[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 31.3.2010

COM(2010)110 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMUPARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010

SEC(2010)360

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMUPARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010

1. Uvod

To sporočilo prvič omogoča celovit pregled izvajanja programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013. Temelji predvsem na 27 nacionalnih strateških poročilih, ki so nov element kohezijske politike za to obdobje[1].

Nacionalna strateška poročila so bila uvedena, da bi v okviru skupnega upravljanja kohezijske politike izboljšala preglednost in spodbudila odgovornost nosilcev te politike na nacionalni ravni. Nacionalna strateška poročila so zato ključno orodje za spremljanje držav članic pri izvajanju njihovih strateških zavez, da s kohezijsko politiko podprejo poglavitne cilje Evropske unije.

Namen tega sporočila je olajšati razpravo z institucijami EU, saj ima kohezijska politika bistveno vlogo pri spodbujanju trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja v evropskih regijah in državah članicah. Sklepni del tega sporočila zato vsebuje priporočila, kako okrepiti učinkovitost izvajanja programov za obdobje 2007–2013, da bi se na ta način čim bolj izboljšal proces medsebojne izmenjave in učenja politike ter povečal prispevek k strategiji EU 2020.

Države članice v poročilih navajajo, da se prvotne zaveze za naložbe v strukturne spremembe uresničujejo. Po približno 18 mesecih aktivnega izvajanja so projekti že izbrani in znašajo več kot 93 milijard EUR, kar je 27 % vseh finančnih sredstev za to obdobje. V skladu s tem splošnim trendom se predvidene prednostne naloge EU izbirajo enako hitro ali nekoliko hitreje. To je v veliki meri posledica dejstva, da so programi kohezijske politike odgovor na nove potrebe po prožnosti in enostavnejšem upravljanju, da bi se zagotovila večja učinkovitost skladov, vključno z uporabo zakonodajnih sprememb, ki jih je predlagala Komisija, Svet in Evropski parlament pa sta jih sprejela leta 2009.

V skladu s poročili mnoge prednostne naložbe EU dobro napredujejo, saj je bila vsaj ena tretjina skupnih načrtovanih naložb dodeljena projektom s področij, kot so spodbujanje raziskav in inovacij v MSP-jih, uporaba finančnega inženiringa pri zagotavljanju kapitala za MSP-je (tj. pobuda JEREMIE), pospeševanje čistega mestnega prevoza, izvajanje aktivnega trga dela in politik vseživljenjskega učenja ter prenavljanje infrastrukture izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Države članice poročajo tudi o področjih, ki napredujejo počasneje ter jih je očitno potrebno spremljati.

Države članice so si močno prizadevale za pripravo strateških poročil z ustreznimi kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki o izvajanju. Programi za obdobje 2007–2013 so se začeli uspešno, vendar je za rezultate konkretne porabe še prezgodaj. Prav tako je še prezgodaj, da bi razpolagali s podrobnejšimi podatki o uspešnosti, rezultatih in zlasti učinkih. Ta položaj se bo spremenil s strateškim poročanjem leta 2012, ko se pričakujejo izčrpnejši podatki o rezultatih in zgodnjih učinkih.

K temu sporočilu je priložen ločen delovni dokument služb Komisije[2], ki obsega poročila o napredku na izbranih projektih, kratek komentar o poglavitnih trendih in izbor 40 dobrih praks iz nacionalnih poročil.

2. Socialno-ekonomski razvoj in trendi

Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je korenito spremenila gospodarstvo EU. Gospodarska rast leta 2006 in 2007 je dosegla 3 %, ko so se pripravljali nacionalni strateški referenčni okviri (NSRO)[3], od poletja 2008 pa je BDP strmo padel, prvotno zaradi pretresa na finančnih trgih. Od takrat se je zaposlenost zmanjšala, brezposelnost pa dosega najvišje stopnje v zadnjem desetletju. Poleg tega so se potrošnja in naložbe močno zmanjšale, javni dolg pa se je v mnogih državah članicah izjemno povečal. S tega vidika ni presenetljivo, da mnoga nacionalna poročila poudarjajo razliko med stanjem pred pripravo NSRO-jev in razmerami od leta 2008 dalje. Skoraj vsa poročila obravnavajo regionalne ali lokalne različice teh sprememb, več kot polovica poročil pa preučuje, kakšen pomen imajo te spremembe za programe.

Rast BDP v EU je bila že leta 2008 zelo nizka (0,8 %), leta 2009 pa se je v poprečju skrčila za več kot 4 %. Posebno huda recesija v baltskih državah je dosegla negativne stopnje med 14 % in 18 %. Leta 2009 je gospodarsko rast dosegla samo Poljska (1,2 %). Vendar napovedi kažejo prve znake oživitve gospodarstva. Gospodarska rast v EU bo leta 2010 sicer majhna, a bo ponovno pozitivna, leta 2011 pa bo BDP rastel v vseh državah članicah.

Stopnja brezposelnosti je bila decembra 2009 9,6 % v primerjavi z 8,2 % decembra 2008[4]. Kriza je še posebej prizadela nekatere države. Brezposelnost se je v zadnjem letu skoraj podvojila na Irskem in Španiji ter potrojila v baltskih državah. Latvija (22,8 %) in Španija (18,8 %) sta konec leta 2009 dosegli najvišji stopnji brezposelnosti. Poleg tega je verjetno, da je kriza povečala regionalna neskladja na trgu dela. Ker bo brezposelnost najverjetneje ostala visoka še nekaj časa, obstaja tveganje dolgotrajne brezposelnosti in socialne izključenosti.

Gospodarska kriza je negativno vplivala tudi na poslovno klimo in zaupanje potrošnikov. Celotni obseg naložb se je leta 2009 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za 15 %, potrošnja pa za 3 %. Izvoz blaga in storitev je padel za skoraj 20 %, poleg tega pa so se zmanjšale tuje neposredne naložbe v mnogih državah srednje in vzhodne Evrope[5]. Zaradi svoje proticiklične vloge se je povečala javna poraba. Večji javni izdatki so bili večinoma posledica večje potrebe po zaščiti, ki jo omogočajo nacionalni sistemi socialne varnosti, in načrtov za spodbuditev gospodarstva, ki so jih sprejele mnoge države članice v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Skupni učinek manjšega zaposlovanja in večjih socialnih izdatkov bo med državami članicami verjetno zelo različen. Socialni izdatki naj bi se povečali s 27,5 % na 30,8 % BDP EU med letoma 2007 in 2010.

V petem kohezijskem poročilu, ki bo sprejeto v letu 2010, bo podrobneje predstavljen razvoj socialno-ekonomskih neskladij.

3. IZZIVI IN NAPREDEK PRI IZVAJANJU

Iz nacionalnih poročil je razvidno, da so okoliščine, v katerih se izvajajo programi za obdobje 2007–2013, precej različne.

Pri določanju sistemskih ovir za hitrejše izvajanje so države članice navedle naslednje ključne težave:

- zamude pri potrjevanju proračuna EU, zamude pri sprejemanju uredb in strateških smernic Skupnosti[6] ter izvajanju pogajanj o programih[7];

- spremembe predpisov o finančnem nadzoru naj bi bile najpogostejši vzrok za zamude pri izvajanju, saj se morajo države članice prilagoditi novemu sistemu nadzora[8];

- težavno upravljanje programskih obdobij, ki se prekrivajo[9];

- nejasna razdelitev nalog na nacionalni ravni, pomanjkanje izkušenj in upravne zmogljivosti organov upravljanja in upravičencev ter procesi notranje reorganizacije javne uprave[10].

Mnogo poročil jasno navaja, da vpliv svetovne gospodarske krize, ki se je začela jeseni 2008, otežuje izvajanje in spreminja pričakovane zahteve[11]. Skupina držav članic se sklicuje na vpliv naraščajočih omejitev javnih financ na nacionalni ali lokalni ravni[12]. Dve državi članici navajata posojila Evropske investicijske banke za zagotovitev nacionalnega sofinanciranja (Litva, Madžarska). Češka in Združeno kraljestvo poročata o spreminjajočih se menjalnih tečajih kot dodatni težavi. Nekatere države članice kljub temu navajajo, da so se programi začeli enako hitro kot v preteklosti[13].

Ukrepi kohezijske politike za oživitev gospodarstva Sporočilo „Kohezijska politika: naložbe v realno gospodarstvo“[14] (ter podpora zakonodajnih reform) je obravnavalo pomembne elemente evropskega načrta za oživitev gospodarstva[15], vključno s priporočili za države članice, ki so pozdravile sveženj ukrepov za oživitev gospodarstva. Ker je kriza nanje vplivala na različne načine, se uporaba predlaganih ukrepov med državami članicami razlikuje. Večina držav potrjuje, da so dogovorjene strategije nedvomno še vedno ustrezne. NSRO-ji in večina programov zagotavljajo zadostno prožnost za spopad s spreminjajočimi se socialno-ekonomskimi razmerami. Mnogo držav članic je preučilo potrebo po prilagoditvi novim potrebam ali hitrejšem izvajanju. Odgovori segajo od poenostavljanja (manj obremenitev za upravičence) in uporabe notranje prožnosti v skladu s prednostnimi nalogami do spremenjenega dodeljevanja finančnih sredstev med prednostne naloge ali sprememb v stopnjah sofinanciranja. Med najbolj pogosto uporabljenimi ukrepi so ukrepi za aktivacijo trga dela, namenjeni tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela (ESS), ter večja uporaba instrumentov finančnega inženiringa pod in nad prvotno načrtovanimi 3 milijardami EUR brez upoštevanja financiranja z zasebnim kapitalom (tj. JEREMIE in skladi mikrofinanciranja za tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela (Nemčija)). Manjše število programov je bilo spremenjenih zaradi novih ukrepov, kot so naložbe v energetsko učinkovitost. Dodatna predplačila EU leta 2009 so državam članicam zagotovila finančno injekcijo v višini 6,25 milijard EUR v 2009 za večje predhodno financiranje in hitrejše naložbe. Večina nacionalnih poročil navaja podrobnosti tega procesa, ki je pogosto vključeval spremembe nacionalne politike in postopkov. Komisija bo konsolidirano poročilo o uporabi programov kohezijske politike v povezavi s krizo predložila do sredine leta 2010. Svet in Evropski parlament sta pozvana, da pospešita postopek preučevanja predlogov, ki jih je Komisija julija 2009 predložila glede dodatnih zakonodajnih sprememb, ter tako dosežeta hitro odločitev. |

- Močna točka večine nacionalnih poročil je tudi obravnava ukrepov, ki so bili sprejeti za obvladovanje ali izravnavanje težav pri izvajanju. Poleg tega so države članice poročale o primerih dobre prakse[16], ki pri izvajanju izpostavljajo naslednje dejavnike uspeha:

- tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo med končnim oblikovanjem uredb in smernic;

- pozitivne povezave med cilji kohezijske politike in sektorskimi reformami na področjih, kot so izobraževanje, znanost/raziskave, zdravje in poslovno okolje;

- uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

- pozitivni učinki naložbenih načrtov in širših nacionalnih reform (regionalne ali lokalne vladne reforme, reforme javnega proračuna, reforme okoljskih predpisov ali pravil za javna naročila), čeprav imajo zamude pri nekaterih reformah tudi negativne posledice;

- poenostavljanje upravnih postopkov (na nacionalni in/ali regionalni ravni);

- podpiranje podjetništva in zapolnjevanje vrzeli na trgu dela s spodbujanjem prilagodljivosti.

Za države članice, ki so se pridružile Uniji od leta 2004 dalje, je jasno, da je načrtovanje programov tesno povezano s poglavitnimi izzivi na področju socialnega vključevanja, s posodabljanjem gospodarstva, razvojem institucij in povečevanjem zmogljivosti. Mnogo strateških poročil poleg tega obravnava vlogo večnivojskega upravljanja in partnerstev pri načrtovanju programov z vidika aktiviranja in usklajevanja različnih vladnih služb, vključevanja interesov civilne družbe in podjetij ter povezovanja ciljev različnih sektorjev.

4. Izvajanje dogovorjenih strategij in napredek pri doseganju ciljev

Komisija je v dveh sporočilih že predstavila dogovorjene prednostne naloge programov za obdobje 2007–2013 z vidika ciljev EU za rast in delovna mesta[17] ter s širšega vidika rezultatov pogajanj o programih[18]. Povedano na kratko, za manj razvite regije, določene za konvergenčni cilj (81 % sredstev), in regije v okviru cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja (RKZ, 15 % sredstev) bo za prednostne teme EU namenjenih 65 % in 82 % sredstev. Skupaj je bilo za naložbe v posodabljanje gospodarstva EU v skladu s poglavitnimi prednostnimi nalogami EU iz lizbonske strategije predvidenih približno 230 milijard EUR.

Napredek pri doseganju ciljev, prvotno zastavljenih v okviru strateških smernic Skupnosti, NSRO-jev in integriranih smernic za rast in delovna mesta[19], je predstavljen spodaj ter temelji na informacijah iz nacionalnih poročil glede izbranih projektov (dodeljevanje), zgodnjih trendov porabe ter prvih podatkov o spremljanju in vrednotenju.

4.1 Pospeševanje izvajanja

Finančna sredstva za izbrane projekte znašajo 93,4 milijarde EUR, kar je več kot 27 % razpoložljivih sredstev EU za to obdobje. Ta povprečna stopnja izbiranja projektov, ki jo upoštevajo trije cilji – konvergenca, RKZ in evropsko teritorialno sodelovanje (ETS) – se uporablja tudi za stopnjo izbiranja kategorij, predvidenih za financiranje v okviru lizbonske strategije. Države članice poročajo, da so skupno za projekte, predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije, namenile 63 milijard EUR.

Na nacionalni ravni je napredek pri izvajanju kljub temu bolj spremenljiv, kot kaže Grafični prikaz 1. Pri državah članicah, ki so pod povprečjem, obstaja večje tveganje izvedbenih zaostankov, če se stopnja izbiranja in izvajanja projektov ne pospeši. Spremni delovni dokument služb Komisije2 podrobneje predstavlja napredek izbranih projektov.

Z vidika potrebnih naložb so prednostne naloge EU, že predvidene za financiranje v tem obdobju, usklajene s prednostnimi nalogami strategije EU 2020. Ena močnih točk informacijskega sistema, ki uporablja kategorije, je, da se lahko 86 opredeljenih „prednostnih tem“ obravnava z vidika ključnih tematskih prednostnih nalog (tj. promet, energija) ali horizontalnih prednostnih nalog politike (tj. inovacije ali podnebne spremembe).

Grafični prikaz 1: Splošne stopnje izbiranja projektov po državah članicah

[pic]

V Preglednici 1 spodaj so bili podatki o finančnih sredstvih za izbrane projekte iz nacionalnih poročil povzeti v skladu s prednostnimi nalogami v okviru strateških smernic Skupnosti. Izbiranje projektov kaže relativni napredek po posameznih ciljih.

Preglednica 1: Napredek pri izvajanju prednostnih nalog, predvidenih za financiranje v okviru lizbonske strategije, za obdobje 2007–2013 glede na cilje.

Financiranje, predvideno v okviru lizbonske strategije | Financiranje, ki ni predvideno v okviru lizbonske strategije |

Ozemeljska razsežnost | 0,482 | 0,138 | 28,7 % |

3,458 | 0,709 | 20,5 % | 3,900 | 1,020 | 26,9 % |

| | | | | | | |Tehnična pomoč | | | |10,594 |2,993 | 28,3 % | | | | | | | | | | Skupaj | 228,233 |63,031 |27,6 % | 116,072 |30,413 |26,1 % | |Mnogo držav članic se zdaj strinja, da so strožje zahteve za predvideno financiranje izboljšale kakovost in usmerjenost programov. Podatki iz poročil držav članic poleg tega omogočajo analizo relativnega napredka prednostnih nalog, predvidenih za financiranje v okviru lizbonske strategije, in tistih, ki niso predvidene za takšno financiranje, in sicer za posamezno državo članico. Grafična prikaza 2 in 3 kažeta relativni napredek pri predvidenem financiranju v okviru ciljev konvergence ter regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja. Podatki so predstavljeni z vidika padajoče absolutne finančne pomembnosti (od leve proti desni).

Grafični prikaz 2: Financiranje, predvideno v okviru lizbonske strategije – konvergenčni cilj: vrednost izbranih projektov v % od celote

[pic]

Grafični prikaz 3: Financiranje, predvideno v okviru lizbonske strategije – cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja: vrednost izbranih projektov v % od celote

[pic]

4.2 Gibanja izdatkov

V zvezi z nakazili finančnih sredstev EU je bilo v obdobju 2007–2009 državam članicam nakazanih 108 milijard EUR. 64 milijard EUR je bilo povezanih z dejanskimi izdatki za programe v obdobju 2000–2006, 44 milijard EUR pa s predplačili in dejanskimi izdatki za programe v obdobju 2007–2013 (Grafični prikaz 4).

Podatki o porabi glede na posamezni program iz nacionalnih poročil se nanašajo zgolj na to zadnje obdobje. Do zdaj je bilo za programe 2007–2013 v vmesnih izjavah o izdatkih navedenih 23,3 milijarde EUR[20]. Leta 2009 so se po zaključku predhodnih programov pospešili odobreni izdatki za nove programe.

Grafični prikaz 4: Plačila EU državam članicam v obdobju 2000–2009 (ESRR, ESS in Kohezijski sklad – v milijardah EUR v sedanjih cenah)

[pic]

4.3 Spremljanje in vrednotenje

Različni nacionalni in regionalni organi upravljanja v okviru sistema skupnega upravljanja uporabljajo veliko različnih kazalnikov, ki pa jih na ravni EU večinoma ni mogoče združiti[21]. Komisija lahko na ravni EU združi samo podatke o nekaterih osnovnih kazalnikih. Vsa poročila sicer niso navedla podatkov o kazalnikih, 19 držav članic pa je poročalo o osnovnih kazalnikih za ESRR in Kohezijski sklad. Poročanje o uporabi priporočenih osnovnih kazalnikov je spodbuden prvi korak v procesu oblikovanja jasnejše slike o konkretnih rezultatih politike. Trinajst držav članic je na primer poročalo o programih ali odobrenih projektnih ciljih za oblikovanje 351 300 bruto delovnih mest[22], 8 držav članic[23] pa je poročalo o dejanskem oblikovanju 55 900 bruto delovnih mest.

V letih 2007 in 2008 so sedanji programi ESS zajeli skoraj 6 milijonov ljudi, od tega 52 % žensk. Približno tretjina ukrepov je bila namenjena pomoči delavcem. Poleg tega se je z ukrepi pomagalo brezposelnim (33 % upravičencev, od tega 7 % dolgotrajno brezposelnih) ter ranljivim skupinam, na primer migrantom in manjšinam (13 %).

Dvajset nacionalnih strateških poročil navaja izkušnje, pridobljene na nacionalni ali regionalni ravni. Rezultati predhodnega vrednotenja nacionalnih strategij, ki je bilo izvedeno za Komisijo, so pokazali, da lahko skladi pomembno prispevajo k poglavitnim ciljem EU ter da imajo prednostne naloge EU osrednje mesto v programih kohezijske politike[24].

Naknadno vrednotenje programov za obdobje 2000–2006

Kako naložbe učinkujejo na strukturne spremembe, se pokaže šele v daljšem časovnem obdobju. Naknadno vrednotenje obdobja 2000–2006, ki ga zdaj izvaja Komisija, zajema informacije o konkretnih dosežkih kohezijske politike[25].

Podatki kažejo, da so naložbe podjetij, ki koristijo podporo ESRR, večje. Države članice so poročale, da je bilo v regijah cilja 2 ustvarjenih najmanj 730 000 bruto delovnih mest, v skladu z oceno, pridobljeno s pomočjo modeliranja, pa je bilo v regijah cilja 1 ustvarjenih 621 000 neto delovnih mest.

Politika je izboljšala evropsko povezljivost – 2 000 km avtocest je bilo zgrajenih zgolj s pomočjo ESRR, kar je 24 % vsega razvoja na področju avtocestne infrastrukture v tem obdobju – ter omogočila nadgradnjo ali izgradnjo 4 000 km železniškega omrežja.

Podpora ESS je bila izjemno koristna pri izvajanju reform trga dela na nacionalni in regionalni ravni. ESS je dokazano učinkovito orodje pri prehodu s pasivnih na aktivne in celo preventivne politike trga dela, saj finančno in vsebinsko podpira reforme ter povečuje pogostost in obseg ukrepanja.

Več kot 75 milijonov udeležencev je bilo vključenih v ukrepe, financirane s pomočjo ESS. V raznovrstne ukrepe aktivne politike trga dela je bilo vključenih skoraj 28 milijonov državljanov EU, med katerimi je bila polovica žensk, skoraj ¾ brezposelnih in več kot tretjina mladih (pod 26 let). Ukrepi na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja so zajeli skoraj 33 milijonov ljudi, med katerimi je bilo 71 % zaposlenih, 23 % brezposelnih, 6 % neaktivnih, 62 % mladih in več kot tretjina starih med 26 in 54 let.

Kohezijska politika je omogočila tudi izboljšave na področju okolja v skladu z direktivami EU. Dodatnih 14 milijonov ljudi je koristilo projekte oskrbe z vodo ter dodatnih 20 milijonov projekte odpadne vode. Te projekte je sofinanciral ESRR, še zlasti na območjih cilja 1.

Z vidika čim večjega izkoristka sedanjih in prihodnjih učinkov politike naknadno vrednotenje navsezadnje pomaga pridobivati izkušnje z učenjem politike. Pri tem države članice in službe Komisije odkrivajo konkretne ovire za izvajanje politik EU, ki jih skušajo odpraviti s pomočjo financiranja in mehanizmov kohezijske politike.

5. Sklepi in priporočila

Strateško poročanje držav članic bistveno povečuje odgovornost za doseganje ciljev politike…

Države članice so izpolnile svoje obveznosti in vložile veliko truda v poročanje o napredku. S pomočjo izkušenj, pridobljenih pri tem prvem poskusu poročanja, bodo nacionalna poročila za leto 2012 natančnejša in bolj osredotočena na učinke, rezultate in strateški razvoj v letu 2012. Nacionalna poročila so bila sicer pripravljena v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi upravljanja, vendar bi bilo koristno uvesti bolj sistematičen pristop k javnemu predstavljanju in razpravljanju.

… prvo poročanje je pokazalo svoje omejitve, vendar je hkrati obetavna podlaga za izvedbo temeljitejšega medsebojnega pregleda uspešnosti, ki bo dodatna spodbuda za politiko, usmerjeno k rezultatom.

Zaradi posebne pravne podlage in strateških ciljev je bil obseg poročil omejen na programe za obdobje 2007–2013, zato imamo nepopolno sliko o učinkih politike. Programi za obdobje 2000–2006 so se zaključili, poraba za programe za obdobje 2007–2013 pa se povečuje, zato se pričakuje, da bodo podatki o uspešnosti in konkretnih rezultatih pokazali isti trend naraščanja.

Skupni sistem poročanja o izbranih projektih se je izkazal za koristnega, saj je omogočil podatke o izbranih projektih v „realnem času“. Države članice bi morale zagotoviti, da letna poročila o programih spremljajo natančni in popolni podatki, ki bodo omogočili neprekinjeno spremljanje napredka in boljše razumevanje vsebine programov.

Spodbudno je, da so mnoge države članice predložile podatke o osnovnih kazalnikih, opredeljenih na ravni EU, in sicer v zvezi z ukrepanjem ESRR-ja in Kohezijskega sklada, kljub temu da poročanje o takšnih podatkih ni bilo obvezno. Treba je okrepiti poročanje o skupnih kazalnikih. V posebnih poročilih o programih, ki jih je treba predložiti do sredine leta 2010, ter pri naslednjem poročanju o nacionalnih strategijah leta 2012 bo treba analizirati napredek programov pri doseganju ciljev ter pokazati nedvoumen prehod s poročanja o vlaganjih k razpravi o uspešnosti, rezultatih in zgodnjih učinkih.

To poročanje je pomemben in pravočasen prispevek k razpravi o možnostih, ki jih ima politika za pospešitev izhoda iz krize z obravnavanjem razvojnih potreb in spopadanjem s posledicami krize…

Nacionalna poročila so izpostavila temeljni pomen strategij, dogovorjenih leta 2007, in kohezijske politike kot politike, usmerjene v dolgoročen gospodarski razvoj.

Na splošno se ukrepi, sprejeti v okviru dogovorjenih strategij in ciljev, izvajajo dovolj hitro ter se hkrati prilagajajo velikim spremembam v gospodarstvu. Po povprečno 18 mesecih aktivnega izvajanja na terenu je bilo izbranih 27,1 % projektov, napredek pa potrjuje naraščanje izdatkov. Projekti, predvideni za doseganje dogovorjenih prednostnih nalog EU, se izbirajo enako hitro kot prednostne naloge, ki niso predvidene za financiranje v okviru lizbonske strategije. Med temi prednostnimi nalogami EU so preudarne, čiste in družbeno vključujoče naložbe v infrastrukturo (energetska učinkovitost, širokopasovno omrežje, socialna infrastruktura), podpora podjetij (ekoinovacije, finančni inženiring) in prožni trgi dela.

Ta napredek je deloma posledica dejstva, da države članice pri spopadanju s spreminjajočimi se potrebami uporabljajo prožnost med programi v okviru dogovorjenih prednostnih nalog. Sveženj ukrepov za oživitev kohezijske politike, sprejet konec leta 2008, je bil učinkovit pri povečevanju deleža predhodnega financiranja, uvajanju sprememb za hitrejša povračila ter poenostavljanju postopkov, države članice pa so poenostavile tudi svoje lastne predpise.

Vendar nihče ne sme počivati na lovorikah. S pomočjo informacij, pridobljenih z izmenjavo pri poročanju, lahko države članice primerjajo stopnjo napredka različnih prednostnih tem glede na povprečje EU ter tako opredelijo področja, ki napredujejo hitreje in počasneje.

Komisija zato poziva države članice, da:

- hitro izvedejo že izbrane projekte;

- pospešijo izbiranje kakovostnih projektov, ki bodo prispevali k dogovorjenim ciljem programov ter še posebej podprli strategije izhoda iz sedanje gospodarske krize;

- ob upoštevanju naraščajočega pritiska na nacionalne proračune zagotovijo razpoložljivost nacionalnega sofinanciranja dogovorjenih naložb, da se lahko proračunska sredstva EU v celoti sprostijo.

Komisija pa bo v letu 2010 v svojih sporočilih predstavila, kako lahko po njenem mnenju kohezijska politika za obdobje 2007–2012 podpre cilje strategije EU 2020. Ti dokumenti bodo še posebej obravnavali, kako lahko sedanji programi okrepijo politike zaposlovanja, socialno okrevanje in vključevanje ter podprejo trajnostni razvoj in inovacije na nacionalni in regionalni ravni. Komisija se zavezuje, da si bo z državami članicami še naprej prizadevala za boljše izvajanje programov in odpravljanje ozkih grl na različnih tematskih področjih.

…vendar tudi z zagotavljanjem dragocenega orodja za spremljanje in odkrivanjem področij, kjer so potrebna dodatna prizadevanja…

V nacionalnih poročilih so jasno razvidne zamude pri izbiranju projektov na pomembnih naložbenih področjih. Komisija poziva države članice, da se usmerijo na ta prednostna področja ter pri tem po potrebi pripravijo akcijske načrte za pravočasno zmanjšanje teh zamud. Komisija je poleg tega opredelila naslednja prednostna področja z zamudami ali pomanjkanjem enakomernega napredka v državah članicah:

- poročila o napredku in rezultati vrednotenj kažejo, da so v železniškem sektorju težave pri pripravi pomembnih naložb v ožji skupini držav članic;

- napredek nekaterih energetskih in okoljskih naložb ne dosega pričakovanj. Države članice in regije se morajo spopasti s to težavo in v celoti prispevati k ciljem trajnostnega razvoja EU;

- kljub nekaterim dobrim praksam so naložbe na področju digitalnega gospodarstva – razvoj širokopasovnih omrežij ter uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije v javnem in zasebnem sektorju – izvajajo počasnejše od povprečja, njihova učinkovitost pa je precej neenakomerna;

- napredek pri doseganju prednostnih nalog na področju socialnega vključevanja je sorazmerno počasen ter se precej razlikuje med posameznimi skladi in programi. Potrebni so ukrepi za zagotovitev sredstev EU, da se podpre doseganje predlaganega cilja zmanjšanja revščine iz strategije EU 2020;

- za izboljšanje delovanja javnega sektorja, še posebej z vidika krize, se je treba spopasti z zamudami, ki nastajajo pri izvajanju ukrepov na področju upravljanja in razvoja zmogljivosti .

…za zgodnji prispevek k strategiji EU 2020.

Države članice, regije in zainteresirane strani lahko s spodbujanjem nadaljnjega napredka, že doseženega na mnogih področjih, in odpravljanjem zamud prevzamejo odgovornost za doseganje ciljev programov za obdobje 2007–2013. Komisija poziva države članice, da z večjo preglednostjo, mrežnim povezovanjem, izmenjavo dobrih praks in pridobivanjem izkušenj s kohezijsko politiko izboljšajo izvajanje programov ter na ta način v zgodnji fazi bistveno prispevajo k uresničevanju strategije EU 2020, njenih vodilnih pobud in kvantitativnih ciljev.

[1] Pravna podlaga: člena 29 in 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). Javno dostopna poročila so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/regional_policy/policy/reporting/index_en.htm.

[2] SEC(2010) 360, 31.3.2010.

[3] Nacionalni strateški referenčni okviri so okvirni dokumenti, ki strateške kohezijske smernice prenašajo na nacionalno raven.

[4] Sezonsko prilagojeni podatki Eurostata o brezposelnosti decembra 2009.

[5] Madžarska, Latvija, Slovaška.

[6] UL L 291/11, 21.10.2006 – http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/2007/osc/index_en.htm

[7] To so: Avstrija, Litva, Nemčija, Španija.

[8] To so: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Irska, Italija, Nemčija, Portugalska, Slovaška, Španija, Združeno kraljestvo.

[9] To so: Avstrija, Estonija, Finska, Grčija, Irska, Italija, Madžarska, Portugalska, Španija, Združeno kraljestvo.

[10] To so: Bolgarija, Litva, Romunija.

[11] To so: Avstrija, Irska, Nemčija, Portugalska, Slovenija, Španija, Združeno kraljestvo.

[12] To so: Finska, Latvija, Litva, Irska, Malta, Nemčija, Španija.

[13] To so: Avstrija, Belgija, Nemčija, Švedska.

[14] COM(2008) 876, 16.12.2008.

[15] COM(2008) 800, 29.10.2008.

[16] Okvirni izbor 40 izmed 220 projektov najboljših praks , ki so jih navedle države članice, je predstavljen v oddelku 3 delovnega dokumenta.

[17] COM(2007) 798, 11.12.2007.

[18] COM(2008) 301, 14.5.2008.

[19] COM(2007) 803, 11.12.2007.

[20] Države članice o podatkih o plačilih ne poročajo po „prednostnih temah“, temveč v skladu z dogovorjenimi programskimi finančnimi preglednicami, zato se navedena poraba v tej fazi ne more tematsko primerjati s podatki o izbranih projektih. Plačila zato tudi niso nadalje analizirana.

[21] Letna poročila o izvajanju vsebujejo podrobne podatke o napredku posameznih programov glede vzpostavljenih kazalnikov in ciljev. Priloga XXIII k izvedbeni Uredbi št. 1828/2006 zajema podatke o udeležencih operacij ESS glede na prednostne naloge.

[22] Te države članice so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Irska, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovenija in Švedska.Programski cilji so seštevek ciljev iz programov izbranih projektov. Nekatere države članice niso poročale o programskih ciljih, temveč o ciljih za projekte, ki so bili do tedaj odobreni.

[23] Češka, Finska, Irska, Nemčija, Poljska, Slovenija, Švedska.

[24] http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/rado_en.htm

[25] Vrednotenje ESRR/KS: http://ec.europa.eu/regional_policy/policy/impact/index_en.htmvrednotenje ESS: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=701&langId=en