so odvisna od vrste posla in plačilne sposobnosti posojilojemalca (glej oddelek 4.3 zgoraj).

7.2. Metode ocenjevanja tveganj

Tveganja so v delovnem dokumentu ocenjena na podlagi podatkov o gospodarskem in finančnem položaju, bonitetah in drugih znanih dejstvih o državah, ki so prejele zajamčena posojila. V oceni niso upoštevana predvidevanja pričakovanih izgub in terjatev, ki so vedno zelo negotova.

Kazalniki tveganj v državah, navedeni v preglednicah v delovnem dokumentu, prikazujejo razvoj tveganj pri neplačilih. Analiza v oddelku 2 delovnega dokumenta se nanaša na države, ki v letu 2009 predstavljajo največje kreditno tveganje za proračun, in države, ki prejmejo posojila neposredno iz proračuna (posojila v obliki makrofinančne pomoči in posojila Euratoma).

[1] COM(2010) 188 in SEC(2010) 479 predstavljata prejšnje poročilo o jamstvih, ki jih krije proračun (stanje na dan 30. junija 2009).

[2] MFP se lahko dodeli tudi v obliki sredstev za tretje države. Za več informacij o MFP glej poročilo Komisije COM(2009) 514 in SEC(2009) 1279.

[3] Podoben mehanizem, ki krije vse države članice evrskega območja, je bil vzpostavljen 11. maja 2010, namreč Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM, še ni aktiviran). Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

[4] Nazadnje določen za obdobje od 1. februarja 2007 do 31. oktobra 2011 s Sklepom št. 633/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 (UL L 190, 22.7.2009, str. 1) („Sklep o zunanjem mandatu“), ki je nadomestil Sklep Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006.

[5] Podatki o mandatih EIB so prikazani v preglednici A1, pravne podlage pa v preglednici A4 delovnega dokumenta.

[6] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (kodificirana različica), t. i. uredba o Jamstvenem skladu (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

[7] Čeprav so zunanja tveganja krita z jamstvom iz proračuna EU, deluje Jamstveni sklad kot instrument za varovanje proračuna EU pred tveganji neplačil. Za celotno poročilo o delovanju sklada glej COM(2006) 695 in priloženi delovni dokument služb Komisije (SEC(2006) 1460).

[8] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2273/2004 (UL L 396, 31.12.2004, str. 28).

[9] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 89/2007 z dne 30. januarja 2007 (UL L 22, 31.1.2007, str. 1).

[10] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu zunanjega mandata EIB (COM(2010) 173) in priloženi delovni dokument služb Komisije (SEC(2010) 442).

[11] http://ec.europa.eu/economy_finance/evaluation/completed/index_en.htm#external

[12] Glej preglednico A3 v delovnem dokumentu.

[13] V prvi polovici leta je bil izplačan znesek v višini 1,5 milijarde EUR, od tega 500 milijonov EUR Latviji in 1 milijarda EUR Romuniji.

[14] Sklep Sveta 2009/890/ES z dne 30.11.2009 (UL L 320, 5.12.2009, str. 3–5).

[15] Sklep Sveta 2009/891/ES z dne 30.11.2009 (UL L 320, 5.12.2009, str. 6–8).

[16] Sklep Sveta 2009/892/ES z dne 30.11.2009 (UL L 320, 5.12.2009, str. 9–11).

[17] Sklep Sveta 94/179/Euratom z dne 21.3.1994 (UL L 84, 29.3.1994, str. 41–43).

[18] Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

[19] Člen 122(2) Pogodbe predvideva finančno podporo državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izjemne okoliščine, nad katerimi države članice nimajo nikakršnega nadzora.

[20] V skladu s tretjim odstavkom člena 1 uredbe o Jamstvenem skladu se s tem, ko neka država postane država članica, tveganje glede posojil prenese s Sklada na proračun.

[21] Pri tem izračunu se domneva, da neporavnana posojila ne zapadejo predčasno, tj. upoštevajo se samo zapadla plačila (glej tudi oddelek 1 delovnega dokumenta).

[22] Uredba Sveta (ES) št. 1360/2008 z dne 2. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 352, 31.12.2008, str. 11–11).

[23] Uredba Sveta (ES) št. 431/2009 z dne 18. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 128, 27.5.2009, str. 1–2).

[24] Glej sporočilo za javnost o izrednem sestanku Sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010 (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/114324.pdf)

[25] Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

[26] Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je postopek soodločanja postal reden zakonodajni postopek.

[27] COM(2010) 174 z dne 21. aprila 2010.

[28] Zgornja meja se deli na fiksno osnovno mejo v višini 25 800 milijonov EUR in neobvezni mandat v višini 2 000 milijonov EUR. O uporabi neobveznega mandata odločata Evropski parlament in Svet v okviru vmesnega pregleda.

[29] Glej člen 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, 1–12).

[30] Za več informacij glej oddelek 1.4.3 delovnega dokumenta.

[31] Skupna sredstva sklada minus zapadle obveznosti (pristojbine EIB in revizijske pristojbine).

[32] Vključno z obračunanimi obrestmi.