[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 27.4.2010

COM(2010)191 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev

1. Evropski energetski program za oživitev: izvor in značilnosti

Okvir in utemeljitev

Evropski energetski program za oživitev (EEPO) izvira iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki ga je Komisija sprejela 26. novembra 2008 kot odziv na ekonomsko in finančno krizo v Evropi. Načrt je zahteval usklajeno ukrepanje na nacionalni ravni, dopolnjeno z neposrednimi ukrepi EU, katerih cilj je injekcija kupne moči in povečanje povpraševanja v gospodarstvu s takojšnjo proračunsko spodbudo v znesku 200 milijard EUR. V tem okviru so bile izbrane naložbe v posodobitev evropske energetske infrastrukture in proizvodnih zmogljivosti kot ena od glavnih prednostnih nalog; predlagana je bila tudi mobilizacija dodatnih virov iz proračuna EU. Evropski svet je načrt potrdil decembra 2008 in pozval Komisijo, naj predloži seznam konkretnih energetskih projektov. Poleg tega je bil Drugi strateški pregled energetske politike, ki ga je sprejela Komisija novembra 2008 in potrdil Evropski svet na pomladanskem zasedanju 2009, ključni politični dokument, ki je določil prednostne naloge EU na področju energetike za prihodnja leta.

Ker se je finančna in ekonomska kriza razširila, so bili posegi z javnimi izdatki nujni za spodbujanje naložb v energetska omrežja in inovativno proizvodnjo energije iz obnovljivih energetskih virov ter za pospeševanje razvoja tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida. Zaradi recesije je obstajala nevarnost, da bodo načrtovani projekti odloženi ali preklicani, kar bi ogrozilo zanesljivost oskrbe z energijo in kakovost oskrbe končnih uporabnikov v Uniji. EU se je vključila s predlogom svežnja dobro usmerjenih in ustreznih ukrepov, da bi pomagala povečati naložbe v energetskem sektorju.

Na podlagi tega ozadja sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 663/2009[1], ki vzpostavlja Evropski energetski program za oživitev (EEPO). EEPO je finančni instrument, katerega splošni cilj je spodbuditev oživitve gospodarstva EU iz upada, ob sočasnem približevanju EU k izpolnjevanju njenih ciljev energetske in podnebne politike, in sicer zanesljivosti in povečanja raznolikosti oskrbe z energijo, delovanja notranjega energetskega trga in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Inovativni pristop

Za doseganje teh ciljev se EEPO subvencionira s finančnimi sredstvi v višini 3 980 milijonov EUR za podporo trem podprogramom. Uredba namenja 2 365 milijonov EUR za projekte plinske in električne infrastrukture, 565 milijonov EUR za projekte energije iz vetrnih elektrarn na morju (offshore wind electricity – OWE) in 1 050 milijonov EUR za projekte zajemanja in shranjevanja CO2 (carbon capture and storage projects – CCS). Ta prispevek Unije se dodeli v obliki finančne pomoči odgovornim za projekte na treh področjih programa. Projekti so vnaprej opredeljeni in navedeni v Prilogi k Uredbi, praktični ukrepi za izvajanje teh projektov in odgovorni za projekte pa se izberejo z razpisi za zbiranje predlogov na podlagi podrobnih meril za upravičenost, izbiro in dodelitev. Finančne pomoči lahko krijejo največ 50 % upravičenih stroškov naložb pri projektih plinske in električne infrastrukture ter projektih OWE, pri projektih CCS pa največ 80 %.

[pic]

EEPO je inovativni pristop Unije k financiranju uporabe infrastrukture in tehnologije v energetskem sektorju. Z vidika finančnega prispevka je iz proračuna EU prvič na voljo tako visok znesek sredstev. To pomeni veliko spremembo v primerjavi s sorazmerno majhnimi zneski, ki jih je Komisija doslej zagotavljala v okviru Programa vseevropskega energetskega omrežja (Trans-European Networks for Energy – TEN-E), Okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj (RTD Framework Programmes) in programa Pametna energija za Evropo (Intelligent Energy Europe – IEE). V povprečju TEN-E energetskim projektom zagotavlja letna finančna sredstva v višini okrog 20 milijonov EUR, 7. okvirni program RTD okrog 300 milijonov EUR in IEE okrog 100 milijonov EUR. Upoštevati je treba, da EU podpira energetske projekte tudi s finančnimi instrumenti, kot so strukturni skladi, pa tudi s posojili in posebnimi finančnimi instrumenti Evropske investicijske banke.

Model instrumenta EEPO odraža njegove posebne cilje. Če naj bo načrt spodbud učinkovit z vidika oživitve gospodarstva, je treba gospodarstvu denar zagotoviti hitro. To načelo se odraža v uredbi EEPO, ki zahteva, da se pravne obveznosti za izvajanje EEPO izvedejo do 31. decembra 2010. Poleg tega uredba zahteva tudi, da merila za dodeljevanje finančne pomoči vključujejo zrelost ukrepov, ki se predlagajo za financiranje v okviru EEPO, namreč njihovo sposobnost za začetek nastajanja kapitalskih izdatkov v letu 2010.

Zaradi doseganja največjih učinkov v energetski politiki in pri ciljih oživljanja gospodarstva se EEPO osredotoča na sorazmerno majhno število najpomembnejših strateških projektov. Opredelitev projektov je izhajala iz usmeritev energetske politike EU, ki so določeni v Drugem strateškem pregledu energetske politike in Strateškem načrtu za energetsko tehnologijo, ob upoštevanju napredka, doseženega pri izvajanju programa TEN-E, ter ustreznega geografskega ravnovesja in posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, ki jih pokriva program. V skladu s tem pristopom se finančne pomoči dodeljujejo na podlagi sposobnosti prosilcev za prispevek k posodobitvi in dokončanju energetskih omrežij v EU, pa tudi k razvoju in uporabi strateških tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Druga ključna merila za dodelitev finančne pomoči so: v kolikšnem obsegu nezadostni dostop do virov financiranja zavira izvajanje ukrepa, v kolikšnem obsegu bo finančna pomoč Skupnosti spodbudila javne in zasebne naložbe ter kakšni bodo socialni, gospodarski in okoljevarstveni vplivi.

2. Kako EEPO ustreza energetski politiki EU

Za zagotavljanje zanesljive, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo v prihodnjih letih in desetletjih se EU srečuje z nujno nalogo širitve, obnavljanja in zagotavljanja interoperabilnosti svoje energetske infrastrukture ter dekarbonizacije proizvodnje energije z uporabo strateških tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Tak razvoj je zelo pomemben, če želi EU do leta 2020 doseči cilje, h katerim so se zavezale države članice, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in porabe primarne energije za 20 % ter povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije za 20 %. EEPO obravnava te izzive s tremi podprogrami.

Projekti plinske in električne infrastrukture

Naložbe v plinsko in električno infrastrukturo so potrebne za spodbujanje trgovanja z energijo in pomagajo pri razvoju pravilnega delovanja notranjega energetskega trga. Skladno in nemoteno delovanje notranjega energetskega trga bo končnim uporabnikom zagotovilo kakovostno storitev ob nižjih stroških in hkrati omogočilo Evropski uniji, da se bo učinkovito spopadla z morebitnimi motnjami oskrbe, kakršna je nastala januarja 2009.

Infrastrukturo omrežja za prenos energije in trgovanje z njo je treba v EU dodatno povezati z gradnjo manjkajočih členov. Nekatere države članice, zlasti v vzhodni Evropi in na obrobju EU, morajo biti boljše povezane z ostalo Evropo. Zato je EEPO tudi instrument za povečevanje solidarnosti med državami članicami. Poleg tega zanesljivost oskrbe zahteva integrirana energetska omrežja v EU, pa tudi povečanje raznolikosti poti za prenos energije in virov zunaj meja EU, vključno z viri, ki prispejo v EU v obliki utekočinjenega zemeljskega plina.

V tem okviru EEPO podpira zrele projekte, ki bodo, ko bodo operativni:

- oskrbovali Evropsko unijo s približno 50 Gm3/leto dodatnega plina iz območij zunaj Evrope, ki bo prihajal skozi plinovode Nabucco, ITGI-Poseidon, GALSI in nove terminale za tekoči zemeljski plin na Poljskem in Cipru;

- pomagali krepiti evropsko plinovodno mrežo z razvojem novih ali okrepitvijo obstoječih medsebojnih povezav med Portugalsko / Španijo / Francijo (dvosmerni), Nemčijo / Belgijo / Združenim kraljestvom (dvosmerni), Romunijo / Bolgarijo / Grčijo / Italijo, Slovaško / Madžarsko (dvosmerni) ter Baltiškimi državami / Poljsko / Dansko / Nemčijo;

- izvedli pretok v obratni smeri na kritičnih delih medsebojnih povezav sistemov za prenos plina na Portugalskem, v Romuniji, Avstriji, na Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, v Latviji, Litvi in na Poljskem, kar bo omogočilo sodelovanje in trgovanje s plinom v obeh smereh s sosednjimi državami, s podaljškom pa tudi z bolj oddaljenimi državami;

- pomagali povečati evropsko električno omrežje s krepitvijo zmogljivosti medsebojnih povezav med Španijo in Francijo, Portugalsko in Španijo, Avstrijo in Madžarsko, Irsko in Združenim kraljestvom, pa tudi v osrednji Nemčiji;

- vključili izolirane regije in „energetske otoke“ z gradnjo novih pomembnih medsebojnih povezav iz baltskih držav (Estonija, Latvija, Litva) do skandinavskega trga električne energije (Finska, Švedska, Danska, Norveška), pa tudi z Malte do Italije in Sicilije na celinsko Italijo.

Energija iz vetrnih elektrarn na morju (OWE)

Projekti, ki so bili izbrani za prejem finančne pomoči EEPO, so pionirski projekti v sektorju energije iz vetrnih elektrarn na morju. Tehnologije, ki bodo prikazane in uporabljene v velikem obsegu – inovativne strukture temeljev (težnost, nosilne konstrukcije za ploščadi, stativi, trinožniki), večmegavatne turbine na morju, tehnologija modularne integracije omrežja – so nepogrešljive za doseganje ambicioznih ciljev EU za prodor energije iz vetrnih elektrarn na morju v letu 2020 in pozneje. Projekti obravnavajo ključne izzive, kakor so opredeljeni v sporočilu Komisije o energiji iz vetrnih elektrarn na morju in pobudi industrije za sektor vetrne energije v strateškem načrtu za energetsko tehnologijo[2]. Finančne pomoči EEPO bodo omogočile namestitev prvih velikih (400 MW) vetrnih elektrarn na morju in po pričakovanjih neposredno zagotovile dodatne zmogljivosti za brezogljično proizvodnjo okrog 1 500 MW električne energije. Imajo pomembno vlogo kot pomoč državam članicam EU pri doseganju zavezujočih ciljev glede energije iz obnovljivih virov v letu 2020. Finančne pomoči bodo ključnega pomena tudi za prve korake k evropskemu omrežju na morju, kar povečuje zmogljivosti za trgovanje z električno energijo na notranjem trgu.

EEPO OWE podpira obsežna preskuse, proizvodnjo in uporabo inovativnih turbin in konstrukcij za temelje na morju:

- s štirimi projekti namestitve velikih vetrnih elektrarn na nemškem delu Severnega morja (Bard I, Global Tech I, Nordsee Ost, Borkum West II);

- z enim projektom, ki postavlja poskusni objekt vetrne elektrarne na morju zunaj Aberdeena (Združeno kraljestvo);

- z enim projektom, ki uresničuje naslednjo fazo vetrne elektrarne na nasipu Thornton Bank na belgijskem delu Severnega morja.

EEPO OWE podpira tudi razvoj modularnih rešitev za integracijo omrežja za velike količine proizvedene električne energije iz vetrnih elektrarn:

- z enim projektom, ki predstavlja integrirano rešitev medsebojnih povezav za vetrne elektrarne na območju Kriegers Flak v Baltskem morju (Nemčija, Danska);

- s kabelsko medsebojno povezavo med Nizozemsko in Dansko na podlagi tehnologije HVDC, ki omogoča povezavo vetrnih elektrarn na morju s kopenskim omrežjem;

- z vozliščem na morju na načrtovani povezavi HVDC med Shetlandskim otočjem in Škotsko (Združeno kraljestvo), ki bo delovalo kot platforma z več terminali za povezavo načrtovanih vetrnih elektrarn in proizvodnjo energije iz morja.

Projekti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida (CCS)

Elektrarne na fosilna goriva in težka industrija so med največjimi onesnaževalci z emisijami CO2, ki prispevajo 52 % celotnih emisij CO2 na svetu. Fosilna goriva se bodo še naprej uporabljala v proizvodnji električne energije, in tudi če obnovljivi energetski viri dosežejo večji tržni delež, se v prihodnjih desetletjih ne pričakuje zmanjšanja porabe premoga. Tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida lahko zaradi svoje sposobnosti dekarbonizacije proizvodnje električne energije skupaj z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije veliko prispeva k doseganju naših ciljev glede zmanjšanja emisij CO2. Vendar pa ta tehnologija še ni komercialno uspešna in jo je treba preskusiti. EEPO obravnava ta problem s podporo šestim obsežnim predstavitvenim projektom tehnologije CCS, ki bodo po pričakovanjih razvili model CCS, zmanjšali njegove naložbene in obratovalne stroške ter povečali ozaveščenost javnosti glede te tehnologije. EEPO je prvi korak proti doseganju komercialne uspešnosti proizvodnje električne energije na osnovi CCS do leta 2020. Ti pionirski projekti lahko utrejo pot številnim drugim, ker predstavljajo vse tri glavne tehnologije za zajemanje CO2, in sicer naknadno zgorevanje, oxyfuel in integrirano uplinjanje s kombiniranim ciklom (integrated gasification combined cycle – IGCC). Uporabljajo tudi vse glavne možnosti shranjevanja: slani vodonosnik na kopnem in na morju ter izčrpana ogljikovodikova polja.

V tem okviru EEPO podpira naslednje zrele projekte tehnologije CCS, ki naj bi bili operativni do leta 2015:

- Projekt v Jaenschwaldu (Nemčija) je namenjen predstavitvi tehnologije Oxyfuel in naknadnega zgorevanja na območju obstoječe elektrarne. Analizira dve možnosti shranjevanja in prevoza.

- Namestitev tehnologije CCS z naknadnim zgorevanjem na novo 660-megavatno elektrarno na premog se izvaja s projektom v Porto Tollu (Italija). Del za zajemanje bo obdeloval izpušne pline, ki ustrezajo proizvodnji 250 MW električne energije. Shranjevanje se načrtuje v slanem vodonosniku v Jadranskem morju.

- V Rotterdamu (Nizozemska) se bo preskušala tehnologija naknadnega zgorevanja na objektu z učinkom, enakovrednim 250 MW električne energije. Shranjevanje CO2 se načrtuje v izčrpanem plinskem polju v morju blizu elektrarne. Projekt je vključen v podnebno pobudo Rotterdama, katere cilj je razvoj infrastrukture za prevoz in shranjevanje CO2 za regijo.

- Projekt v Belchatowu (Poljska) bo predstavil tehnologijo naknadnega zgorevanja v novi superkritični enoti velike elektrarne na lignit v Evropi. Preučili bodo tri različne kraje za shranjevanje s slanimi vodonosniki v bližini elektrarne.

- V Compostilli (Španija) bodo preskusili tehnologijo oxyfuel in tehnologijo zvrtinčene plasti na 30-megavatni pilotni elektrarni, ki se bo do decembra 2015 razširila na predstavitveno elektrarno z več kot 320 MW. Shranjevanje je načrtovano v bližnjem slanem vodonosniku.

- Projekt v Hatfieldu (Združeno kraljestvo) bo predstavil tehnologijo predzgorevanja na novi 900-megavatni elektrarni IGCC. Shranjevanje se načrtuje v plinskem polju v Severnem morju. Projekt je vključen v pobudo za napredek Yorkshirea, katere cilj je razvoj infrastrukture za prevoz in shranjevanje CO2 za regijo.

3. Izvajanje EEPO - stanje

Dne 19. maja 2009 je Komisija objavila enotni razpis za zbiranje predlogov, ki je zajemal tri podprograme in povabil potencialne pobudnike projektov k predložitvi predlogov do 15. julija 2009. Komisija je prejela 87 vlog: 46 za projekte plinske in električne infrastrukture, 29 za energijo iz vetrnih elektrarn na morju in 12 projektov za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida. Za vsak podprogram je bil opravljen ločen postopek ocenjevanja. Ocenjevanje za tri podprograme se je začelo v drugi polovici julija 2009. Za projekte OWE in CCS je bilo zaključeno septembra, za projekte plinske in električne infrastrukture pa so zaradi kompleksnosti projektov in velikega števila vlog potrebovali več časa, zato je bilo ocenjevanje končano novembra 2009.

Na podlagi priporočil odborov za ocenjevanje je Komisija za vsak podprogram pripravila sklepe o dodelitvi pomoči. Predlagani sklepi o dodelitvi pomoči so prejeli pozitivno mnenje ustreznih odborov[3] in so bili predloženi v pregled Evropskemu parlamentu. Komisija je sprejela sklepe o dodelitvi pomoči za podprograma OWE in CCS 9. decembra 2009, za projekte plinske in električne infrastrukture pa 4. marca 2010.

Podprogram | Prejeti predlogi | Izbrani predlogi | Dodeljene finančne pomoči (milijarde EUR) |

Infrastruktura - Plin (vključno s pretokom v obratni smeri) - Elektrika | 46 33 13 | 43 31 12 | 2,299 1,391 0,908 |

Energija iz vetrnih elektrarn na morju | 29 | 9 | 0,565 |

Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida | 12 | 6 | 1,000 |

SKUPAJ (milijarde EUR) | 3,864 |

Po sedanjih ocenah bodo skoraj celotna finančna sredstva EEPO (3,98 milijarde EUR) porabljena spomladi leta 2010. Ostaja znesek okrog 115 milijonov EUR (manj kot 3 % skupnega zneska), ki se ne more porabiti. Ta znesek se verjetno ne bo spremenil, razen če en ali več pobudnikov projekta ne prevzame finančne pomoči zaradi regulativnih ovir ter tehnoloških ali s trgom povezanih tveganj. Natančni znesek neporabljenih sredstev bo znan jeseni leta 2010. Oddelki Komisije zdaj ocenjujejo možnosti za morebitno prerazporeditev neporabljenih sredstev v skladu z uvodno izjavo 7 in členom 28 Uredbe ter deklaracijo, ki je priložena k Uredbi.

Komisija je takoj po sprejetju sklepov o dodelitvi pomoči začela pripravljati posamezne pravne obveznosti. V primeru OWE in CCS so pravne obveznosti v obliki pogodb o finančni pomoči, ki jih podpišeta Komisija in upravičenec. Za projekte plinske in električne infrastrukture pa Komisija sprejme posamezne sklepe o finančni pomoči in jih uradno sporoči upravičencu.

Projekti plinske in električne infrastrukture

Komisija je prejela 46 predlogov, skupna zahtevana finančna pomoč je znašala 2,364 milijarde EUR. Predloge je ocenil notranji odbor za ocenjevanje, ki so ga sestavljali uslužbenci Komisije, pomagala jim je skupina neodvisnih zunanjih strokovnjakov. Odbor za ocenjevanje je za financiranje priporočil 43 projektov in Komisija je sklenila dodeliti finančno pomoč v višini 2,3 milijarde EUR (31 projektom za plinsko in 12 za električno infrastrukturo). Pripravila je 43 posameznih sklepov o finančni pomoči, ki jih je treba sprejeti in uradno sporočiti do maja 2010.

Projekti energije iz vetrnih elektrarn na morju

Podprogram OWE je bil posebno uspešen z 29 predlogi za finančno pomoč v skupnem znesku 1,669 milijarde EUR, kar je močno preseglo za podprogram namenjena finančna sredstva v višini 565 milijonov EUR. Na podlagi priporočil odbora za ocenjevanje, ki so ga sestavljali uslužbenci Komisije, je Komisija v mejah razpoložljivega proračuna dodelila 565 milijonov EUR devetim najvišje uvrščenim projektom. Štiri pogodbe o dodelitvi finančne pomoči so že sklenjene, preostalih pet pa je v fazi podpisovanja.

Projekti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida

Skupaj je bilo predloženih 12 predlogov. Skupna zaprošena finančna pomoč je znašala 1,770 milijarde EUR, za podprogram CCS pa je bilo namenjenih 1,050 milijarde EUR finančnih sredstev. Na podlagi priporočil odbora za ocenjevanje, ki so ga sestavljali uslužbenci Komisije in strokovnjaki iz Evropske investicijske banke kot opazovalci, je Komisija dodelila 1 milijardo EUR šestim najvišje uvrščenim projektom. Tri pogodbe o finančni pomoči so že podpisane, nadaljnje tri pa se pripravljajo.

4. Prva ocena rezultatov in dosežkov

Ob upoštevanju kratkega časa, ki je minil od objave razpisa EEPO za zbiranje predlogov, je za ocenjevanje rezultatov programa prezgodaj. Vendar je celo na tej stopnji izvajanja programa možna prva kvalitativna presoja učinka EEPO. Predvsem je treba poudariti uspešnost razpisa za zbiranje predlogov. Veliko število in kakovost prejetih predlogov potrjujeta ustreznost pristopa EEPO in pripravljenost industrije.

Najbolj zanimivo je, da se EEPO že od vsega začetka kaže kot pospeševalec infrastrukturnih naložb. Tehnična zrelost izbranih projektov pomeni, da so bile predštudije izvedljivosti, analize stroškov in tržne analize ter naložbene strategije, ki so bile v nekaterih primerih financirane iz programa TEN-E, dejansko narejene, preden se je pojavil EEPO. Vendar se je pokazalo, da je bilo pričakovanje finančne pomoči EU za kapitalske izdatke odločilno za dejanski začetek projektov. Financiranje EEPO je zlasti delovalo kot spodbuda, ki je privabila sofinancerje in jih spodbudila, da so se zavezali k naložbam. Zato je bilo mogoče pripraviti projekte, ki bi se sicer ob upoštevanju posebno velikih ovir pri financiranju, ki prevladujejo v sedanjih gospodarskih razmerah, odložili ali opustili. Prispevek EU bo imel pomemben učinek finančnega vzvoda. Pri projektih plinske in električne infrastrukture se pričakuje, da bodo finančne pomoči EEPO v višini 2,3 milijarde EUR v naslednjih treh do petih letih pomagale mobilizirati do 22 milijard naložb zasebnega sektorja.

Vendar pa učinek finančne pomoči EEPO na spodbujanje rasti ni omejen samo na neposredne naložbe v izbrane projekte. Preliva se tudi v dobavno verigo. To se lahko že opazi v sektorju OWE, kjer projekti prispevajo k odpiranju ali ohranjanju številnih delovnih mest v novih tovarnah ali proizvodnih linijah za proizvodnjo temeljev konstrukcij in sestavnih delov za vetrne turbine, pa tudi za njihovo sestavljanje in objekte na morju. Nekatere od teh novih proizvodnih dejavnosti potekajo v regijah, kjer je brezposelnost posebno visoka, na primer blizu obale Cuxhavna v severni Nemčiji. Projekti OWE so z vidika izvrševanja proračuna najuspešnejši. Konec marca 2010 je Komisija izvršila predplačila v skupni višini več kot 65 milijonov EUR. Naslednja plačila v skupnem znesku približno 155 milijonov EUR so načrtovana za obdobje od aprila do junija 2010.

Tudi projekti CCS lepo napredujejo. Prisotnost EEPO kot sofinancerja je bila za začetek teh projektov odločilna. Predstavitveni učinek se že čuti v rotterdamskem in hatfieldskem projektu, ki si prizadevata postati vozlišči CSS z možnostjo, da privabita druge naložbe v infrastrukturo za prevoz in shranjevanje CO2 drugih velikih onesnaževalcev z emisijami CO2 v regiji. Prva naročila za objekte bodo izdana v letu 2010 in bodo privedla do znatnih kapitalskih izdatkov in odpiranja delovnih mest.

5. Morebitna tveganja pri izvajanju projektov in ukrepi za omilitev tveganj

Projekti, ki jih podpira EEPO, so lahko po tehnični, organizacijski in finančni plati zelo kompleksni in zato vključujejo določeno raven tveganja. Za uspešno izvajanje projektov je treba upoštevati vso zadevno okoljsko zakonodajo[4], pravočasno pridobiti vsa potrebna gradbena dovoljenja, pobudniki projekta pa morajo spoštovati svoje finančne obveznosti. Aktivno sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ima ključno vlogo v upravnih postopkih za izdajo potrebnih dovoljenj. Zaradi obravnave tveganj bo v posameznih sklepih Komisije o finančni pomoči za projekte na področju plina in elektrike navedeno, da morajo upravičenci pred izvedbo plačil:

- pridobiti potrebna okoljska in gradbena dovoljenja ter

- do konca leta 2010 podpisati sklep o naložbi, tj. uradno obvezo pobudnikov projekta, da bodo projekt nadaljevali.

Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, bo Komisija ocenila stanje ter morda preklicala sklep in sprostila finančna sredstva.

Pri nekaterih projektih OWE je glavno tveganje tehnološke narave. Na primer, eden od projektov bo prvič predstavil uporabo 6-megavatnih turbin na morju, drugi pa bodo uporabili inovativno tehnologijo visokonapetostnega istosmernega toka (high voltage direct current - HVDC) za integracijo omrežja električne energije iz vetrnih elektrarn na zmogljivostih, ki jih je treba šele preizkusiti. V drugih projektih so tveganja bolj finančne (zapiranje finančne konstrukcije je predvideno v prihodnjih nekaj mesecih) ali upravne narave (morebitne zamude z dovoljenji). Tehnične priloge k pogodbam o finančnih pomočeh pojasnjujejo, kako upravičenci obvladujejo vključena tveganja, in zajemajo načrte za pridobivanje potrebnega sofinanciranja in dovoljenj.

Izvajanje projektov CCS napreduje brez težav. Vendar pa obstajajo občutljiva vprašanja, ki jih je treba spremljati. Prvič, če se naj predstavitveni projekti CCS uspešno zaključijo do leta 2015, bo potrebno stalno nacionalno financiranje in zavzetost industrije. Poleg tega morajo države članice zagotoviti potrebni zakonski okvir za shranjevanje CO2 s prenosom direktive CCS[5] v svojo nacionalno zakonodajo. To je potrebno za preprečevanje zamud pri izdajanju dovoljenja za shranjevanje CO2 in je odločilno za pravočasno odobritev končnega sklepa o naložbah. Končno je treba ustrezno obravnavati tudi ozaveščenost javnosti glede varnosti shranjevanja CO2, ker je to kritično za izvajanje projektov CCS.

Odgovorne službe Komisije bodo v tesnem sodelovanju z državami članicami in/ali pobudniki projekta zagotovile vodenje projektov. Upoštevale bodo poročila o tehničnem izvajanju in poročila o stroških, ki jih morajo redno zagotavljati upravičenci, ter spremljale napredek z obiski na kraju samem. Po potrebi bodo Komisiji pri spremljanju projektov EEPO in splošni oceni učinkov programa EEPO pomagali neodvisni zunanji strokovnjaki.

[1] Uredba (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom.

[2] COM(2008)768 in COM(2007)732

[3] Odbor 7. okvirnega programa za podprograma OWE in CCS ter Odbor za finančno pomoč TEN-E za projekte plinske in električne infrastrukture.

[4] Treba je upoštevati pomembne akte okoljskega pravnega reda EU, zlasti Direktivo 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje , kakor je bila spremenjena z direktivama 97/11/ES in 2003/35/ES; Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje; Konvencijo UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje; in Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

[5] Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida.