Bruselj, 12.5.2010

COM(2010) 207 konč.

SPOROČILO KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Pregled evropske sosedske politike

{SEC(2010) 513 konč.}{SEC(2010) 514 konč.}{SEC(2010) 515 konč.}{SEC(2010) 516 konč.}{SEC(2010) 517 konč.}{SEC(2010) 518 konč.}{SEC(2010) 519 konč.}{SEC(2010) 520 konč.}{SEC(2010) 521 konč.}{SEC(2010) 522 konč.}{SEC(2010) 523 konč.}{SEC(2010) 524 konč.}{SEC(2010) 525 konč.}

SPOROČILO KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Pregled evropske sosedske politike

UVOD

Evropska sosedska politika (ESP) je spremenila odnose med EU in njenimi sosedami[1]. Po letu 2004, ko je bila politika vzpostavljena, so politični odnosi postali vidnejši in intenzivnejši. Dvomestno rast trgovine sta spodbujala stalen proces liberalizacije in zbliževanje pravnih ureditev. Pomoč EU je bila prilagojena potrebam po reformah partneric, njen obseg pa se je v trenutnem finančnem okviru povečal za 32 %.

Za dosego ciljev ESP na področju skupne stabilnosti, varnosti in blaginje pa so potrebna še velika prizadevanja. Lizbonska pogodba to priznava in Unijo zavezuje k razvijanju posebnih odnosov z državami v svojem sosedstvu, da bi ustvarila območje blaginje in dobrega sosedstva (člen 8 PEU). K sosedski politiki bosta prispevali tudi večja doslednost in usklajenost zunanje politike Unije, zagotovljeni z imenovanjem visoke predstavnice/podpredsednice Evropske komisije, ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje, pa tudi imenovanjem komisarja s posebnim regionalnim mandatom, v okviru katerega bo lahko dodatno pozornost namenil ESP in državam, ki so vanjo vključene.

Glede na navedeno je Komisija ob začetku novega mandata menila, da bi bilo koristno pregledati napredek, dosežen po vzpostavitvi te politike. V nadaljevanju predstavljena analiza naj bi usmerjala nadaljnji razvoj ESP, da bi se čim bolje izkoristile nove možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba, in optimiziral prispevek ESP k dolgoročnejšim ciljem EU, vključno s programom Evropa 2020.

Delovni dokumenti služb Komisije, priloženi temu sporočilu, podrobneje opisujejo izvajanje ESP v letu 2009 z vsako državo partnerico posebej.

DVOSTRANSKO SODELOVANJE V OKVIRU ESP V OBDOBJU 2004–2009

Namen ESP je poglobiti politični dialog in sodelovanje z vsako od sosednjih držav ter se z njimi močno gospodarsko povezati. ESP je partnerstvo za reformo, ki ponuja „več za več“: bolj kot partnerica sodeluje z Unijo, celoviteje se ta lahko odzove.

Ta dinamika se kaže s stalno krepitvijo pogodbenih odnosov . Do leta 2004 so bili z večino južnih partneric sklenjeni pridružitveni sporazumi. Pridružitveni sporazum s Sirijo je pripravljen za podpis. Na vzhodu so sporazume o partnerstvu in sodelovanju iz devetdesetih let v skladu s cilji vzhodnega partnerstva[2], s katerim je bila ESP dana posebna vzhodna razsežnost, nadomestili ambicioznejši pridružitveni sporazumi.

Dvanajst partneric se je do začetka leta 2007 z EU dogovorilo o akcijskih načrtih ESP, da bi se jim zagotovila pomoč pri usmerjanju njihovih reform. Ker se veljavnost prve generacije akcijskih načrtov v okviru ESP izteka, potekajo prizadevanja za pripravo načrtov, ki jih bodo nasledili in temeljili na pridobljenih izkušnjah.

EU v tem okviru postopoma vzpostavlja edinstveno tesen odnos s sosednjimi državami. Gosta mreža skoraj stotih pododborov omogoča redne in intenzivne izmenjave na vseh področjih skupnega interesa, od upravljanja in demokracije, pa vse do prometa in reforme zdravstvenega sektorja, ki utrjujejo zaupanje in medsebojno poznavanje. Zaradi uspeha tega pristopa se je več južnih partneric ( Maroko, Izrael, Jordanija, Egipt, Tunizija in Palestinska uprava ) odločilo, da bodo poskusile okrepiti svoje dvostranske odnose.

Izboljšanje upravljanja in reševanje dolgotrajnih konfliktov

ESP izraža skupno zavezanost EU in njenih partneric k skupnim vrednotam demokracije, pravne države in človekovih pravic ter celovito podporo, ki jo je EU zagotovila prizadevanjem svojih sosed za demokratizacijo. Sodelovanje v okviru ESP poteka v težavnih političnih razmerah, ki so zaznamovane tudi z dolgotrajnimi konflikti, in dosežki se po posameznih državah razlikujejo. Napredek na tem področju je bistvenega pomena za dolgoročno stabilnost in blaginjo držav partneric.

Čeprav vse več držav pristopa k sporazumom in protokolom o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah , izvajanje teh sporazumov in protokolov zbuja pomisleke. Napredek je bil dosežen na primer na področju varstva pravic žensk, in sicer z inkriminacijo pohabljanja ženskih spolnih organov v Egiptu , večjo udeležbo žensk v političnem življenju v Maroku in Jordaniji ter nekaterimi začetnimi ukrepi v zvezi z „zločini iz časti”, zlasti v Libanonu in Jordaniji . V Ukrajini je bil z odpravo prakse t. i. „temnikov“ (navodil, ki jih organi dajejo medijem v zvezi s temami, o katerih naj bi poročali) storjen pomemben korak v smeri večje svobode medijev. Vendar pa napredek, dosežen na področju boja proti mučenju, ne zadostuje. V več državah se vztrajno pojavljajo resne težave na področju spoštovanja svobode izražanja, zlasti v medijih, svobode združevanja in zbiranja. Prostor delovanja udeležencev civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ostaja neupravičeno omejen. Smrtna kazen je še vedno v veljavi v Alžiriji , Belorusiji , Egiptu , Izraelu , Jordaniji , Libanonu , Libiji , Maroku , Siriji , Tuniziji in na Zasedenem palestinskem ozemlju ter se redno uporablja v Belorusiji , Egiptu , Libiji in Siriji . Večina držav partneric ESP ne zagotavlja ustrezne pomoči in zaščite prosilcem za azil in beguncem[3]. Nekatere partnerice še niso pristopile h Konvenciji o beguncih iz leta 1951, pa tudi ne k njenemu protokolu iz leta 1967, druge partnerice pa še niso vzpostavile pravnega okvira, ki se zahteva za njeno izvajanje.

V več državah partnericah zakonodajni okvir za volitve , pa tudi potek volitev nista usklajena z mednarodnimi standardi. Nasprotno pa so bile nedavne predsedniške volitve v Ukrajini in parlamentarne volitve (drugi krog) v Moldaviji svobodne in poštene. Volilna zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih letih, je izboljšala kakovost volitev zlasti v Maroku in Libanonu . EU je Libanonu in Zasedenemu palestinskemu ozemlju zagotovila tudi pomoč pri volitvah in v ti državi napotila misije EU za opazovanje volitev. V okviru južnega sosedstva sta to edina tovrstna primera.

Izvedene so bile pomembne naložbe za krepitev zmogljivosti in učinkovitosti sodstva , čeprav je neodvisnost, učinkovitost in nepristranskost sodstva v več državah še vedno vzrok za skrbi. Reforma javne uprave je še naprej eden pomembnih neizpolnjenih izzivov držav partneric.

Vse partnerice, za katere so bili pripravljeni akcijski načrti, so zaključile ratifikacijo Konvencije ZN proti korupciji iz leta 2005, vendar indeksi zaznave korupcije kažejo, da so se splošne razmere v zadevnem obdobju poslabšale.

( Potreba po spodbujanju dobrega upravljanja je še vedno velika, tako z vidika samega cilja kot tudi zato, ker navsezadnje podpira politično stabilnost in gospodarsko rast. Napredek na področju politične reforme bo bistveni element za razvoj boljših odnosov z državami partnericami.

Misija EU za pomoč na meji med Ukrajino in Moldavijo (EUBAM), ki se je začela leta 2005, kaže na potencial ESP za prispevanje k preprečevanju in reševanju sporov . Cilj misije EUBAM je povečanje preglednosti na meji med Ukrajino in Moldavijo ter spodbujanje poslovnega okolja, ki bi gospodarskim subjektom, tudi tistim v regiji Pridnestrje, pokazalo prednosti delovanja na podlagi moldavske zakonodaje, s čimer bi lahko izkoriščali trgovinske preferenciale na mednarodni (in EU) ravni. Misija si prizadeva za rešitev sporov, da bi tako vzpostavila medsebojno zaupanje in razumevanje.

EU zagotavlja v Gruziji močno politično, tehnično in finančno podporo, pri čemer si prizadeva za ublažitev potreb, ki izhajajo iz spora leta 2008, pa tudi za mirno reševanje sporov znotraj gruzijskih meja. EU je Gruziji zagotovila znatno podporo v obdobjih po spopadih, vključno s paketom pomoči v višini do 500 milijonov EUR. EU dejavno sodeluje pri „ženevskih pogovorih“ ter skupaj z ZN in OVSE sopredseduje tej edini platformi, ki omogoča proces reševanja aktualnih političnih konfliktov. EU je vzpostavila civilno opazovalno misijo (EUMM) za opazovanje in analizo procesa stabilizacije.

( Nerešeni konflikti v sosedstvu še naprej ovirajo razvoj držav partneric in lahko ogrozijo varnost same EU. Lizbonska pogodba zdaj odpira nove možnosti za celovitejša prizadevanja EU za preprečevanje in reševanje sporov z uporabo vseh ustreznih instrumentov.

Spodbujanje mobilnosti

Stiki med ljudmi prek meja spodbujajo medsebojno razumevanje ter poslovne in kulturne vezi. Sodelovanju EU s sosednjimi državami dajejo smisel. Komisija si prizadeva, da bi izboljšala mobilnost in stike med ljudmi po vsem sosedstvu. To je mogoče in je treba storiti tako, da se izboljša tudi varnost ter poveča zakonita in redna mobilnost dobrovernih potnikov, pa tudi zagotovi strožji nadzor nad tistimi, ki bi mobilnost lahko izkoriščali za namene kaznivih dejanj.

V našem sosedstvu je bilo leta 2008 izdanih skupno 2,09 milijona schengenskih vizumov EU. Če upoštevamo samo trinajst držav članic EU, ki so bile leta 2004 vključene v schengensko območje, je bilo izdanih 1,3 milijona vizumov, tj. 13 % več v primerjavi z 1,15 milijona leta 2004, kar je v skladu s svetovnim trendom. Pred pristopom vzhodnih držav članic k EU leta 2004 oziroma leta 2007 državljani iz vzhodnih sosednjih držav niso potrebovali vizuma za vstop v te države. Po tem letu se je število obiskovalcev iz vzhodnih sosednjih držav v EU dejansko zmanjšalo.

EU je že sprejela konkretne ukrepe za lažji, cenejši in hitrejši vstop naših sosed v EU. Sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Ukrajino in Moldavijo sta zagotovila znižanje ali oprostitev vizumskih taks za več kot tretjino prosilcev, medtem ko sta sporazuma o ponovnem sprejemu prispevala k boju proti nezakoniti migraciji ter k temu, da se v celoti zagotovi varnost EU in njenih partneric. Pogajanja za tak sporazum z Gruzijo so se zaključila. Z Gruzijo in Moldavijo so bili sprejeti tudi drugi ukrepi ( partnerstva za mobilnost ) za spodbujanje zakonite migracije, olajšanje zakonitih čezmejnih potovanj, boj proti nezakonitim migracijam in izkoriščanje pozitivnega vpliva migracij za gospodarski razvoj partneric EU.

Poleg tega je vzhodno partnerstvo odprlo možnost liberalizacije vizumov za kratkoročno bivanje kot dolgoročnega cilja za partnerice vzhodnega partnerstva, pod pogojem, da se omogoči varna in dobro vodena mobilnost. Strukturiran dialog na temo liberalizacije vizumskega režima že poteka z Ukrajino, medtem ko naj bi se z Moldavijo šele začel.

Komisija je v svojih poročilih večkrat poudarila potrebo EU po poenostavitvi zakonitih kratkoročnih potovanj tudi z južnimi partnericami EU. Žal pa na tem področju ni bilo doseženega znatnega napredka.

Komisija pripisuje poseben pomen mobilnosti študentov, raziskovalcev in akademikov. Program Erasmus Mundus , ki podpira visokošolske reforme in tesnejše institucionalne povezave z EU, je bil v regiji ESP odlično sprejet. V obdobju 2007–2009 je po zaslugi štipendij Erasmus Mundus več kot 3 250 študentov in akademikov iz držav partneric lahko nadaljevalo študij na univerzah EU za obdobje največ treh let. Za podobno obdobje je lahko 474 študentov in akademikov iz EU opravljalo študij na univerzah držav partneric. Poleg tega se z aktivnostmi Marie Curie zagotavljajo možnosti za mobilnost in poklicni razvoj raziskovalcev iz Evrope in sosednjih držav.

Bolj na splošno in ob upoštevanju, da mobilnosti ne ovira le vizumski režim, temveč tudi drugi dejavniki, obstajajo možnosti za nadaljnji dialog in sodelovanje v okviru drugih ukrepov, kot sta priznavanje akademskih in poklicnih kvalifikacij ter prenosljivost pravic.

( Mobilnost oseb narašča, vendar bi se lahko izboljšala oziroma pospešila . Obiskovalci, ki prihajajo iz sosednjih držav, se ob predložitvi vloge za izdajo vizuma za obisk EU soočajo z zapletenimi in dolgotrajnimi postopki. Nov vizumski zakonik, ki se bo začel uporabljati aprila 2010, naj bi te postopke predvidoma poenostavil. Poleg tega namerava Komisija nadalje izboljšati mobilnost dobrovernih poslovnežev, turistov, študentov in akademikov ter predlagati naslednje ukrepe:

- načrte za brezvizumski režim za kratkoročna bivanja z Ukrajino , s katero je EU že vzpostavila dialog o vizumih, in Moldavijo , s katero naj bi se tak dialog kmalu začel. Napredek bo odvisen od izpolnitve vseh potrebnih ukrepov,

- sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu z vzhodnimi partnericami , s katerimi še niso bili sklenjeni tovrstni sporazumi, in sicer Armenijo, Azerbajdžanom in Belorusijo ,

- sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov tudi z našimi južnimi partnericami, pod pogojem napredka tudi na področju upravljanja migracij, vključno s sporazumi o ponovnem sprejemu ,

- praktične ukrepe na podlagi vizumskega zakonika EU za izboljšanje izdaje vizumov EU in konzularne zastopanosti na območju vzhodnega partnerstva. Če bodo ti ukrepi uspešni, bodo nato razširjeni na celotno sosedstvo.

- nadaljnji dialog o ukrepih za lažji dostop do trga dela EU za državljane držav partneric ESP, vključno z boljšo obveščenostjo o obstoječih zakonitih poteh za migracijo in mobilnost, pa tudi o razpoložljivih zaposlitvenih možnostih in trgu prilagojenih spretnostih.

Spodbujanje gospodarskega povezovanja

Prek svojega notranjega trga EU ponuja gospodarsko povezovanje, ki odraža dolgoročno strateško vizijo enostavnega trženja proizvodov in storitev, preprosto ustanavljanje družb, več neposrednih tujih naložb v državah partnericah ter visoko stopnjo socialnega varstva, varstva potrošnikov in okolja.

Ta ponudba je zajeta v strategiji Komisije za vzpostavitev razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij . Ta območja ne pomenijo le preproste odprave tarif, temveč zajemajo tudi dostop do trga v sektorju storitev, naložb, javnih naročil in številnih drugih sektorjih. V okviru teh območij se partnerice odločajo za približevanje zakonodaji EU takrat, ko to lahko privede do povečane trgovine. Vse partnerice, za katere so bili pripravljeni akcijski načrti, so prevzele ta pristop.

ESP si ne prizadeva, da bi pravni red EU v celoti izvozila. Ker pa je v globaliziranem svetu le nekaj regulativnih modelov, je model EU za partnerice pogosto privlačen, saj se tako izognejo tistemu delu političnih in gospodarskih stroškov, ki bi nastali z oblikovanjem povsem nove reforme. Tako je več partneric sprejelo obsežen pristop zbliževanja s politikami in regulativnimi standardi EU.

Trgovina, dostop na trg in uskladitev predpisov

V obdobju 2004–2008 se je trgovina EU z regijo, zajeto v ESP, povečala, pri čemer je izvoz EU narasel za 63 %, uvoz pa za 91 %. Energetski proizvodi predstavljajo velik del uvoza. Tudi če teh ne upoštevamo, se je uvoz iz regije, zajete v ESP, povečal za 31 %. Kot delež trgovinske menjave EU s svetom se je izvoz v regijo, zajeto v ESP, povečal s 5,7 % na 6,7 %, uvoz iz regije pa s 5,4 % na 6,9 %, kar kaže na stalni napredek gospodarskega povezovanja.

Razmah trgovinske menjave z vzhodnimi partnericami je bil še posebej dinamičen kljub sorazmerno nizki izhodiščni točki: delež izvoza regije v EU se je skoraj podvojil, saj se je z 1,26 % povečal na 2,1 %, medtem ko je njen delež uvoza iz EU narasel z 0,8 % na 1,4 %. Gospodarska recesija je zelo hudo prizadela vzhodne partnerice, zaradi česar se je leta 2009 zmanjšala tudi trgovina z njimi.

Za tesnejše gospodarsko povezovanje so bili sprejeti predhodni ukrepi, prilagojeni potrebam različnih partneric. Ti vključujejo uvedbo avtonomnih trgovinskih preferencialov (Moldavija) , ki zagotavljajo dostop na trge EU brez dajatev in kvot za vse izdelke (razen za nekatere kmetijske proizvode, ki pa imajo nekatere ugodnosti), ter pogajanja za več sektorskih sporazumov, kot so sporazumi o trgovini s kmetijskimi, predelanimi kmetijskimi in ribiškimi proizvodi (Egipt, Izrael, Maroko) ali sporazumi o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, katerih namen je priznanje enakovrednosti tehničnih predpisov in standardov, standardizacija in ugotavljanje skladnosti v izbranih sektorjih ( Izrael je sporazum že sklenil , medtem ko se Egipt in Tunizija dejavno pripravljata na pogajanja). Popolna liberalizacija predelanih kmetijskih proizvodov v dvostranski trgovini med EU in Izraelom je na primer dosegla 95-odstotno raven, za preostalih 5 % pa je bilo izmenjanih nekaj dodatnih preferencialov. Potekajo tudi pogajanja za liberalizacijo storitev in pravico do ustanavljanja ( Maroko, Tunizija, Izrael in Egipt). S Tunizijo pa je od leta 2008 v celoti vzpostavljen prostotrgovinski režim za industrijske izdelke.

Z Ukrajino že potekajo pogajanja za prvo razvito in celovito prostotrgovinsko območje, v teku pa so tudi priprave na začetek pogajanj z Moldavijo , Gruzijo in Armenijo .

Rezultati tega procesa povezovanja vključujejo naslednje:

- Carinske uprave držav partneric so si prizadevale za povečanje svojih operativnih zmogljivosti na podlagi načrtov, ki uvajajo sodobne carinske tehnike, kot so obvladovanje tveganj, kontrole po carinjenju, pojem „pooblaščeni gospodarski subjekti“ in pristop „vse na enem okencu“.

- Države partnerice so hitro sprejele regulativni model EU za elektronske komunikacije , da bi spodbudile rast in razvile na znanju temelječa gospodarstva. ESP je podprla vlade držav partneric, ki so pripravljene odpreti svoj trg in spodbujajo tržno usmerjeno vedenje operaterjev, ki so že na trgu. Sprejeti so bili ukrepi, kot so odprtje trga za fiksno telefonijo in napredne storitve, na primer internet, pa tudi javni razpisi za dodatne mobilne licence, da se zagotovi uskladitev s trgom EU, ki je eden najkonkurenčnejših trgov na svetu. V primeru Egipta naj bi sektor informacijske in komunikacijske tehnologije prispeval k rasti izvoza, in sicer s 175 milijonov EUR leta 2005 na 770 milijonov EUR leta 2010, ter prav tako znatno prispeval k ustvarjanju delovnih mest. Vse pogostejša uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije je pomemben dejavnik, ki prispeva k demokratizaciji družb.

- Uresničitev skupnega zračnega prostora s sosednjimi državami je ključna razsežnost zunanje letalske politike EU, katere končni cilj je oblikovati enotni trg za zračni promet, ki bi vključeval do 60 držav in 1 milijardo ljudi. Leta 2006 je bil z Marokom podpisan Evro-sredozemski letalski sporazum. Po tem letu je število letalskih potnikov med Marokom in EU poskočilo za 17 % (v primerjavi s 6-odstotnim povečanjem letalskega prometa na svetovni ravni), odprtih je bilo 52 novih linij in na trg je vstopilo 12 novih letalskih družb. Podobna sporazuma sta bila parafirana z Gruzijo in Jordanijo , medtem ko z Izraelom, Libanonom, Tunizijo in Ukrajino pogajanja še potekajo . Izdano je bilo pooblastilo za pogajanja z Alžirijo. Taki sporazumi nimajo le pozitivnega učinka na promet in gospodarsko rast, temveč so tudi bistvena orodja za spodbujanje najvišjih standardov, ki jih je EU dosegla na področju varnosti, varovanja in upravljanja zračnega prometa. Pristop Komisije bo natančno opredeljen v pobudi o zunanji politiki EU na področju zračnega prometa, ki bo predstavljena pred koncem leta 2010.

( Odprtje trga je bilo koristno za EU in države partnerice. Odprtje trgov v sektorjih, v katerih imajo partnerice konkurenčno prednost, je bistvenega pomena za njihova gospodarstva. Liberalizacija trgovine in vzpostavljanje razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij se bosta nadaljevala.

( EU in države partnerice lahko izkoristijo privlačnost skupnega regulativnega okolja . Zaradi širitve gospodarskega prostora, v katerem se uporabljajo predpisi in standardi EU, se spodbuja, da bi bil regulativni model EU sprejet na svetovni ravni. S tem lahko gospodarski subjekti v EU in državah partnericah pridobijo konkurenčno prednost: že zdaj proizvajajo za širši trg EU in bolje kot bodo predpisi in standardi EU sprejeti, laže bodo dostopali do tujih trgov. Dejstvo, da kriza ni privedla do preobrata gospodarskih reform, kaže na prilagodljivost procesa tranzicije, na katerem gradimo blaginjo sosednjih držav, pa tudi lastno blaginjo.

Spodbujanje poslovnega okolja

ESP podpira gospodarske reforme, s katerimi bi se izboljšali pogoji za podjetništvo in naložbe. Na jugu je glavno orodje za reforme sektorja podjetij Evro-sredozemska listina za podjetja, ki je bila sprejeta leta 2004. Listino, ki je zasnovana na dobrih praksah EU, so države partnerice sprejele kot referenčni dokument za svoje načrte reform. Glede na uspeh tega pristopa je predvideno, da se v Listino vključijo pomembne značilnosti zakona o malih podjetjih za Evropo. Podoben proces je predviden tudi v okviru vzhodnega partnerstva.

Spremljanje izvajanja Listine in različne raziskave, kot je poročilo Svetovne banke z naslovom „Doing Business“, so pokazale izrazit napredek na področju izboljšanja poslovnega okolja v regiji, zajeti v ESP. Čas, potreben za registriranje podjetja v Jordaniji, se je z 79 dni v letu 2004 skrajšal na 13 dni v letu 2010.

( Potrebna so nadaljnja prizadevanja za spodbujanje podjetništvu in naložbam prijaznega okolja. Države partnerice morajo zlasti nadalje izboljševati regulativno okolje za podjetja, zagotavljati boj proti korupciji, spodbujati podjetništvo in inovativnost, povečevati kvalifikacije in izboljšati dostop do financiranja za mala in srednje velika podjetja, ki so gonila gospodarske rasti.

Socialna agenda ESP

Države partnerice podpirajo načelo obravnavanja različnih vprašanj socialne politike v okviru ESP, s čimer priznavajo, da socialna kohezija prispeva k boljšemu poslovnemu okolju in je potrebna, da se reforme upravičijo in podprejo. Akcijski načrti vsebujejo določbe na področjih, kot so politika zaposlovanja, socialni dialog, pravice delavcev, socialno vključevanje, socialna zaščita, enakost spolov in enako obravnavanje vseh. To predstavlja celovito socialno agendo z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami in časovnimi okviri, ki pa jih je treba še v celoti izvesti. Na področju zakonodaje za spodbujanje dostojnega dela in pokojninske reforme je na primer viden napredek, izboljšave v okviru politike zaposlovanja, pravic sindikatov, socialnega dialoga ali enakih možnosti pa niso enakovredne.

( Da bi bile te gospodarske in socialne reforme prispevale k oblikovanju v celoti podprte socialne agende ESP, morajo države partnerice podpreti to politično zavezo ter dodeliti zadostna upravna sredstva in človeške vire za izvedbo potrebnih reform.

Skupna odgovornost za okolje

EU in države partnerice so skupaj odgovorne za varstvo okolja . Za uspešno reševanje okoljskih vprašanj so potrebna skupna prizadevanja. Države partnerice se zavedajo izzivov, vendar kljub močnim ekonomskim argumentom, ki zagovarjajo odločno ukrepanje na področju okolja, da bi se v prihodnosti izognile višjim stroškom sanacije, njihova dodeljena sredstva ne zadostujejo. Čeprav obstajajo številne mednarodne zaveze in postopki, njihovo izvajanje pogosto zaostaja. Zato je ključni cilj ESP sodelovati s partnericami za boljše strateško načrtovanje in opredelitev prednostnih nalog ter večje upravne zmogljivosti.

Napredek se od države do države razlikuje. Med pomembne dosežke spadajo reforma urada za okolje v Jordaniji , sodelovanje v okviru regionalnega okoljskega centra za Kavkaz, pobuda Horizon 2020 in osnutek okoljske strategije v Ukrajini.

Več partneric kaže vse večje zanimanje za izkušnje EU in so se danes vse bolj pripravljene približati predpisom EU na področju okolja. Zbliževanje pravnih ureditev in sodelovanje na področju okoljskega upravljanja bi morala biti še naprej v središču ESP. V okviru strategije Evropa 2020 si namerava EU prizadevati za bolj trajnostno gospodarstvo, ki učinkovito izrablja vire. To je področje, na katerem lahko EU in partnerice koristno sodelujejo. Poleg tega je tesnejše sodelovanje nujno potrebno na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi z ozaveščanjem o gospodarskih koristih, ki izvirajo iz ekosistemskih storitev, in obratno, o stroških, ki bi jih povzročila njihova izguba.

Partnerice so prav tako izrazile željo po sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje in ESP je to možnost zagotovila. S finančno pomočjo EU Evropska agencija za okolje pomaga partnericam pri izboljšanju zbiranja in upravljanja okoljskih podatkov. Poleg tega je ESP z vključitvijo nevladnih organizacij prispevala k večji odprtosti okoljske politike in večjemu prevzemanju odgovornosti na tem področju.

V prihodnosti bi se lahko nadalje razvilo tudi bolj usklajeno upravljanje dejavnosti, povezanih s pomorstvom. Tesnejše sodelovanje bi bilo koristno ne le na področju trajnostnega upravljanja ribolovnih virov, vključno z učinkovitim nadzorom ribolovnih dejavnosti, temveč tudi na področju obsežnejših vprašanj, povezanih s celostnim pomorskim nadzorom, pomorskim prostorskim načrtovanjem in drugimi zadevami s področja pomorske politike, vključno s poklicnimi kvalifikacijami pomorščakov. EU bo države partnerice ESP še naprej podpirala pri njihovih prizadevanjih za ratifikacijo in izvajanje Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu.

( Ker vidnega napredka na tem zahtevnem področju ni mogoče doseči čez noč, je bistvenega pomena, da se na podlagi teh rezultatov zvišajo okoljski standardi v celotni regiji. Izboljšanje varstva okolja na podlagi stalnega zbliževanja s ključnimi elementi zakonodaje EU, izboljšanje okoljskega upravljanja, povečanje učinkovitosti virov in ustrezna uporaba ekosistemskih storitev bodo podlaga za dolgoročni trajnostni razvoj.

Sodelovanje na področju podnebnih sprememb

Vprašanje podnebnih sprememb je prednostno področje za vso mednarodno skupnost. Države partnerice ob upoštevanju københavnskega dogovora, pogajanj, ki potekajo o sporazumu za obdobje po letu 2012, in vodilne vloge EU na tem področju vse bolj vključujejo podnebne spremembe v svoj dialog z EU. Z ESP lahko EU podpira partnerice pri vključevanju podnebnih sprememb v njihove politike. Države partnerice ne spadajo med glavne proizvajalke emisij toplogrednih plinov, imajo pa precejšen potencial za nadaljnja prizadevanja na področju blažitve posledic podnebnih sprememb (npr. s povečanjem energetske učinkovitosti ali spodbujanjem trajnostnega prometa) in prilagajanja tem spremembam (npr. na področjih kmetijstva, gospodarjenja z vodami ali pripravljenosti za reševanje naravnih nesreč, kot so poplave in suša).

( Komisija bo še naprej pozivala partnerice, ki tega še niso storile, naj se čim prej pridružijo københavnskemu dogovoru in zagotovijo informacije o ciljih in ukrepih, ki jih nameravajo uresničiti. EU še naprej v celoti podpira pogajalski proces Združenih narodov, da bi se sklenil zanesljiv in učinkovit pravno zavezujoč mednarodni sporazum. EU je pripravljena poglobiti dialog in sodelovanje na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam.

Trajnostna energija za državljane in industrijski sektor

EU in države partnerice imajo skupen interes, da bi za svoje državljane in industrijski sektor ohranile zanesljivo in varno preskrbo s čisto energijo ter se usmerile v nizkoogljične vire energije. Komisija je za obdobje 2007–2008 oblikovala sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, s katerim je določila jasen okvir za soočenje z energetskimi izzivi, vključno z razvojem zunanje energetske politike. Spor o dobavi plina med Ukrajino in Rusijo pozimi 2008/2009 je poudaril potrebo po nujni obravnavi vprašanja zanesljive preskrbe z energijo. Komisija je leta 2008 objavila drugi strateški pregled energetske politike[4], v katerem poziva k okrepitvi odnosov s partnericami, ki so pomembne države proizvajalke in tranzitne države za EU.

V tem okviru so partnerice sprejele več ukrepov za začetek reforme sektorja in postopno uskladitev s politiko EU. Na področju energetike je EU z Azerbajdžanom, Belorusijo, Egiptom, Jordanijo, Marokom in Ukrajino podpisala memorandume o soglasju ali deklaracije.

Več partneric je spremenilo ali spreminja svoje strategije na področju energetike, pri čemer dajejo nov poudarek na energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Partnerice so sprejele ukrepe za postopno zbliževanje s pravili notranjega energetskega trga, in sicer s sprejetjem nove zakonodaje, izboljšanjem zakonodajnega okolja in postopno odpravo cenovnih nesorazmerij. Leta 2009 je Ministrski svet energetske skupnosti pod nekaterimi pogoji odobril pristop Moldavije in Ukrajine k Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo . Gruzija je postala opazovalka te skupnosti.

EU je s partnericami sodelovala pri razvoju energetskih omrežij. Komisija je marca 2009 organizirala mednarodno konferenco o modernizaciji ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema. EU si je s partnericami prav tako prizadevala za izvedbo južnega plinskega koridorja , vključno s projektom Nabucco in transkaspijskim transportnim projektom. EU je podprla Moldavijo in Ukrajino v njunih načrtih za prihodnje medsebojne povezave elektroenergetskih omrežij celinske Evrope.

V južnem sosedstvu so se pobude za sodelovanje osredotočale na razvoj in združevanje energetskih trgov, vključno z razvojem medsebojnih povezav jug-jug in sever-jug. Načrt za sončno energijo v Sredozemlju je bil oblikovan na podlagi strateškega dokumenta ter vzpostavitve več pilotnih pobud in programov, ki jih podpirajo mednarodne finančne institucije.

V okviru vzhodnega partnerstva so se na podlagi delovnega programa 2009–2011 začela dela za platformo 3 „zanesljiva preskrba z energijo“.

EU je s partnericama, ki upravljata civilne jedrske elektrarne ( Armenija in Ukrajina ), še naprej sodelovala na področju jedrske varnosti in zaščite ter na to temo začela tudi dialog s partnericami, ki nameravajo graditi tovrstne elektrarne.

( Treba je okrepiti energetsko sodelovanje zadnjih let, da se bodo lahko obvladale hitro naraščajoče potrebe po energiji na jugu ter potrebe na področju naložb in reform na jugu in vzhodu. Zlasti energetska učinkovitost in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije bosta ključna cilja našega sodelovanja s partnericami ESP.

Finančni instrumenti za uresničevanje ciljev politike

S proračunom, ki znaša približno 11,5 milijarde EUR (2007–2013), Evropski instrument sosedstva in partnerstva zagotavlja podporo izvajanju ESP. Po vmesnem pregledu dokumentov Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva so iz dodelitev za posamezno državo bolje razvidne potrebe, raven zastavljenih ciljev, napredek ter sposobnost držav partneric glede črpanja sredstev. Pregled je potekal v sodelovanju z državami partnericami in ob upoštevanju rezultatov neprimerljivo obsežnega posvetovalnega postopka, v katerega so bili vključeni civilna družba, države članice EU in drugi donatorji.

Finančno sodelovanje je bilo kot žarišče politike še nadalje okrepljeno. Usklajevanje in zbliževanje pravnih ureditev se spodbujata z vse širšo uporabo instrumenta TAIEX in tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem. Do konca leta 2009 je bilo financiranih več kot 1 000 ukrepov TAIEX, sklenjenih je bilo 114 sporazumov na področju tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, 110 pa jih je še v pripravi. Oblikujejo se celoviti programi za vzpostavljanje institucij, da bi se zagotovila izgradnja zmogljivosti v omejenem številu ključnih institucij, ki imajo osrednjo vlogo pri postavitvi temeljev za prihodnje pridružitvene sporazume s partnericami vzhodnega partnerstva.

- EU je v začetku leta 2009 v Armenijo napotila skupino svetovalcev na visoki ravni, da bi zagotovila podporo izvajanju akcijskega načrta ESP (2,8 milijona EUR). Svetovalci zagotavljajo tehnično svetovanje na visoki ravni za oblikovanje, usmerjanje in izvajanje reform, katerih namen je povečati zmogljivosti predsedstva ter zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti s posebnim poudarkom na demokraciji, dobrem upravljanju, pravni državi in tržnem gospodarstvu.

- Aprila 2010 je EU po dogovoru, doseženem decembra 2009, v Moldavijo napotila svetovalno misijo na visoki ravni. Misija bo javnim institucijam zagotavljala strokovno znanje in izkušnje, da bi pomagala pospešiti politično združevanje in nadaljnje gospodarsko povezovanje med EU in Moldavijo.

- V Tuniziji je bil napredek v smeri sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov podprt z obsežnim tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem (1,3 milijona EUR), ki se osredotoča na uskladitev zakonodaje in izgradnjo zmogljivosti v javni upravi. Pozneje je bila poleg tega zagotovljena obsežna sektorska podpora (23 milijonov EUR), usmerjena v kakovostno infrastrukturo in podporo podjetjem.

- V Ukrajini sta se za podporo izvajanju memoranduma o soglasju glede energetskega sodelovanja začeli izvajati dve sektorski dejavnosti na področju energetske politike ter energetske učinkovitosti in obnovljivih virov (145 milijonov EUR). Poleg njiju pa je bilo vzpostavljeno tudi tesno medinstitucionalno sodelovanje na področju ureditve trga z električno energijo in plinom.

- V sredozemski regiji Komisija z več kot 13 milijoni EUR podpira pobudo Horizon 2020, in sicer na področju izgradnje zmogljivosti, razvoja sistemov za spremljanje ter priprave ekoloških naložbenih projektov za EIB in druge finančne institucije.

Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo zagotavlja nepovratno finančno podporo za sprostitev posojil Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter drugih evropskih finančnih institucij državam partnericam. Proračun EU je v obdobju 2007–2009 prispeval 185 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev. Države članice so v skrbniški sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo prispevale dodatnih 47 milijonov EUR. Ta sredstva bodo prispevala k sprostitvi posojil v višini 4,76 milijarde EUR za naložbe, te pa k pospešitvi pobud za regionalno sodelovanje in za ponovni zagon gospodarske rasti. V obdobju 2004–2009 je bilo iz Evro-sredozemskega sklada za naložbe in partnerstvo zagotovljeno financiranje v obliki nepovratnih sredstev v višini približno 90 milijonov EUR, ki je omogočilo sprostitev posojil EIB v višini več kot 10 milijard EUR.

Vmesni pregled mandata EIB za zunanja posojila za obdobje 2007–2013 je poudaril potrebo po nadaljnjem povečanju usklajenosti med politikami EU in financiranjem s strani EIB. V ta namen je Komisija predlagala[5], naj zajamčeno financiranje EIB zajema tri horizontalne cilje na visoki ravni, in sicer podnebne spremembe, socialno in gospodarsko infrastrukturo ter razvoj lokalnega zasebnega sektorja, vključno z MSP. Predlagala je tudi pripravo regionalnih operativnih smernic. Predlog Komisije v okviru sosedstva razširja področje financiranja EIB, smernice pa bodo prispevale k večjemu osredotočenju politike na dejavnosti EIB in zagotovitvi komplementarnosti z ustreznimi ukrepi pomoči EU. Komisija je prav tako predlagala, da se v okviru mandata dodatni 2 milijardi EUR dodelita področju podnebnih sprememb, od tega bi se lahko največ 1 milijarda EUR porabila za ukrepe v sosednjih državah.

Komisija je za odziv na gospodarsko in finančno krizo sprostila tudi makrofinančno pomoč za Armenijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino .

( Dodelitve Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva po posameznih državah zdaj na bolj objektiven in transparenten način kažejo dejansko raven skupnih vrednot, na katerih temelji ESP. Ker so bili cilji pomoči za upravljanje (ki nagrajuje napredek na področju reform, povezanih z upravljanjem) zajeti, namerava Komisija od leta 2011 pregledati izvajanje pomoči , da bi zagotovila bolj usmerjeno podporo za izboljšanje upravljanja.

( Komisija poziva Svet k sprejetju predloga o spremembi člena 23 Uredbe o Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva. To bi med drugim prispevalo dodatna sredstva (35 milijonov EUR na leto) za financiranje Evro-sredozemskega sklada za naložbe in partnerstvo.

( Da bi lahko odprtje trgov v celoti koristilo tako EU kot partnericam ter da bi se zagotovil trajnostni razvoj, je treba gospodarstvom partneric pomagati, da postanejo bolj živahna. Države partnerice imajo v veliki meri neizkoriščen potencial rasti in EU ima kot njihova glavna in zaradi geografske bližine samoumevna trgovinska partnerica neposreden interes, da podpre njihov gospodarski razvoj. Logika, ki je povezala razvoj notranjega trga z razvojem strukturnih skladov, velja tudi za sosedstvo in bi morala biti vključena v razprave o prihodnjem finančnem okviru.

VEčSTRANSKE POBUDE

Poleg dvostranskega razvoja, povzetega v prejšnjem poglavju, je bil dosežen precejšen napredek pri večstranskih okvirih na ravni sosedstva.

Na jugu je evro-sredozemsko partnerstvo , vzpostavljeno leta 1995, prispevalo k postavitvi temeljev za območje proste trgovine, ki bo dokončano v nekaj letih. Vzpostavljeno je bilo sodelovanje na različnih področjih, kot so civilna zaščita, kultura, izmenjave mladih in vprašanja enakosti spolov. Nasledila ga je Unija za Sredozemlje , ki je začela delovati julija 2008, da bi temu področju dala nov zagon na tri pomembne načine: a) z nadgradnjo odnosov med EU in njenimi sredozemskimi partnericami na politični ravni, b) z nadaljnjo porazdelitvijo skupne odgovornosti na podlagi sistema skupnega predsedstva (eden od sopredsednikov bo iz EU, drugi pa iz ene od sredozemskih držav partneric), posebnega sekretariata in skupnega stalnega odbora ter c) z dodatnimi obsežnimi regionalnimi in podregionalnimi projekti, pomembnimi za državljane regije, s katerimi bodo ti odnosi postali bolj konkretni in prepoznavni.

V težavnih političnih razmerah po konfliktu v Gazi je napredek v glavnem zajemal ustanovitev sekretariata Unije za Sredozemlje, imenovanje generalnega sekretarja januarja 2010 in sprejetje statuta Unije marca. S prispevki iz proračuna EU je izvajanje štirih od šestih projektov napredovalo.

Maja 2009 je bilo vzpostavljeno vzhodno partnerstvo , katerega namen je bil odgovoriti na interes vzhodnih partneric, da se približajo EU in vzpostavijo potrebne pogoje za pospešitev političnega združevanja in nadaljnjega gospodarskega povezovanja. Vzhodno partnerstvo je večinoma osredotočeno v dvostranske odnose, ki jih dopolnjujejo večstranski, v okviru katerih se spodbujajo sodelovanje, odprt dialog ter izmenjava dobrih praks in izkušenj. Oblikovane so bile tematske platforme za obravnavanje štirih glavnih interesnih področij: demokracija, dobro upravljanje in stabilnost; gospodarsko povezovanje in zbliževanje s sektorskimi politikami EU; zanesljivost oskrbe z energijo ter stiki med ljudmi. Za štiri tematske platforme so bili za obdobje 2010–2011 sprejeti delovni programi, ustanovljenih je bilo več skupin in odobrena splošna zasnova več vodilnih pobud[6].

Evropski parlament je vzporedno sprejel predhodne ukrepe za vzpostavitev Parlamentarne skupščine Euronest, Odbor regij pa je napovedal, da namerava vzpostaviti lokalno in regionalno skupščino vzhodne Evrope in južnega Kavkaza . Komisija, predsedstvo Sveta in Evropski ekonomsko-socialni odbor so novembra 2009 v Bruslju organizirali forum civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva, na katerem se je zbralo več kot 200 predstavnikov civilne družbe. Predstavniki foruma so na ministrskem srečanju vzhodnega partnerstva decembra 2009 predstavili priporočila, sprejeta v okviru foruma.

Sinergija Črnega morja , ki je bila vzpostavljena februarja 2008, kaže na vse večji interes EU za spodbujanje regionalnega sodelovanja v črnomorski regiji, saj sta dve obrežni državi zdaj postali članici EU. Več prej vzpostavljenih programov je doseglo stopnjo zrelosti, zlasti program čezmejnega sodelovanja za območje Črnega morja za obdobje 2007–2013 in projekt črnomorske povezave (informacijska družba).

Z državami članicami EU, ki ležijo na ozemlju regije (Romunijo, Grčijo in Bolgarijo), pa tudi z državami partnericami so bila pripravljena sektorska partnerstva Črnega morja. Prvo partnerstvo, tj. partnerstvo na področju okolja, je bilo vzpostavljeno v prvi polovici leta 2010. Prizadevanja za opredelitev pogojev in načinov izvajanja se nadaljujejo.

Komisija je bila še naprej dejavna v okviru mreže regionalnih organizacij, ki delujejo v črnomorski regiji, vključno z Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, v kateri je imela Komisija od leta 2007 status stalne opazovalke, in Komisijo za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem.

Poleg Unije za Sredozemlje sta nadaljnje izvajanje skupne strategije EU-Afrika ter tesno sodelovanje med EU in severnoafriškimi državami v okviru te skupne strategije prispevala k skupnim ciljem ESP v ustreznih državah.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Srednjeročna slika kaže, da je Evropski uniji kljub težkim razmeram uspelo s svojimi partnericami vzpostaviti partnerstvo za reformo, ki je EU in njenim sosednjim državam prineslo vidne rezultate, čeprav oblikovanju politik in zakonodaje ne sledi vedno tudi njihovo učinkovito izvajanje.

Pred nami je še veliko izzivov. Hitrost napredovanja je odvisna od tega, v kolikšni meri so države partnerice pripravljene izvesti potrebne reforme. Na gospodarskem področju, zlasti na področju trgovine in zbliževanja pravnih ureditev, je bilo doseženih več rezultatov kot na področju demokratičnega upravljanja. Hitrost napredka pa je odvisna tudi od koristi, ki jih lahko partnerice pričakujejo v razumljivem časovnem okviru. Pripravljenost EU, da si prizadeva za partnerstvo, je in bo še naprej imela velik vpliv.

[1] Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestinska uprava, Republika Moldavija (v nadaljnjem besedilu: Moldavija), Sirija, Tunizija in Ukrajina.

[2] Skupna izjava na vrhu vzhodnega partnerstva, ki je potekal 7. maja 2009 v Pragi.

[3] EU v državah ESP še naprej zagotavlja podporo zmogljivostim sprejema na področju azila, tudi v obliki regionalnih programov zaščite (Ukrajina, Moldavija ).

[4] Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (COM(2008) 781, 13.11.2008).

[5] COM(2010) 174, 21.4.2010.

[6] Na področjih celovitega upravljanja meja; podpore malim in srednje velikim podjetjem; energetske učinkovitosti; civilne zaščite in okoljskega upravljanja.