[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 27.4.2010

COM(2010) 185 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o delovanju Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o delovanju Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

1. Uvod

Medinstitucionalni sporazum (v nadaljnjem besedilu: MS) o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju je politični dogovor med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Vsebuje številne določbe in načela, ki so se izkazali kot koristni in celo potrebni za zagotavljanje proračunske discipline in tekočega izvajanja proračunskih postopkov. MS vpliva na številne vidike načrtovanja, priprave, izvrševanja in nadzora proračuna.

Veljavni MS je bil sprejet 17. maja 2006[1] na podlagi dogovora, doseženega na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju 15.–16. decembra 2005, in nadaljnjih sprememb, o katerih je bilo pozneje doseženo soglasje z Evropskim parlamentom. Gre za najnovejši mejnik v dolgi, več kot 50-letni zgodovini proračunskih razprav med evropskimi institucijami. Od leta 1988 so bili sklenjeni štirje zaporedni MS: paketa Delors I (1988–1992) in Delors II (1993–1999), Agenda 2000 (2000–2006) in veljavni paket 2007–2013. V zadnjih 20 letih so skupaj zagotavljali, da se je proračun EU sprejemal tekoče in pravočasno.

To poročilo prinaša temeljit pregled delovanja veljavnega MS v skladu z Izjavo 1 k MS, ki določa, da bo Komisija v zvezi s točko 7 Medinstitucionalnega sporazuma pripravila poročilo o delovanju Medinstitucionalnega sporazuma in mu po potrebi priložila ustrezne predloge.

Analiza v nadaljevanju pretežno sledi strukturi MS. Najprej so obravnavani postopki za izvajanje večletnega finančnega okvira, zlasti prilagoditve in spremembe, ter prilagodljivost (razlike do zgornje meje in instrumenti prilagodljivosti). Nato so ocenjene določbe, povezane z institucionalnim sodelovanjem med izvajanjem proračunskega postopka. Nazadnje so obravnavana vprašanja, povezana z dobrim finančnim poslovodenjem sredstev EU (izjave o zanesljivosti, finančno načrtovanje in novi finančni instrumenti).

Poročilo ni mišljeno kot izčrpna analiza. Kar nekaj pomembnih vprašanj, povezanih z medinstitucionalnim sodelovanjem, v njem ni obravnavanih, prav tako pa so številni pomembni vidiki proračunske reforme prepuščeni „celovitemu in obsežnemu pregledu“ proračuna EU v skladu z Izjavo 3 k MS.

Poleg tega Lizbonska pogodba uvaja številna nova področja politik ali daje nov poudarek obstoječim, zaradi česar bodo dolgoročno morda potrebne ustrezne proračunske spremembe. Najprej pa bo treba pripraviti nove pravne akte in temeljito oceno njihovega potencialnega finančnega učinka.

Naj nazadnje spomnimo še, da je v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija predložila predlog uredbe o večletnem finančnem okviru[2]. Uredba o večletnem finančnem okviru bo skupaj s predlaganim novim medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah[3] in nekaterimi določbami finančne uredbe[4] nadomestila MS.

2. Analiza izvajanja postopkov, povezanih z večletnim finančnim okvirom

Večletni finančni okvir skupaj z drugimi določbami MS zagotavlja:

- proračunsko disciplino: v letnem proračunskem postopku je treba upoštevati zgornje meje, določene v večletnem finančnem okviru,

- tekoč proračunski postopek in učinkovito sodelovanje med institucijami s pomočjo različnih postopkovnih pravil, določenih v MS. Treba je poudariti, da je bil proračun od leta 1988 vedno sprejet pravočasno,

- večjo predvidljivost glede gibanja odhodkov EU.

S tem, ko je bil v Pogodbo o delovanju Evropske unije vstavljen člen 312(1), ki določa, da se letni proračun Unije pripravi v skladu z večletnim finančnim okvirom, je bila priznana koristnost večletnega finančnega okvira.

2.1. Postopki za prilagajanje večletnega finančnega okvira

2.1.1. Letna tehnična prilagoditev

Točka 16 MS določa letno tehnično prilagoditev, ki se opravi pred začetkom proračunskega postopka za leto n+1. Gre predvsem za revalorizacijo zgornjih mej ter skupnih zneskov sredstev za prevzem obveznosti in plačila v cenah iz leta n+1[5].

Za ta namen se uporablja fiksni deflator 2 % letno in ne deflator BDP, ki se je delno uporabljal v preteklih večletnih finančnih okvirih. Ta metoda je precej bolj pregledna, saj so znane tako realne kot nominalne zgornje meje za celotno trajanje finančnega okvira, kar olajšuje dolgoročno finančno načrtovanje ter daje večjo gotovost vsem zainteresiranim stranem, ki sodelujejo v proračunskem postopku.

Videti je, da prednosti veljavnega sistema odtehtajo neizogibno pozitivno ali negativno razliko med zgornjimi mejami in skupnimi zneski odobritev, ki jo dobimo z uporabo fiksnega deflatorja oziroma izmerjenega deflatorja BDP. Leta 2007 bi bile zgornje meje 1,7 % višje, če bi uporabili izmerjeni deflator BDP. Leta 2008 te razlike ni bilo. Leta 2009 je prišlo do odstopanja zaradi gospodarske recesije – indeks deflatorja pri uporabi fiksnega deflatorja je bil 110,4 (izhodiščno leto 2004 = 100), medtem ko je bil indeks deflatorja pri uporabi izmerjenega deflatorja BDP 106,7.

2007 | 2008 | 2009 |

(a) Fiksni deflator, ki se uporablja za tehnične prilagoditve | 2,0 % | 2,0 % | 2,0 % |

(b) Kumulativni indeks z uporabo 2-odstotnega deflatorja (2004=100) | 106,1 | 108,2 | 110,4 |

(c) Deflator BDP (jesenska napoved ECFIN 2009) | 2,9 % | 0,4 % | –1,3 % |

(b) Kumulativni indeks z uporabo dejanskega deflatorja (2004=100) | 107,8 | 108,2 | 106,7 |

(e) Kumulativna razlika (d)–(b) | 1,7 | 0,0 | –3,7 |

2.1.2. Prilagoditev sredstev za kohezijsko politiko

Točka 17 MS določa tehnično prilagoditev za leto 2011, če se ugotovi, da se akumulirani BDP katere koli izmed držav članic za obdobje 2007–2009 za več kot ±5 % razlikuje od akumuliranega BDP, ocenjenega pri pripravi MS. V tem primeru bo Komisija prilagodila zneske, dodeljene zadevnim državam članicam za navedeno obdobje iz skladov, ki podpirajo kohezijo.

Komisija je oceno odstopanja BDP in ustrezno prilagoditev opravila v okviru tehnične prilagoditve za leto 2011, predložene aprila 2010[6].

2.1.3. Prilagoditev zgornje meje za skupne odobritve plačil

V skladu s točko 18 MS Komisija vsako leto preveri zgornjo mejo za skupne odobritve plačil, določeno ob pripravi finančnega okvira, da bi z vidika izvajanja zagotovila urejeno povečevanje glede na sredstva za prevzem obveznosti[7].

V prvih letih programskega obdobja je bila dejanska raven odobritev plačil precej pod zgornjo mejo, kar bi lahko v prihodnjih letih povzročilo pojav dohitevanja z višjo ravnijo plačil od predvidene. Vendar pa je na podlagi sedanjih ocen ravni odobritev plačil do leta 2013 še prezgodaj za prilagoditev veljavne zgornje meje za plačila.

Komisija bo še naprej pozorno spremljala razvoj situacije in prilagajala svoje ocene plačil za strukturne ukrepe in vse druge razdelke.

Za odobritve plačil po letu 2013 bo Komisija posodobila napovedi v letu 2010 v skladu s pogoji iz točke 19 MS na novem „listu“ št. 11, predloženem 28. aprila 2004.

2.1.4. Prilagoditev za izvajanje strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za ribištvo

V skladu s točko 48 MS se v primeru, da so po 1. januarju 2007 sprejeta nova pravila ali programi, ki urejajo strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo, obe veji proračunskega organa zavezujeta, da bosta na predlog Komisije odobrili prerazporeditev dodelitev, ki niso porabljene v letu 2007, na naslednja leta, in sicer dodatno na ustrezne zgornje meje odhodkov.

V letu 2007 niso bila izvršena sredstva za prevzem obveznosti v višini 2 034 milijonov EUR, ki tudi niso bila prenesena v leto 2008. Ta znesek ustreza dodelitvam iz leta 2007 za 45 operativnih programov, ki jih ni bilo mogoče sprejeti v letu 2007, predvsem zaradi zamud pri predložitvi Komisiji. Ponovno načrtovanje razdelkov 1b in 2 je bilo izvedeno, kot je prikazano v spodnji razpredelnici, s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta 2008/371/ES[8] z dne 29. aprila 2008:

(v tekočih cenah, mio. EUR)

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Razdelek 1b | 378 | 0 | 0 | 24 | 24 | 0 |

Razdelek 2 | 394 | 387 | 387 | 147 | 147 | 147 |

Zaradi boljše priprave Komisije je bil ta znesek mnogo nižji od ponovno načrtovanega zneska iz leta 2001, ki je znašal 6 152,3 milijona EUR[9].

Glavne ugotovitve v zvezi s postopki za prilagajanje večletnega finančnega okvira

Kaže, da postopki za prilagajanje večletnega finančnega okvira dobro delujejo. Prednosti uporabe fiksnega deflatorja (točka 16) odtehtajo omejeno povprečno razliko do izmerjenega deflatorja BDP. Prilagoditev zgornje meje za skupne odobritve plačil (točka 18) zaenkrat ni bila potrebna, vendar je primerno, da se še naprej izvaja natančno spremljanje. Prilagoditev za izvajanje (točka 48) je potekala tekoče, zadevni zneski pa so bili občutno nižji kot leta 2001.

2.2. Prilagodljivost v večletnem finančnem okviru

2.2.1. Analiza razlik do zgornjih mej

Razdelek 1a zagotavlja sredstva za prednostna področja v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ki zahtevajo takojšnje delovanje. Ta razdelek pokriva največ različnih politik EU in je pogosto obremenjen zaradi razvijajočih se svetovnih izzivov.

Financiranje programa Galileo, Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter energetskih projektov v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva je zahtevalo več prilagoditev zgornjih mej (glej poglavje 2.3.1.). Odobritve za nedavne odločitve ali predloge, kot so nadaljevanje financiranja za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj (Bolgarija), vzpostavitev novih finančnih nadzornih organov, evropski mikrofinančni instrument in začetek operativne faze evropskega programa za opazovanje Zemlje (GMES), so že bile vključene v posodobljeno finančno načrtovanje na podlagi predloga Komisije. Razpoložljive razlike do zgornje meje in možnosti za odzivanje na nepredvidene potrebe v prihodnosti so se zato ustrezno zmanjšale, tako da je za leto 2011 po oceni do zgornje meje ostala le še razlika v višini 50,1 milijona EUR, za leto 2012 v višini 34,6 milijona EUR, za leto 2013 pa v višini 47,8 milijona EUR.

V naslednjih treh letih pričakujemo nove dodatne potrebe, na primer v zvezi z mednarodnim termonuklearnim poskusnim reaktorjem (ITER).

Ocenjene dodatne odobritve za prevzem obveznosti za ITER, ki naj bi bile zagotovljene iz proračuna EU v okviru veljavnega večletnega finančnega okvira, bi lahko krepko presegle milijardo eurov. Potrebe po odobritvah plačil je treba še oceniti glede na časovni načrt, ki je trenutno predmet razprave, vendar naj bi bila plačila večinoma izvedena po letu 2013.

Pri razdelku 1b vprašanje razlik do zgornje meje ni tako pomembno, saj v skladu s točko 13 MS institucijam v tem razdelku ni treba ohraniti razlike do zgornje meje, kar pomeni, da je ta zgornja meja ciljna vrednost odhodkov.

Pri razdelku 2 je stanje precej drugačno. Na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju oktobra 2002 so se voditelji držav EU dogovorili o zgornjih mejah za odhodke za prvi steber SKP na ravni iz leta 2006 z 1-odstotnim letnim povečanjem v tekočih cenah od leta 2007 do leta 2013. Nato je reforma SKP iz leta 2003 uvedla mehanizem finančne discipline, ki naj bi zagotovil, da zneski za financiranje SKP nobeno leto ne bi bili preseženi. V praksi do take situacije ni prišlo in v proračunskih letih 2007–2009 so pri izvrševanju proračuna v razdelku 2 do zgornje meje ostale na voljo precejšnje razlike. Te razlike do zgornje meje so se torej lahko uporabile za prilagodljivost, in sicer so bila povišanja v drugih razdelkih izravnana z znižanji v razdelku 2, kar je omogočilo, da je skupni večletni finančni okvir ostal nespremenjen.

Vendar se bodo te razlike do zgornje meje v prihodnjih letih zmanjšale, zlasti zaradi nadaljnjega postopnega uvajanja neposrednih pomoči v novih državah članicah. Trenutno v proračunu za leto 2010 ostaja razlika do zgornje meje v višini 456 milijonov EUR, ki bi se proti koncu leta lahko sprostila. Razen v zelo ugodnih tržnih razmerah ni verjetno, da bi bila za obdobje 2011–2013 na voljo proračunska sredstva v okviru posebne zgornje meje za prvi steber SKP, zlasti ne v obliki predplačil, saj je treba ohranjati razliko do zgornje meje v višini najmanj 300 milijonov EUR. Če ta obveznost ni izpolnjena, se uporabi mehanizem finančne discipline.

Pri razdelku 3 so se v obdobju 2007–2009 odhodki brez večjih težav gibali v okviru veljavnih zgornjih mej. Pri podrazdelku 3a ( Svoboda, varnost in pravica ) je to omogočilo razmeroma strmo naraščanje zgornje meje, ki se med letoma 2007 in 2013 poveča za 2,5-krat. Pri podrazdelku 3b ( Državljanstvo ) je položaj težavnejši, saj je zgornja meja razmeroma stabilna, kar pomeni, da bodo razlike do zgornje meje do konca obdobja zelo majhne.

V razdelku 4 zaradi ponavljajočih se mednarodnih kriz in nujnih primerov redno prihaja do nezadostnih razlik do zgornje meje in težav s prilagodljivostjo. Problemi na tem področju so še zlasti kritični zaradi spremenljive narave zunanjih dogodkov, na primer nenadnih konfliktov in naravnih nesreč, kot so bili nedavni potresi na Haitiju, v Čilu in Turčiji. Čeprav je bilo do zdaj mogoče zagotoviti sredstva za dodatne potrebe z uporabo različnih instrumentov prilagodljivosti med letnim proračunskim postopkom, so na primer dolga pogajanja o instrumentu za hrano jasno opozorila na meje mehanizmov prilagodljivosti, ki jih omogoča MS. Poleg tega se zdi, da sedanje strogo ločevanje med notranjimi in zunanjimi odhodki, ki je prišlo do izraza, ko je proračunski organ zavrnil predlog Komisije za sprostitev dela financiranja za tako imenovani instrument za hrano v okviru razlike do zgornje meje, ki je na voljo v okviru razdelka 2, omejuje sposobnost Unije za pravočasno odzivanje na svetovne izzive.

V še preostalih letih veljavnega večletnega finančnega okvira so razlike do zgornje meje, načrtovane za razdelek 4, zelo omejene. Po upoštevanju financiranja spremljevalnih ukrepov za banane za države AKP na podlagi trgovinskega sporazuma v okviru pogajanj STO znaša pričakovana letna razlika do zgornje meje 70,3 milijona EUR za leto 2011, 132,3 milijona EUR za leto 2012 in 134,6 milijona EUR za leto 2013.

Na področju podnebnih sprememb naj bi bilo iz proračuna EU v obdobju 2010–2012 zagotovljenih 150 milijonov EUR za hitro zagotovitev mednarodnega financiranja, določeno v okviru københavnskega dogovora. Poleg 50 milijonov EUR, ki so že vključeni v proračun za leto 2010, naj bi bilo po 50 milijonov EUR zagotovljenih tudi v letih 2011 in 2012. Vendar bi se lahko pojavila dodatna razsežnost, če bi se od leta 2013 iz proračuna EU zagotavljala sredstva za ambiciozen podnebni sporazum, kot je septembra 2009 predlagala Komisija[10].

V obdobju 2007–2009 so se odhodki v okviru razdelka 5 gibali v skladu z zgornjimi mejami za odhodke. V okviru sprejetega svežnja ukrepov za financiranje evropskega načrta za oživitev gospodarstva (glej poglavje 2.3.1 spodaj) je bila zgornja meja za odhodke v letu 2010 znižana za 126,5 milijona EUR (v letu 2009 za 173,5 milijona EUR). V letu 2010 in do konca obdobja bo stanje v razdelku 5 postalo mnogo težavnejše, in sicer iz dveh glavnih razlogov: učinka začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in učinka letne prilagoditve plač zaposlenih, ki je višja od prvotno ocenjene. Več institucij je zaprosilo za dodatne odobritve v zvezi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, kar je zmanjšalo razpoložljivo razliko do zgornje meje. Prav tako ni mogoče izključiti, da ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje ne bo zahtevala dodatnih sredstev. Poleg tega pa bi, če bi Sodišče (na podlagi tožbe Komisije) razveljavilo sklep Sveta o omejitvi letne prilagoditve plač zaposlenih na polovico predlaganega povečanja, prišlo do dodatnega enkratnega povečanja odhodkov (z retroaktivnim učinkom) in povečanja osnove za odhodke, ki bi se uporabljala za prihodnje prilagoditve plač. Na splošno bodo zgornje meje razdelka 5 mnogo bolj kot do zdaj omejevale odhodke. Kljub temu je še na voljo nekaj rezerve, saj se Komisija drži stroge politike nezaposlovanja novih človeških virov (razen v zvezi s širitvijo) ter za nove naloge, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, ter druge nove prednostne naloge uporablja samo prerazporeditve.

2.2.2. Instrumenti prilagodljivosti

MS vsebuje določbe o več instrumentih prilagodljivosti: rezervi za nujno pomoč, Solidarnostnem skladu Evropske unije, Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji in instrumentu prilagodljivosti. Zneski za Solidarnostni sklad EU se vnesejo v proračun šele, kadar se ta sklad uporabi, medtem ko so zneski za rezervo za nujno pomoč in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji vneseni v proračun že od začetka leta, vendar v rezervi. Pri instrumentu prilagodljivosti je postopek drugačen: v proračun se nikoli ne vnesejo dejanski zneski, vendar pa instrument omogoča, da se lahko v proračun vključijo odhodki, ki presegajo zgornjo mejo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Tudi pri postopkih za uporabo teh instrumentov obstajajo majhne razlike:

- Uporaba rezerve za nujno pomoč zahteva prerazporeditev in postopek tristranskih pogovorov, „po potrebi v poenostavljeni obliki“. Nedavno uporabljene odobritve za prevzem obveznosti so znašale 49 milijonov EUR v letu 2007, 479 milijonov EUR v letu 2008[11] in 188 milijonov EUR v letu 2009.

- Za uporabo Solidarnostnega sklada EU so potrebni predlog za njegovo uporabo, uporaba „ustreznega proračunskega instrumenta“, ki je dejansko sprememba proračuna, in začetek postopka tristranskih pogovorov, „po potrebi v poenostavljeni obliki“. Iz solidarnostnega sklada se lahko vsako leto uporabi največ 1 milijarda EUR, vendar je bil najvišji znesek uporabljen prvo leto (2002), in sicer 728 milijonov EUR. V naslednjih letih je bilo iz sklada uporabljenih od 22 do 615 milijonov EUR. Prav tako nikoli ni bilo težav s spoštovanjem pravila, da mora 1. oktobra ostati na razpolago vsaj 25 % celotnega zneska.

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji se uporabi s predlogom za uporabo tega instrumenta in prerazporeditvijo sredstev. Skupni uporabljeni zneski so znašali 18,6 milijona EUR leta 2007, 49 milijonov EUR leta 2008 in 54 milijonov EUR leta 2009. Prerazporeditev sredstev Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji naj bi omogočila hitrejši postopek. Ker pa je treba hkrati predložiti tudi odločitev o uporabi instrumenta, to upočasni postopek. Prerazporeditev se lahko v računovodskem sistemu opravi šele, ko je odločitev o uporabi dokončno sprejeta, čeprav je proračunski organ prerazporeditev že odobril. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju postopka v zadnjih treh letih, je bilo izvajanje postopka v praksi ustrezno prilagojeno[12], vendar bi ga bilo mogoče še dodatno poenostaviti.

- Za uporabo instrumenta fleksibilnosti je treba predložiti predlog odločitve Evropskega parlamenta in Sveta. V praksi se ta lahko priloži [predhodnemu] predlogu proračuna Komisije ali predlogu Komisije za [predhodni] predlog spremembe proračuna ali pisnemu predlogu spremembe. Predlog se lahko pripravi tudi na podlagi političnega dogovora, doseženega v spravnem postopku o uporabi instrumenta. V skladu z določbami MS se uporabljeni zneski najprej vzamejo iz najstarejše odprte tranše. Glavna razlika med veljavnim besedilom in tistim, ki je vključeno v MS z dne 6. maja 1999, je, da je bilo črtano naslednje besedilo: „Instrument za prilagodljivost se praviloma ne sme uporabljati za pokrivanje istih potreb dve leti zapored“. Črtanje te določbe je pomembno, saj so izkušnje (npr. na Kosovu ali v Palestini) pokazale, da se pri nekaterih krizah lahko večkrat pokaže potreba po uporabi instrumenta prilagodljivosti. Hkrati pa gre tu za notranje protislovje – in neizogibne kompromise – saj se finančni instrument, ki je bil vzpostavljen za odzivanje na kratkoročne krize, uporablja tudi za reševanje dolgotrajnih ali ponavljajočih se kriznih razmer.

Prvim trem instrumentom je skupen postopek tristranskih pogovorov, „po potrebi v poenostavljeni obliki“. Kaj pomeni ta „poenostavljena oblika“, ni bilo nikoli pojasnjeno. V praksi se pogosto uporablja pragmatična rešitev, da se postopek tristranskih pogovorov ne uporablja, razen če niso na programu redni tristranski pogovori o proračunu. Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o sodelovanju v proračunskih zadevah ohranja sedanjo prakso in določa, da se tristranski pogovori skličejo le, kadar se institucije ne strinjajo glede uporabe instrumentov.

Glavni razlog za uporabo instrumenta prilagodljivosti v obdobju 2000–2009 je bilo pokrivanje potreb razdelka 4, v katerem so bile razlike do zgornje meje premajhne, da bi omogočale odzivanje na nepredvidene dogodke. Ko je politična odločitev o uporabi instrumenta sprejeta, postopek poteka dokaj tekoče. Glavni problem torej ni v postopkih, temveč v razpoložljivih sredstvih v primerjavi s številnimi potrebami, povezanimi s pomembnimi evropskimi prednostnimi področji. Čeprav MS predvideva, da se neporabljeni znesek lahko prenese do leta n+2, je znesek, ki je trenutno na voljo v letu 2010, omejen na 115 milijonov EUR zaradi večkratne uporabe instrumenta prilagodljivosti.

2.2.3. Možnost 5-odstotnega odstopanja od zakonodajnega akta

Točka 37 MS določa okoliščine, v katerih se lahko zneski, določeni v [predhodnem] predlogu proračuna, za več kot 5 % oddaljijo od referenčnih zneskov, določenih v zakonodajnem aktu, hkrati pa Komisiji in proračunskemu organu pušča nekaj manevrskega prostora pri odločitvah glede odstopanj, manjših od 5 %[13].

Na podlagi tega so bila sprejeta skupna pravila za pripravo proračuna in finančno načrtovanje, ki ju izvaja Komisija: splošno pravilo je, da se spremembe sistematično izravnajo v naslednjih letih programskega obdobja, tako da se ohranijo skupne finančne dodelitve iz ustreznega zakonodajnega akta.

Pri tem splošnem pravilu so dopustne izjeme, če ima Komisija trdne argumente za odstopanje od finančne dodelitve, kar mora pojasniti v dokumentih finančnega načrtovanja, ki jih predloži proračunskemu organu. Splošno pravilo izravnave, ki se uporablja za predloge Komisije, pa ne velja v primerih, ko Svet ali Evropski parlament spremeni [predhodni] predlog proračuna z dodatnimi odobritvami.

Glavne ugotovitve v zvezi s prilagodljivostjo v večletnem finančnem okviru

Razlike do vseh zgornjih mej večletnega finančnega okvira postajajo zelo omejene. V razdelku 2 naj bi se razlike do zgornje meje v prihodnjih letih občutno skrčile. Hkrati pa preostale razlike do zgornje meje in možnosti za prerazporeditve znotraj razdelkov 1a, 3b in 4 v najboljšem primeru omogočajo le omejeno odzivanje na nepredvidene potrebe v prihodnosti. V celoti gledano je preostali manevrski prostor znotraj večletnega finančnega okvira za naslednja leta zelo omejen. Razni instrumenti (točke 25 do 28), ki zagotavljajo prilagodljivost zunaj večletnega finančnega okvira, se uporabljajo različno intenzivno. Poleg tega pa so glavni problem pri instrumentu prilagodljivosti razpoložljiva sredstva v primerjavi s številnimi potrebami, povezanimi s pomembnimi evropskimi prednostnimi področji. Pravila, ki določajo možnost odstopanja zneskov iz [predhodnega] predloga proračuna od referenčnih zneskov (točka 37), so jasna in dobro delujejo.

2.3. Spremembe večletnega finančnega okvira

2.3.1. Analiza nedavnih sprememb večletnega finančnega okvira in sprememb MS

Razen pri prvi finančni perspektivi (1988–1992) se je možnost za spremembe večletnih finančnih okvirov pred letom 2007 le malo uporabljala. Finančni okvir 1993–1999 je bil revidiran samo enkrat, okvir 2000–2006 pa sploh ne, če ne upoštevamo prilagoditev, povezanih s širitvami. V nasprotju s tem pa so izredni dogodki že zahtevali dve spremembi finančnega okvira 2007–2013 in eno spremembo MS:

- V prvi polovici leta 2007 so propadla pogajanja z zasebnimi partnerji o financiranju programov EGNOS in GALILEO v okviru evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS). Da bi zagotovil izvedbo tega strateško pomembnega projekta, pa tudi financiranje Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), je proračunski organ 18. decembra 2007 sklenil spremeniti finančni okvir. Povečanje zgornjih mej za razdelek 1a v letih 2008–2013 za skupaj 1,6 milijarde EUR v tekočih cenah je bilo izravnano z enakim znižanjem zgornje meje za razdelek 2 za leto 2007[14]. Poleg tega je bilo s prerazporeditvijo iz drugih programov in proračunskih postavk v okviru razdelka 1a danih na voljo dodatnih 600 milijonov EUR, z uporabo instrumenta prilagodljivosti pa še 200 milijonov EUR. Skupaj je bil poleg zneska, določenega maja 2006, ko je bil sprejet finančni okvir, zagotovljen dodatni znesek financiranja EU v višini 2,4 milijarde EUR.

- Za zagotovitev hitrega odziva na skokovito rast cen hrane v državah v razvoju je bil konec leta 2008 vzpostavljen instrument za hrano v vrednosti 1 milijarde EUR. Rešitev, ki so jo sprejele vse tri institucije glede financiranja tega instrumenta, je zahtevala spremembo MS, da bi lahko v letu 2008 izjemoma povečali rezervo za nujno pomoč, določeno v točki 25 MS, za 240 milijonov EUR[15]. Tako je bilo mogoče iz rezerve za nujno pomoč dati na voljo 340 milijonov EUR za instrument za hrano. Preostanek je bil zagotovljen z instrumentom prilagodljivosti (420 milijonov EUR za leto 2009) in s prerazporeditvami iz drugih programov v okviru razdelka 4 (240 milijonov EUR v letih 2009 in 2010).

- 2. aprila 2009 je bil dosežen dogovor o financiranju paketa za področje energetike in razvoja podeželja v višini 5 milijard EUR, ki ga je 26. novembra 2008 predlagala Komisija v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva . Dogovor je vključeval takojšnjo spremembo finančnega okvira[16], s katero se je zgornja meja za odobritve za prevzem obveznosti za leto 2009 v okviru razdelka 1a povišala za 2,0 milijarde EUR, kar je bilo v celoti izravnano z znižanjem zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti za leto 2009 v okviru razdelka 2. Poleg tega je bilo dodatnih 600 milijonov EUR danih na voljo v okviru razlike do zgornje meje razdelka 2 za leto 2009 za razvoj podeželja v obliki širokopasovne infrastrukture in ukrepov, povezanih z „novimi izzivi“, opredeljenimi pri pregledu stanja skupne kmetijske politike. V drugi fazi je bilo novembra 2009 na spravnem sestanku danih na voljo dodatnih 1980 milijonov EUR za energetske projekte v okviru razdelka 1a. To je zahtevalo dodatno spremembo finančnega okvira[17] s povišanjem zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti za leto 2010 v okviru razdelka 1a, ki je bilo v celoti izravnano z znižanjem zgornjih mej drugih razdelkov (pretežno razdelka 2) za leti 2009 in 2010. Poleg tega je bilo v okviru zgornje meje razdelka 2 za leto 2010 danih na voljo dodatnih 420 milijonov EUR za širokopasovno infrastrukturo in „nove izzive“.

Cilj navedenih sprememb večletnega finančnega okvira 2007–2013 je bil povečati zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti v okviru razdelka 1a. Čas, ki je bil potreben za dogovor (od prvotnega predloga Komisije), je postajal vse daljši: za prvo spremembo večletnega finančnega okvira 2007–2013 (Galileo in EIT) so bili potrebni trije meseci. Za dogovor o paketu v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva je bilo potrebnih pet mesecev, kar ne vključuje časa, potrebnega za učinkovito izvajanje proračunskega „izravnalnega mehanizma“, predvidenega v paketu.

Svet je načelo sprememb večletnega finančnega okvira sprejel le pod pogojem, da se povišanje zgornjih mej v okviru razdelka 1a v celoti izravna z znižanjem zgornjih mej v kakem drugem razdelku, tako da „skupna zgornja meja“ (tj. skupni zneski, izraženi v tekočih cenah za odobritve za prevzem obveznosti ter za odobritve plačil za vse razdelke in vsa leta) večletnega finančnega okvira 2007–2013 ostane nespremenjena. Za financiranje paketa v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva v višini 5 milijard EUR je bila dana prednost izravnalnemu mehanizmu, ki bi se potencialno lahko izvajal skozi dva ali celo tri proračunske postopke, namesto enkratne spremembe večletnega finančnega okvira, ki jo je predlagala Komisija. V praksi je to omejilo prilagodljivost, ki jo omogoča MS.

Popolna izravnava povečanja zgornjih mej v okviru razdelka 1a z znižanjem zgornjih mej za razdelek 2 je bila možna le zaradi izjemno velikih razlik do zgornje meje, ki so ostale v tem razdelku za leta 2007–2009. To se je zgodilo zaradi skupnega učinka zelo ugodnih tržnih razmer v kmetijstvu, visokih ravni namenskih prejemkov in postopnega uvajanja neposrednih pomoči v novih državah članicah.

V celoti gledano izkušnje kažejo, da dogovor o spremembi zahteva čas in da so razpoložljive razlike do zgornje meje zelo olajšale nedavne spremembe okvira. Vendar pa je malo verjetno, da bodo razmere v bližnji prihodnosti tako ugodne, zato je sposobnost Unije za hitro in učinkovito odzivanje na prihodnje spremembe vprašljiva.

2.3.2. Postopki, ki se uporabljajo za spremembe

Točka 22 MS, ki določa pravila glasovanja za spremembe večletnega finančnega okvira, določa prag, nad katerim Svet ne odloča več s kvalificirano večino, ampak soglasno. Ta prag znaša 0,03 % BND EU. To določbo je treba razlagati v smislu, da se nanaša na vsako leto, ki ga zadeva sprememba, npr. za leto 2009 je bil prag določen pri 0,03 % BND EU v letu 2009 oziroma 3,6 milijarde EUR[18]. Čeprav si je Svet praviloma prizadeval, da bi odločal soglasno, je bila možnost glasovanja s kvalificirano večino bistvena za zagotovitev pravočasnega dogovora o spremembi.

Točka 22 MS določa še, da je treba „praviloma“ vsako spremembo večletnega finančnega okvira predložiti in sprejeti pred začetkom proračunskega postopka za zadevno leto ali za prvo od zadevnih let. Izraz „praviloma“ se je razlagal v smislu, da je glede časa predložitve ustreznega predloga Komisije znotraj zadevnega proračunskega leta dovoljena določena prilagodljivost.

Vendar pa med institucijami ni bilo dogovora glede vprašanja, ali se povišanje zgornje meje za tekoče ali prihodnja leta lahko „izravna“ (v smislu drugega odstavka točke 23 MS) z znižanjem zgornje meje za leto, za katero je proračunski postopek že zaključen. Zato je bila ta možnost izključena[19].

Glavne ugotovitve v zvezi s spremembami večletnega finančnega okvira

V prvih treh letih večletnega finančnega okvira 2007–2013 sta bila finančni okvir in MS že trikrat spremenjena zaradi vključitve novih pobud, za katere so bila potrebna znatna finančna sredstva: financiranja programa Galileo in inštituta EIT, povečanja rezerve za nujno pomoč zaradi delnega financiranja instrumenta za hrano ter evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Ustrezne prilagoditve veljavnega finančnega okvira in MS so skupaj znašale 8,4 milijarde EUR. Čeprav so se institucije dogovorile o postopkih in instrumentih za spoprijemanje s finančnim učinkom teh nepredvidenih situacij (točke 21 do 23), je njihova uporaba v vseh treh primerih vodila v dolgotrajna in zelo težka politična pogajanja. Uspešen zaključek je nazadnje omogočila izravnava povišanj zgornjih mej za razdelek 1a z znižanji drugih zgornjih mej, zlasti v razdelku 2, kjer so bile na voljo velike razlike do zgornje meje. V drugi polovici izvajanja finančnega okvira, ko bodo morda potrebne nadaljnje prilagoditve, pa bo to možnost mnogo težje uporabiti.

3. MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE

Točke 31, 32 in 33 ter Priloga II MS vsebujejo določbe v zvezi z izboljšanjem medinstitucionalnega sodelovanja med proračunskim postopkom. Te določbe so se izkazale za zelo koristne kot okvir za letni proračunski postopek.

3.1. Medinstitucionalno sodelovanje in proračunski postopek

Z Lizbonsko pogodbo se je proračunski postopek precej spremenil, zato so določbe o medinstitucionalnem sodelovanju, prilagojene novemu postopku, vključene v prilogo novega medinstitucionalnega sporazuma o sodelovanju v proračunskih zadevah. Nova priloga sicer ohranja nekatere utečene prakse prejšnjega sporazuma, večino določb pa je bilo treba spremeniti. Med določbami, ki so prevzete iz prejšnjega sporazuma, vendar prilagojene novemu okviru, si primerno pozornost zaslužijo naslednje:

- Točka 33 zadeva t. i. dopis o izvedljivosti, v katerem Komisija navede pripombe o spremembah, ki jih Evropski parlament sprejme na prvi obravnavi. MS določa, da „obe veji proračunskega organa upoštevata te pripombe v okviru spravnega postopka“. Koristno bi bilo, če bi proračunski organ te določbe uporabljal v večji meri, saj bi to gotovo pripomoglo k boljšemu izvrševanja proračuna. Pri novem postopku bo treba prilagoditi obliko in vsebino pripomb Komisije, tako da bodo upoštevani tako stališče Sveta kot tudi spremembe Evropskega parlamenta.

- V skladu z določbami dela D Priloge II obe veji proračunskega organa o svojih namerah v zvezi s pripravljalnimi ukrepi / pilotnimi projekti obvestita Komisijo do sredine junija, tako da na spravnem sestanku prve obravnave v Svetu že lahko steče prva razprava. V letu 2009 je bil med postopkom v zvezi s tem dosežen pomemben napredek, saj je Evropski parlament pravočasno predložil svoje prvotne predloge. Vse strani so soglašale, da je to zelo izboljšalo postopek, in upamo, da bo v prihodnje mogoče graditi na tem pristopu.

3.2. Klasifikacija odhodkov

Ker je imel Svet zadnjo besedo pri obveznih odhodkih, Evropski parlament pa pri neobveznih odhodkih, je bilo veliko možnosti za nesoglasja.

Vendar pa po uvedbi medinstitucionalnih sporazumov in dogovorjene razdelitve teh dveh kategorij do tovrstnih nesoglasij skoraj ni več prihajalo. Lizbonska pogodba gre z odpravo razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki še korak dlje v tej smeri.

3.3. Najvišja stopnja povišanja

V skladu s členom 272(9) Pogodbe, ki je bil z Lizbonsko pogodbo razveljavljen, je morala Komisija vsako leto določiti „najvišjo stopnjo povišanja“ neobveznih odhodkov v proračunu za naslednje leto in o tej stopnji pred 1. majem obvestiti vse institucije Skupnosti. Ta najvišja stopnja, ki je temeljila na povprečni rasti BDP, odhodkih centralne ravni države in življenjskih stroških v državah članicah, je bila za proračun za leto 2010 določena pri 4,6 %[20], za proračun za leto 2009 pri 5,0 % , za proračun za leto 2008 pa pri 4,7 %.

Ker so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili, da bodo spoštovali zgornje meje večletnega finančnega okvira, je bila ta najvišja stopnja dejansko zgolj indikativna.

3.4. Sporazumi o ribištvu ter skupna zunanja in varnostna politika

Določbe v zvezi s sporazumi o ribištvu so zajete v točki 41 in Prilogi IV MS. Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament redno obveščala o dogajanju na tem področju. Vsako četrtletje Komisija predloži proračunskemu organu podrobne informacije o izvajanju veljavnih sporazumov in finančnih napovedih za preostanek leta[21].

Kaže, da ta postopek v praksi dobro deluje, zato ga ni treba spreminjati.

Določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) so zajete v točkah 42 in 43. Dobra praksa skupnih sestankov Sveta in Evropskega parlamenta (Odbor za zunanje zadeve (AFET) in Odbor za proračun (COBU)), ki se v skladu s točko 43 skličejo najmanj petkrat letno, se je izkazala za koristno orodje ne le za dialog o političnih vprašanjih v zvezi s SZVP, ampak tudi za redno obveščanje o novostih glede proračunskih vprašanj[22].

Glavne ugotovitve v zvezi z določbami o medinstitucionalnem sodelovanju

MS je koristno orodje, ki olajšuje medinstitucionalno sodelovanje. Načela in postopki sodelovanja, določeni v Prilogi II MS, prispevajo k bolj tekočim pogajalskim postopkom. Na podlagi teh pozitivnih izkušenj bi bilo ta načela treba spremeniti, tako da bodo upoštevani novi postopek in pooblastila, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe. Videti je, da sistem, po katerem Komisija zagotavlja Parlamentu četrtletne informacije o izvajanju veljavnih sporazumov o ribištvu in finančnih napovedih za preostanek leta (točka 41), v praksi dobro deluje. Tudi skupni sestanki Sveta in Evropskega parlamenta o SZVP (točka 43) so se izkazali za koristno orodje. Po drugi strani pa bi večja uporaba določb v zvezi s t. i. dopisom o izvedljivosti in pripombami Komisije v novem okviru spravnega postopka (točka 33) gotovo pripomogla k boljšemu izvrševanju proračuna. Leta 2009 je bil v postopku dosežen pomemben napredek pri obveščanju o pilotnih projektih / pripravljalnih ukrepih (Priloga II) in upamo, da bo v prihodnje mogoče graditi na tem pristopu.

4. DOBRO FINANčNO POSLOVODENJE SREDSTEV EU

4.1. Izjave o zanesljivosti

Za izvajanje točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma so bile v finančno uredbo in izvedbene določbe vključene določbe za okrepitev notranje kontrole na področju deljenega upravljanja, v skladu s katerimi so morali zadevni revizijski organi v državah članicah pripraviti oceno skladnosti upravljavskih in kontrolnih sistemov s predpisi Skupnosti, in sicer v obliki letnega povzetka razpoložljivih revizij in izjav na ustrezni nacionalni ravni[23].

Komisija je izdala smernice za države članice glede priprave izjav o zanesljivosti in letnih povzetkov za leto 2007 ter jih za leti 2008 in 2009 revidirala na podlagi pridobljenih izkušenj, in sicer je okrepila elemente, ki prinašajo dodatno korist. Medtem ko v kmetijstvu sektorska zakonodaja vsebuje pravno zahtevo za predložitev letnih izjav o zanesljivosti, to za kohezijsko politiko ne velja. Zato lahko Komisija zaenkrat zgolj priporoča državam članicam, da svoje povzetke na tem področju dopolnijo z izjavo o zanesljivosti. V letnih povzetkih, ki jih je bilo treba predložiti do 15. februarja 2009, je take izjave predložilo sedem držav članic. Vse države članice pa so spoštovale obveznost in so na koncu predložile povzetke, ki so ustrezali najmanjšim zahtevam. Komisija je prvič prejela tudi povzetke na področju pravice, svobode in varnosti.

Pristojni oddelki v svojih letnih poročilih o dejavnostih pripravijo oceno kakovosti letnih povzetkov in njihovega prispevka k zanesljivosti. Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila čim večjo dodatno korist letnih povzetkov in večjo zanesljivost njihovih upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Računsko sodišče je v letnem poročilu za leto 2008 ugotovilo, da so nekatere države članice predložile elemente ali analize, ki so povečale koristnost letnih povzetkov, ker so v njih ugotavljale sistemske pomanjkljivosti ali medsektorska vprašanja in dale pripombe nanje. Ob upoštevanju večkrat ponovljenih priporočil v resolucijah o razrešnici namerava Komisija v svojem predlogu za triletno revizijo finančne uredbe okrepiti določbe o letnih povzetkih, da bi omogočila večjo zanesljivost, zlasti z vključitvijo izjav o zanesljivosti in revizijskih mnenj.

Ob delu v zvezi z letnimi povzetki Komisija podpira tudi prostovoljne pobude nekaterih držav članic za predložitev nacionalnih izjav o upravljanju sredstev EU.

4.2. Finančno načrtovanje

V skladu s točko 46 MS Komisija proračunskemu organu dvakrat letno predloži finančno načrtovanje, in sicer prvič maja ali junija v okviru [predhodnega] predloga proračuna in drugič decembra ali januarja po sprejetju proračuna[24]. Finančno načrtovanje, ki se predloži januarja, je tehnična posodobitev, ki upošteva rezultate proračunskega postopka in razvoj različnih zakonodajnih postopkov.

Pri predložitvi finančnega načrtovanja se upoštevajo določbe točke 37 MS (glej zgoraj).

Finančno načrtovanje zagotavlja smernice za prihodnja leta, vendar je po svoji naravi indikativno in zato ne prejudicira nobene odločitve, ki bi jo v prihodnjih letnih proračunskih postopkih lahko sprejela Komisija ali proračunski organ.

V skladu z zahtevami obeh vej proračunskega organa je bil format finančnega načrtovanja v letu 2009 spremenjen, tako da jasneje poudarja spremembe, ki so bile uvedene od zadnjega finančnega načrtovanja.

Točka 46 MS določa tudi, da je treba „na podlagi podatkov, ki jih zagotovi Komisija, […] pregledati stanje na vsakem tristranskem sestanku“. V praksi se ta določba ne izvaja, razen če ena od institucij izrecno ne zahteva, da je treba to točko dodati na dnevni red tristranskega sestanka. Ta prilagodljiv pristop je smiseln, zato ta določba v novem MS ne bo ohranjena.

4.3. Agencije in evropske šole

Točka 47 MS v zvezi z agencijami predvideva postopek, v katerem obe veji proračunskega organa pravočasno dosežeta sporazum o financiranju nove agencije, kot ga predlaga Komisija. Vse tri institucije so v skupni izjavi novembra 2009 pojasnile uporabo točke 47 v praksi, in sicer se sporazum doseže v treh postopkovnih korakih. Zato je Komisija predlagala, da se besedilo skupne izjave vključi v Medinstitucionalni sporazum o sodelovanju v proračunskih zadevah[25].

4.4. Novi finančni instrumenti

V skladu s točko 49 mora Komisija ob predložitvi [predhodnega] predloga proračuna proračunskemu organu poročati o dejavnostih, ki jih financirajo Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad ter Evropska banka za obnovo in razvoj za podporo naložbam v raziskave in razvoj, vseevropska omrežja ter mala in srednje velika podjetja. Na tem področju ni posebnih problemov, zato spremembe niso potrebne[26].

Glavne ugotovitve v zvezi z določbami o dobrem finančnem poslovodenju

Določbe MS glede dobrega finančnega poslovodenja sredstev EU lahko na splošno ocenimo pozitivno. Novi format finančnega načrtovanja (točka 46) se kaže kot koristno orodje za podporo političnim odločitvam. Poročanje Komisije proračunskemu organu o dejavnostih, ki jih financirajo Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad ter Evropska banka za obnovo in razvoj za podporo naložbam v raziskave in razvoj, vseevropska omrežja ter mala in srednje velika podjetja (točka 49), poteka tekoče. V triletni reviziji finančne uredbe bo predlagana okrepitev letnih povzetkov. Do takrat pa si je treba prizadevati, da se z letnimi povzetki ustvarja dodatna korist, in podpirati države članice, ki se odločijo pripraviti prostovoljne nacionalne izjave. Sprejet je bil tudi dogovor o bolj sistematičnem postopku za izvajanje točke 47 v zvezi z agencijami.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Medinstitucionalni sporazum se je izkazal kot zelo dragoceno orodje, ki olajšuje spoštovanje proračunske discipline in zagotavlja tekoče izvajanje proračunskega postopka. V celoti gledano lahko delovanje tega instrumenta, še zlasti pa večletnega finančnega okvira, ocenimo dokaj pozitivno.

Hkrati pa to poročilo opozarja, da so bile v prvi polovici izvajanja veljavnega večletnega finančnega okvira že potrebne prilagoditve navedenega okvira in MS v skupni bruto vrednosti 8,4 milijarde EUR ter da je preostali manevrski prostor zdaj zelo omejen. Zato se postavlja vprašanje, ali bo v drugi polovici izvajanja tega večletnega finančnega okvira Unija ustrezno pripravljena na nove izzive in hitro spreminjajoče se razmere. Pomisleke v zvezi s tem vprašanjem je že izrazil Evropski parlament v svojem poročilu o vmesnem pregledu finančnega okvira 2007–2013[27]. Poleg tega je v strategiji Evropa 2020 jasno poudarjeno, da je mogoče in treba storiti več za zagotovitev pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanje delovnih mest.

Pri razdelku 1a je odprtih več vprašanj, pri čemer natančne dodatne finančne potrebe v zvezi z njimi še niso ocenjene (na primer za ITER). Zaradi izredno omejene razlike do zgornje meje potencialno potrebni zneski občutno presegajo predvidene zneske, ki naj bi ostali neporabljeni/nedodeljeni v okviru veljavne zgornje meje razdelka 1A. Prav tako niso na voljo proračunske možnosti za nove pobude.

Pri razdelku 4 so trenutno predvidljive razlike do zgornje meje zelo omejene in morda ne bodo zadoščale za pokrivanje prihodnjih potreb. Zlasti je treba temeljito pretehtati posledice ponavljajočih se mednarodnih kriz in potencialno pomembnega učinka potreb financiranja na področju podnebnih sprememb v letu 2013.

Glede na obseg dodatnih potreb v razdelkih 1a in 4 ter glede na njihovo naravo (enkratne ali trajne) je mogoče predvideti več možnosti:

- prerazporeditev omejenih zneskov znotraj zadevnega razdelka,

- uporaba instrumenta prilagodljivosti,

- če bodo potrebe obsežne in trajne, kar bi se lahko zgodilo pri projektu ITER ali financiranju ukrepov na področju podnebnih sprememb leta 2013, bo morda potrebna sprememba zgornje meje zadevnega razdelka. Taka sprememba bi se lahko izvedla bodisi v obliki izravnalnega mehanizma, s katerim bi se povišanje v enem razdelku izravnalo z znižanjem v drugem, ali pa (če bi bilo potrebno) z neto povišanjem skupne zgornje meje večletnega finančnega okvira 2007–2013.

Lahko bi proučili tudi druge možnosti financiranja zunaj področja MS, kot so posojila EIB ali medvladno financiranje.

Glede na zelo omejene razlike do zgornjih mej je jasno, da bo za spoprijemanje s potencialnim proračunskim učinkom novega razvoja dogodkov potrebna večja prilagodljivost. Takoj ko bo proračunski učinek nerešenih vprašanj, opisanih v tem poročilu, zadovoljivo pojasnjen, bo Komisija na podlagi zgoraj navedenih možnosti pripravila ustrezne predloge.

[1] Medinstitucionalni sporazum (MS) z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006).

[2] COM(2010) 72.

[3] COM(2010) 73.

[4] COM(2010) 71.

[5] Iste določbe so ohranjene v osnutku uredbe o večletnem finančnem okviru (člen 4).

[6] COM(2010) 160.

[7] Iste določbe so ohranjene v osnutku uredbe o večletnem finančnem okviru (člen 6).

[8] UL L 128, 16.5.2008, str. 8.

[9] Glej Sklep 2001/692/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. maja 2001, sprejet v skladu s točko 17 MS z dne 6. maja 1999.

[10] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Povečevanje mednarodne finančne podpore za zaščito podnebja: evropski načrt za dogovor v Københavnu – COM(2009) 475 konč. z dne 10. septembra 2009.

[11] Ob upoštevanju enkratnega povečanja v višini 240 milijonov EUR, o katerem je bilo odločeno v okviru dogovora, doseženega med spravnim postopkom 21. novembra 2008 o financiranju instrumenta za hrano.

[12] Komisija je upoštevala predlog Evropskega parlamenta in zdaj proračunskemu organu predloži posamezne vloge za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in ne več po več vlog hkrati.

[13] Iste določbe so ohranjene v osnutku novega MS (točka 15).

[14] UL L 6, 10.1.2008, str. 7.

[15] UL C 326, 20.12.2008, str. 3.

[16] UL L 132, 29.5.2009, str. 8.

[17] UL L 347, 24.12.2009, str. 26.

[18] BND, ki se uporablja za določitev praga, je BND, ki je bil uporabljen pri zadnji tehnični prilagoditvi finančnega okvira in BND, ki se uporablja v sklepu o lastnih sredstvih.

[19] Iste določbe so vključene v osnutek uredbe o večletnem finančnem okviru (člen 8).

[20] SEC(2009) 583 z dne 30. aprila 2009.

[21] Iste določbe so vključene v osnutek novega MS (točka 17).

[22] Te določbe so vključene v osnutek uredbe o večletnem finančnem okviru (člen 12) in osnutek novega MS (točki 18 in 19).

[23] Člen 53b(3) finančne uredbe in člen 42a izvedbenih določb.

[24] Iste določbe so vključene v osnutek novega MS (točka 20).

[25] Točka 21 osnutka novega MS.

[26] Iste določbe so vključene v osnutek novega MS (točka 22).

[27] P6_TA(2009) 0174, 25.3.2009.