[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.1.2010

COM(2010)6 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o spodbudah za organizacije, registrirane v sistemu EMAS, v obdobju 2004–2006 {SEC(2009)59}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o spodbudah za organizacije, registrirane v sistemu EMAS, v obdobju 2004–2006

KAZALO

1. Uvod 3

2. Vrste zunanjih spodbud 3

2.1 Regulativna prožnost 4

2.2. Spodbude za pospeševanje 5

2.2.1 Informacijska podpora 5

2.2.2 Finančna sredstva 6

2.2.3 Tehnična podpora 7

2.2.4 Javna naročila 8

3 Povzetek ugotovitev za vsako skupino kazalcev 9

3.1 Regulativna prožnost 9

3.2 Spodbude za pospeševanje 9

3.2.1 Informacijska podpora 9

3.2.2 Finančna sredstva 10

3.2.3 Tehnična podpora 11

3.2.4 Javna naročila 12

4. Sklepne ugotovitve 12

1. UVOD

Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)[1] vzpostavlja sistem, prek katerega organizacije vrednotijo, upravljajo in nenehno izboljšujejo okoljsko uspešnost.

Izvajanje sistema EMAS lahko organizacijam koristi na veliko načinov. Bolj trajnostna raba virov ustvarja finančne ugodnosti, boljšo javno podobo, manjše tveganje neizpolnjevanja zakonskih zahtev v zvezi z okoljem; boljše odnose z zakonodajalci na področju okolja in drugimi zainteresiranimi stranmi ter pravilno obvladovanje tveganja, kar lahko pozneje posojilodajalce in zavarovalnice spodbudi, da ponudijo ugodnejše finančne pogoje.

Člen 10(2) Uredbe države članice poziva, da preučijo, kako bi lahko registracijo po sistemu EMAS upoštevale pri izvajanju in uveljavljanju okoljske zakonodaje, da bi se izognile nepotrebnemu podvajanju dela organizacij in izvršilnih organov.

Člen 11(1) in (2) določa, da morajo države članice spodbujati sodelovanje organizacij v sistemu EMAS, zlasti s preučitvijo, kako upoštevati registracijo v sistemu EMAS pri določanju meril za svojo politiko javnih naročil.

Člen 11(3) Uredbe EMAS določa, da mora Evropska komisija poslati Evropskemu parlamentu in Svetu informacije v zvezi z zgoraj opisanimi dejavnostmi spodbujanja, ki jih prejme od držav članic.

S tem poročilom je ta obveznost izpolnjena. Poročilo opisuje vrste spodbujevalnih ukrepov, ki se izvajajo v različnih državah članicah, in vsebuje povzetek ugotovitev za vsako skupino kazalcev.

Delovni dokument, priložen temu sporočilu, vsebuje podrobne informacije, ki so jih predložile države članice v zvezi s spodbujevalnimi ukrepi in kazalci, opredeljenimi v tem poročilu, statistične podatke v zvezi s kazalci in najboljše prakse, kadar so jih države članice kot take opredelile zaradi pozitivnega rezultata posameznih spodbujevalnih ukrepov.

Glavni namen tega poročila je obvestiti Evropski parlament in Svet ter izboljšati ozaveščenost nacionalnih organov o različnih nacionalnih praksah.

2. VRSTE ZUNANJIH SPODBUD

Narava spodbud, ki jih zagotavljajo nacionalni organi, se razlikuje in je odvisna od ciljev, ki jih želijo z njimi doseči.

Opredeljeni sta bili dve glavni skupini spodbud:

1. regulativna prožnost,

2. spodbude za pospeševanje prek:

3. javnih naročil,

4. finančnih sredstev,

5. tehnične podpore,

6. informacijske podpore.

2.1 Regulativna prožnost

V tem poročilu izraz regulativna prožnost vključuje:

- oprostitev uporabe zakonskih določb kot nadomestitev zakonskih zahtev brez sprememb okoljske zakonodaje kot take,

- deregulacijo, ki pomeni spremembe same zakonodaje.

Cilj regulativne prožnosti je:

- poenostaviti in zmanjšati regulativni okvir v primerih, ko je določb preveč,

- odpraviti postopkovne ovire,

- zmanjšati potrebo po pošiljanju nepotrebnih in podvajajočih se dokumentov zakonodajalcu,

- spodbujati odgovorno ravnanje izvajalcev.

Člen 10(2) Uredbe določa državam članicam pravno podlago za preučitev, kako bi lahko registracijo v sistemu EMAS upoštevale pri izvajanju in uveljavljanju okoljske zakonodaje.

Uredba EMAS določa stroge zahteve glede izpolnjevanja zakonskih zahtev v zvezi z okoljem, saj določa, da morajo neodvisni in zunanji preveritelji preveriti, ali organizacija deluje popolnoma skladno z zakonodajo. Kot nadomestilo so nekatere države članice organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, odobrile regulativno prožnost, da bi zmanjšale obremenitev regulativnega pritiska in racionalizirale svoje vire.

Opredeljeni so bili naslednji kazalci za oceno uporabe regulativne prožnosti.

Kazalec 1 je povezan z informacijami, potrebnimi za dovoljenja, in poenostavitvijo vlog ter kaže število zakonodajnih besedil, sporazumov ali drugih dokumentov, ki so jih države članice sprejele za skrajšanje postopkov za izdajo dovoljenj za organizacije, registrirane v sistemu EMAS. Razlog za to spodbudo je, da se veliko informacij, potrebnih za vloge za dovoljenja, zbere prek sistema EMAS, kar zagotavlja zanesljive in najnovejše informacije, ki so primerne za uporabo.

Kazalec 2 je povezan z zmanjšanjem ali konsolidacijo zahtev v zvezi s poročanjem in spremljanjem ter kaže število zakonodajnih besedil, sporazumov ali drugih dokumentov, ki jih ima država članica za zmanjšanje/konsolidacijo zahtev v zvezi s poročanjem in spremljanjem. Razlog za to spodbudo je dejstvo, da okoljska izjava pristojnim organom zagotavlja podatke in informacije, ki se lahko uporabijo v naknadnih poročilih in/ali za namene spremljanja, kar preprečuje podvajanje nalog.

Kazalec 3 je povezan z zmanjšanjem števila pregledov in kaže število zakonodajnih besedil, sporazumov ali drugih dokumentov, ki jih je država članica sprejela za zmanjšanje števila pregledov. Razlog za to spodbudo je dejstvo, da so sredstva za izvrševanje na nacionalni ravni omejena. Ker izvajanje sistema EMAS omogoča skladnost z okoljsko zakonodajo, se lahko registrirane gospodarske družbe pregledujejo redkeje ali so pregledi omejeni.

2.2 Spodbude za pospeševanje

Člen 11(1) Uredbe določa zahteve za zagotovitev spodbujanja sodelovanja organizacij v sistemu EMAS. Ta člen posebej omenja spodbujanje sistema EMAS med malimi in srednje velikimi podjetji prek informacij in podpornih skladov, zagotavljanja razumnih registracijskih pristojbin, javnih institucij in ukrepov tehnične pomoči pri javnih naročilih.

Člen 11(2) Uredbe določa osnovo za obširno pospeševanje sistema EMAS s pomočjo javnih naročil. Določa, da morajo javni organi preučiti, kako upoštevati registracijo v sistemu EMAS pri določanju meril za svojo politiko javnih naročil.

Spodbude za pospeševanje se lahko zagotovijo na naslednjih glavnih področjih:

- informacijska podpora,

- finančna sredstva,

- tehnična podpora,

- javna naročila.

2.2.1 Informacijska podpora

Glavne vrste informacijske podpore, ki se zagotavlja v državah članicah, so:

- informacijski programi, prilagojeni za gospodarske subjekte, drobno gospodarstvo in obrt, sindikate, javne organe in širšo javnost;

- informativne kampanje, namenjene posebnim interesnim skupinam in širši javnosti, podprte s televizijskimi akcijami, članki v strokovnih publikacijah in lokalnih časopisih, pospeševalnimi akcijami ali drugimi sredstvi za krepitev splošne ozaveščenosti;

- konference in delavnice za spodbujanje dejavnega sodelovanja ter izmenjava izkušenj in najboljših praks.

Opredeljeni so bili naslednji kazalci za analizo uporabe informacijske podpore kot spodbude:

Kazalec 1 : število različnih dokumentov za ozaveščanje in obveščanje o sistemu EMAS (brošure, informativno gradivo, letaki itd.).

Kazalec 2 : število različnih publikacij (člankov, glasil, časopisov, tehničnih revij, oglaševalskih akcij, razširjanje logotipa EMAS itd.), v katerih so prikazani različni načini, ki se uporabljajo za posredovanje informacij o sistemu EMAS.

Kazalec 3 : število različnih srečanj, organiziranih zaradi zagotavljanja informacij o sistemu EMAS (konference, delavnice, kampanje, prostovoljne dejavnosti, seminarji, podelitve nagrad, razstave, forumi, sejmi itd.).

Kazalec 4 : število spletnih strani za obveščanje o sistemu EMAS (kadar je pristojnih organov več).

Kazalec 5 : število orodij pod nadzorom držav članic za nadzor, spremljanje in registracijo v sistemu EMAS itd. (kadar je pristojnih organov več).

Kazalec 6 : število različnih kontaktov z organizacijami, ki niso registrirane v sistemu EMAS, zaradi obveščanja o sistemu EMAS (dopisi, pošta itd.), ki prikazujejo različne načine, kako stopiti v stik z organizacijami.

Kazalec 7 : število različnih kontaktov z organizacijami, registriranimi v sistemu EMAS, zaradi razširjanja informacij o sistemu EMAS (dopisi, pošta itd.), ki prikazujejo različne načine, kako stopiti v stik z organizacijami.

2.2.2 Finančna sredstva

Glavne vrste finančne podpore, ki se zagotavlja v državah članicah, so:

- subvencije za nove registracije v sistemu EMAS v obliki pavšalnih zneskov ali odstotka skupnih stroškov, ki nastanejo;

- davčne olajšave za nakupe, ki naj bi izboljšali okoljsko uspešnost in ki so posreden način zagotavljanja sredstev;

- posebna sredstva za tehnično podporo, usposabljanje osebja in zunanje svetovanje;

- nižje registracijske pristojbine.

Ugodnejši pogoji za gospodarske družbe, registrirane v sistemu EMAS, doseženi na pogajanjih z bankami in zavarovalnicami.

Opredeljeni so bili naslednji kazalci za analizo uporabe finančnih sredstev kot spodbude:

Kazalec 1 kaže število zakonodajnih besedil, sporazumov ali drugih dokumentov, ki jih ima država članica v zvezi s financiranjem sistema EMAS.

Kazalec 2 kaže proračunska sredstva, dodeljena za financiranje izvajanja sistema EMAS (brez plač osebja).

Kazalec 3 je povezan s finančno podporo za nove registracije v sistemu EMAS in kaže odstotek porabljene finančne podpore glede na skupna sredstva za nove registracije v sistemu EMAS.

Kazalec 4 je povezan s subvencijami in finančno podporo za organizacije, registrirane v sistemu EMAS, in kaže odstotek porabljene finančne podpore glede na skupna sredstva za organizacije, registrirane v sistemu EMAS.

Kazalec 5 je povezan z znižanji davka za nakupe, ki naj bi izboljšali okoljsko uspešnost, in kaže podporo za organizacije pri nakupih, povezanih z okoljsko uspešnostjo.

Kazalec 6 je povezan s posebno finančno podporo za: pilotne projekte, programe za pospeševanje, okoljske sporazume itd. in kaže druge vrste finančnih sredstev za organizacije.

Kazalec 7 kaže znižanje registracijskih pristojbin za organizacije.

Kazalec 8 je povezan z ugodnostmi, ki so na voljo organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, in kaže število bank, ki ponujajo ugodnosti organizacijam, registriranim v sistemu EMAS (ugodna posojila za izvajanje sistema EMAS itd.).

Kazalec 9 kaže število zavarovalnic, ki ponujajo ugodnosti organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, in prikazuje, kako lahko z registracijo v sistemu EMAS organizacije pridobijo ugodnosti pri zavarovanju.

2.2.3 Tehnična podpora

Glavne vrste tehnične podpore, ki se zagotavlja v državah članicah, so:

- izobraževalni programi v sodelovanju z ustreznimi združenji, npr. z gospodarsko in obrtno zbornico, ali pod nadzorom nacionalnega organa EMAS;

- postopno izvajanje programov, prilagojenih za mala in srednje velika podjetja. Ti sistemi so namenjeni, da pomagajo malim in srednje velikim podjetjem dosegati okoljsko odličnost na različnih ravneh glede na njihove posebne potrebe;

- sinergije, ki vključujejo vse udeležence v sistemih okoljskega ravnanja, npr. delovne skupine, partnerstva, strokovni pregledi in prilagojeno izobraževanje;

- kratkoročne in dolgoročne naložbe organov v izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov v specializiranih programih;

- smernice in orodja za posamezne sektorje.

Opredeljeni so bili naslednji kazalci za analizo uporabe tehnične podpore kot spodbude:

Kazalec 1 : število dokumentov, ki so namenjeni za zagotavljanje podpore in prikazujejo postopek, ki ga je treba upoštevati pri izvajanju sistema EMAS (priročniki, navodila, orodja, napotki, smernice, vodniki, interaktivni CD, študije itd.).

Kazalec 2 : število programov za postopno izvajanje sistema EMAS, namenjenih zlasti za pomoč organizacijam, da dosežejo boljše okoljsko ravnanje na različnih ravneh glede na svoje posebne potrebe.

Kazalec 3 : število izobraževalnih programov (usposabljanje, tečaji, dejavnosti itd.), namenjenih zagotavljanju tehnične podpore organizacijam.

Kazalec 4 : število sinergij, ki vključujejo vse udeležence v sistemih okoljskega ravnanja, npr. delovne skupine, partnerstva, strokovni pregledi, prilagojeno izobraževanje, mreže, klubi za obveščanje itd. Ta kazalec kaže različne načine, na katere si lahko organizacije izmenjujejo informacije, povezane s sistemom EMAS.

Kazalec 5 : število projektov in drugih (pilotnih) programov, ki se izvajajo za zagotavljanje tehnične podpore organizacijam pri izvajanju sistema EMAS.

Kazalec 6 : število drugih posebnih predpisov (standardov), ki omogočajo izvajanje sistema EMAS.

2.2.4 Javna naročila

Javni kupci in drugi subjekti, zajeti v direktivah o javnih naročilih, predstavljajo pomembno skupino potrošnikov. Za javna naročila se porabi približno 1 000 milijard EUR ali približno 16 % BDP Unije. Vključevanje okoljskih vprašanj v javna naročila bi lahko znatno prispevalo k trajnostnemu razvoju. Če bi se javni kupci, kadar je to primerno, v javnih razpisih sklicevali na sistem EMAS, bi to prispevalo k večji ozaveščenosti o sistemu in bi ponudnike spodbudilo, da se vanj vključijo.

Člen 11(2) Uredbe določa osnovo za obširno pospeševanje sistema EMAS s pomočjo javnih naročil. Določa, da morajo javni organi preučiti, kako upoštevati registracijo v sistemu EMAS pri določanju meril za svojo politiko javnih naročil.

Direktivi o javnih naročilih[2] omogočata uporabo zahteve, da ponudniki izvajajo ukrepe za okoljsko ravnanje pri izvajanju javnih naročil gradenj ali storitev, kot je gradnja mostu v naravnem rezervatu, ki zahteva nenehno okoljsko ravnanje in sprejetje posebnih ukrepov za varstvo okolja med potekom del. V teh primerih se lahko kot dokaz o izpolnjevanju zahteve po sprejetju ukrepov za okoljsko ravnanje navede sistem EMAS ali kateri koli drug enakovreden sistem okoljskega ravnanja.

Kazalec 1 izraža uporabo javnih naročil kot spodbude v različnih državah članicah in kaže število dokumentov, ki jih ima država članica v zvezi z uporabo javnih naročil.

3 POVZETEK UGOTOVITEV ZA VSAKO SKUPINO KAZALCEV

3.1 Regulativna prožnost

Ugotovljeno je bilo majhno povečanje regulativne prožnosti. Kljub temu spodbude, povezane z vsemi tremi opredeljenimi kazalci, uporabljajo le štiri države članice (Nemčija, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo), dvanajst držav članic pa takšnih spodbud ne zagotavlja.

Nemčija je na tem področju pripravila največ zakonodajnih besedil. Različne dokumente so pripravile tudi Avstrija, Belgija, Danska, Italija, Portugalska, Nizozemska, Slovaška, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.

Ciper, Češka republika, Francija in Litva so začeli pripravljati različna besedila za zagotavljanje zakonskih ugodnosti organizacijam, registriranim v sistemu EMAS.

V zvezi z vlogami za dovoljenja ali manjšim številom zahtev v zvezi s poročanjem in spremljanjem nekatere države članice predvidevajo posebne in omejene okoliščine, v katerih bodo imele organizacije, registrirane v sistemu EMAS, ugodnosti. V večini teh primerov so obveznosti poročanja zmanjšane ali so na voljo poenostavljeni postopki za vloge za dovoljenja na področju celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja, ravnanja z odpadki, dovoljenj za odlagališče, vode in emisij. Prevladujejo spodbude, povezane s celovitim preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja (Ciper, Litva, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo). Čeprav spodbudo zelo ceni poslovna skupnost, ne velja za vse sektorje industrije, zato so njene možnosti omejene.

Druge države članice so organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, zagotovile večje izjeme pri poročanju, kadar organizacije enakovredno izpolnjujejo svoje obveznosti, pri čemer okoliščine niso opredeljene. Ta vrsta širše ugodnosti zagotavlja največji potencial, ker lahko omogoči ugodnosti, prilagojene vsaki posamezni organizaciji. Vendar bi bila zaradi pravne varnosti in bolj praktične uporabe teh spodbud uporabna povezava s posebnimi postopki za vloge za dovoljenja ali posebnimi obveznostmi poročanja in spremljanja. V zvezi s pregledi je ugodnost lahko zmanjšanje števila pregledov ali znižanje pristojbine, ki jo je treba plačati za preglede. V nekaterih primerih znižanje pristojbine ni neposredno povezano z registracijo v EMAS, ampak temelji na dejstvu, da bo za preglede na splošno potrebnega manj časa in dela organov.

3.2 Spodbude za pospeševanje

3.2.1 Informacijska podpora

Informacijska podpora se je v obdobju 2004–2006 povečala. Vrste podpore so zajemale objavljanje brošur, letakov, časopisnih člankov in člankov v revijah ter organizacijo dogodkov, kot so konference ali delavnice. Vse države članice imajo vsaj eno spletno stran z informacijami o sistemu EMAS.

Na splošno je bilo vse informativno gradivo pripravljeno posebej za obveščanje o sistemu EMAS in spodbujanje sistema EMAS. Večina organiziranih dogodkov je bila namenjena sistemu EMAS, v nekaterih primerih pa je bil sistem EMAS del širše teme, kot je okoljska trajnost ali drugi programi okoljskega ravnanja (Češka republika, Estonija in Nizozemska).

Večina organiziranih konferenc in informacijskega gradiva, ki je bilo predloženo, je vsebovala splošne informacije o sistemu in korake, ki so potrebni za registracijo organizacije v sistemu EMAS. Konference ali informacijsko gradivo, namenjeno za posebno področje dejavnosti, je bilo pripravljeno v Grčiji, Italiji, Latviji, na Portugalskem, Slovaškem, v Sloveniji in Španiji. Čeprav so splošne informacije vedno potrebne, je lahko podpora, usmerjena na posamezno področje, za organizacije posebej zanimiva in koristna, zaradi česar je lahko sistem širše sprejet.

V Avstriji, na Cipru, Finskem, v Nemčiji, Romuniji, Španiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu so bila organizirana redna srečanja EMAS o istih vprašanjih (večinoma enkrat na leto). Na splošno so organizirane dejavnosti potekale redno, enkratni dogodki pa so bili izjema.

Manj običajne vrste uporabljene podpore so bile organizacija nacionalnih podelitev nagrad EMAS, kratki reklamni televizijski filmi (Poljska in Portugalska) ter izdelava „pripomočkov“, povezanih s sistemom EMAS (Poljska).

Ukrepi informacijske podpore za sistem EMAS na splošno obravnavajo zlasti organizacije, registrirane v sistemu EMAS, vendar so vzpostavljeni tudi ukrepi, ki posebej obravnavajo organizacije, ki niso registrirane v sistemu EMAS (Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo). Prav tako so bili pogosti stiki z registriranimi organizacijami.

Čeprav so spodbude za informacijsko podporo na voljo za vse organizacije, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, nekatere države članice zagotavljajo spodbude, ki so posebej namenjene malim in srednje velikim podjetjem (Ciper, Litva, Slovaška in Španija).

Proračunska sredstva, namenjena zagotavljanju informacijske podpore za sistem EMAS, se v več državah članicah povečujejo (Nemčija, Grčija, Poljska, Španija, Estonija, Francija, Latvija in Romunija).

3.2.2 Finančna sredstva

Število besedil, povezanih s finančnimi sredstvi za sistem EMAS, se je nekoliko povečalo. Nekatera besedila v zvezi s finančnimi sredstvi za sistem EMAS so bila pripravljena v Češki republiki, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Litvi, na Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu.

Proračunska sredstva, dodeljena sistemu EMAS, so se znatno povečala, in sicer za skoraj 400 %. Presenetljiv je zlasti visok znesek, dodeljen sistemu EMAS, v Španiji.

Proračunska sredstva, dodeljena sistemu EMAS, so se uporabljala predvsem za konference, seminarje in različne dogodke ter pripravo publikacij, kot so priročniki, brošure itd. V nekaterih primerih so se s proračunskimi sredstvi pokrili tudi stroški pristojnega organa.

Finančna podpora za nove registracije v sistemu EMAS ne predstavlja visokega zneska. Zagotavlja se v Nemčiji, Grčiji, na Slovaškem, v Španiji, Združenem kraljestvu in na Portugalskem.

V zvezi s finančno podporo organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, so razmere podobne, pri čemer podporo zagotavljajo: Slovaška, Španija, Francija in Združeno kraljestvo.

Države članice niso predvidele znižanj davka za nakupe, ki naj bi izboljšali okoljsko uspešnost.

Posebna finančna podpora za pilotne projekte, programe za pospeševanje, okoljske sporazume itd. se je povečala, vendar je število držav članic, ki zagotavljajo takšno podporo, majhno (Finska, Španija, Avstrija, Češka republika, Irska, Latvija in Portugalska).

Spodbude, povezane s finančnimi sredstvi za registracijo v sistemu EMAS, v obliki znižanja registracijskih pristojbin ali njihove odsotnosti so se povečale. Registracijskih pristojbin ni treba plačati v Belgiji, na Cipru, v Estoniji, Franciji, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, na Nizozemskem, v Italiji (za javne organe) in v Španiji (razen v avtonomni regiji Murcia), na Danskem, Finskem, v Nemčiji, Litvi, Romuniji, Italiji in Združenem kraljestvu pa je treba plačati nižje registracijske pristojbine.

Banke ali zavarovalnice na splošno ne ponujajo ugodnosti organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, razen v Italiji, kjer nekatere banke in veliko zavarovalnic ponuja ugodnosti organizacijam, registriranim v sistemu EMAS, in na Slovaškem (takšne ugodnosti ponuja ena banka).

V zvezi s podporo malim in srednje velikim podjetjem je odsotnost pristojbin nedvomno dobra spodbuda, ki je ugodna za mala in srednje velika podjetja ter druge organizacije. Finska, Romunija in Združeno kraljestvo pri določanju znižanja pristojbine upoštevajo velikost organizacije ali omejijo znižanje na mala in srednje velika podjetja. Poleg pristojbin so finančna sredstva, posebej namenjena malim in srednje velikim podjetjem, na voljo v Češki republiki, Grčiji, Italiji, na Portugalskem, Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu.

3.2.3 Tehnična podpora

Tehnična podpora se je v obdobju 2004–2006 povečala.

Dokumente za tehnično podporo, kot so priročniki, smernice, vodniki itd., in sinergije, ki vključujejo vse udeležence v sistemih okoljskega ravnanja, je pripravila večina držav članic (Avstrija, Belgija, Češka republika, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Nizozemska).

Čeprav je bila večina teh dokumentov in programov namenjena vsem industrijskim sektorjem, so nekatere države članice pripravile priročnike in navodila za posamezne sektorje, kot so bolnišnice, športni objekti in športni dogodki (Grčija); javne storitve (Belgija); kemični, živilski, farmacevtski, električni/elektronski in drugi sektorji (Španija); sektor hrane in pijač ter pohištveni sektor (Združeno kraljestvo). Posebni napotki za lokalne organe so bili pripravljeni v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, na Poljskem, v Sloveniji, Španiji in Združenem kraljestvu.

Takšen ciljno usmerjen pristop lahko znatno prispeva k izboljšanju uporabe sistema.

Število dokumentov in programov za lažje izvajanje sistema EMAS v malih in srednje velikih podjetjih se je znatno povečalo, pripravljeni pa so bili v Češki republiki, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem in v Združenem kraljestvu.

Izobraževalni programi in sinergije, ki vključujejo vse udeležence v sistemih okoljskega ravnanja, so bili pripravljeni v večini držav članic (Belgija, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Irska, Latvija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo). Ti programi in sinergije pogosto vključujejo izvajanje sistema EMAS prek delovnih skupin in srečanj različnih zainteresiranih strani ali organizacij, registriranih v sistemu EMAS, ali mrež lokalnih organov. Usposabljanje okoljskih preveriteljev, presojevalcev in lokalnih organov je pogosto pomemben element teh programov.

3.2.4 Javna naročila

Število dokumentov, povezanih z javnimi naročili, se je znatno povečalo, pri čemer je dokumente pripravila velika večina držav članic.

Zakonodajna besedila o javnih naročilih so bila pripravljena v Avstriji, na Cipru, v Češki republiki, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, na Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu, večje število smernic in dokumentov pa je bilo sprejeto v Češki republiki, na Danskem, Finskem, v Grčiji, Italiji, Latviji, Litvi, na Norveškem, Poljskem in Nizozemskem.

Na splošno so dokumenti, o katerih so poročale države članice, povezani z okolju prijaznejšimi javnimi naročili in kljub znatnemu povečanju števila dokumentov v vseh primerih ne pomenijo neposredne ali jasne ugodnosti za organizacije, registrirane v sistemu EMAS. Le Češka republika, Grčija, Litva, Romunija, Slovaška, Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo posebej omenjajo EMAS in pojasnjujejo, kako se lahko uporablja pri javnih naročilih.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Zunanje spodbude, ki jih zagotavljajo nacionalni organi, zlasti če temeljijo na ciljno usmerjenih politikah in programih, lahko pozitivno vplivajo na uporabo sistema EMAS.

Vse države članice izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo zunanje spodbude za organizacije, registrirane v sistemu EMAS. Dejstvo, da se poslovna skupnost še vedno pritožuje zaradi pomanjkanja obsežnih ukrepov, kaže, da bi jih bilo mogoče izboljšati.

Na splošno so spodbude zasnovane tako, da koristijo zasebnim organizacijam. Kljub temu je sistem EMAS na voljo tudi javnim organizacijam in pomembno je, da države članice zagotavljajo spodbude tudi v tem sektorju zlasti za javne organe, ki so lahko dober zgled ostalim, čeprav večinoma ne upoštevajo ekonomskih vidikov.

Pregled druge uredbe EMAS v obdobju 2007–2009 pomeni prelomnico za sistem. Eden od ciljev pregleda je okrepiti uredbo tako, da bodo spodbude bolj jasne in države članice bolj naklonjene zagotavljanju spodbud. Z okrepitvijo sistema poročanja o okoljski uspešnosti in mehanizma za zagotavljanje izpolnjevanja zakonskih zahtev s strani organizacij bi lahko bili zakonodajalci naklonjeni učinkovitemu določanju več spodbud, kot jih trenutno.

Države članice morajo razviti politike za spodbude skupaj z dolgoročnimi programi spodbud, da bi spodbudile najboljše prakse. Komisija bo še naprej zagotavljala tehnično podporo in informacijsko podporo, ki sta potrebni za izvajanje sistema EMAS v zasebnih in javnih organizacijah.

[1] UL L 114, 24.4.2001, str. 1.

[2] Direktiva 2004/17/ES in Direktiva 2004/18/ES z dne 31. marca 2004.