2.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 259/70

—

upa, da lahko strategija na ravni EU v praksi prav zaradi vse pogostejšega čezmejnega značaja pojavov, proti katerim se je treba boriti, pomeni resnično dodano vrednost v primerjavi s podobnimi pobudami posameznih držav članic;

—

poudarja, da mora zagotavljanje notranje varnosti in varnosti državljanov, zlasti v zvezi z varstvom zasebnosti, pri izvajanju predvidenih ukrepov nujno potekati ob spoštovanju temeljnih pravic;

—

predlaga, naj EU spodbuja tudi možnost za vzpostavitev enotnih organov za javne natečaje, ki bi institucionalno delovali na regionalni ravni, tako da bi v okviru posameznih območij poenotili postopke oddaje javnih naročil, kar bi z javnimi postopki za javna dela, storitve in dobave obenem omogočilo tudi zmanjšanje števila javnih organov, ki imajo pooblastila za oddajo naročil;

—

podpira odločitev Komisije, da opredeli prihodnji zakonodajni ukrep za okrepitev evropskega pravnega okvira za zaplembe, in priporoča, da zakonodajni predlog v postopku – še preden se oblikujejo druge rešitve – določi občino, na ozemlju katere je zaplenjeno premoženje, kot imetnico ustrezne lastninske pravice;

—

zato pozdravlja, da je ob (že za letos) načrtovani vzpostavitvi omrežja EU za ozaveščanje o radikalizaciji predvideno sodelovanje Odbora regij;

—

zato izraža svojo pripravljenost za sodelovanje v postopku pregleda finančnih instrumentov sektorja za notranje zadeve in varnost za obdobje po letu 2013 ter sodelovanje pri pripravi možnih instrumentov financiranja.

Poročevalec

Giuseppe VARACALLI (IT/ALDE), župan občine Gerace (pokrajina Reggio Calabria)

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije – Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi

COM(2010) 673 konč.

1.

ugotavlja, da sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi  (1), sprejeto v okviru stockholmskega programa 2009 in petletnega delovnega programa za pravosodje in notranje zadeve, vsebuje splošno strategijo za področje notranje varnosti in opredeljuje pravi štiriletni program dejavnosti;

2.

meni, da gre pri pripravi in izvajanju strategije notranje varnosti za izziv, ki se ga morajo kljub različnosti vlog in pristojnosti skupaj lotiti evropske institucije, države članice, lokalne in regionalne oblasti ter civilna družba;

3.

poudarja, da se posredovanje Komisije umešča v zgodovinski trenutek, ki je posebnega pomena za ravnotežje pristojnosti med institucijami Evropske unije, predvsem zato, ker so bile z Lizbonsko pogodbo okrepljene pristojnosti Evropskega parlamenta, zaradi česar so odgovornosti posameznih institucij na področju notranje varnosti sedaj jasneje opredeljene;

4.

izraža zelo pozitivno mnenje o splošnem pristopu sporočila, ki kljub temu, da morajo biti dokumenti takšne narave strnjeni, ponuja podrobno in natančno analizo številnih vprašanj v zvezi z notranjo varnostjo EU;

5.

toda hkrati poudarja, da je s posebnimi dejavnostmi lokalnih in regionalnih oblasti državljanom načeloma zagotovljena visoka raven varnosti. Ta visoki standard bi veljalo ohraniti v okviru zagotovljenih temeljnih pravic in jamstev pravne države. Zlasti je treba upoštevati varstvo zasebnosti. Evropska unija bi morala te zahteve upoštevati tudi pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami zaradi izvedbenih ukrepov, ki izhajajo iz teh sporazumov;

6.

meni, da je opredelitev petih strateških ciljev z objektivno ustrezno metodologijo, ki jo velja podpreti, povezana z opredelitvijo jasno prepoznavnih in merljivih ukrepov, katerih število je omejeno in so zato laže izvedljivi;

7.

potrjuje svojo zavezo, že izraženo v prejšnjih mnenjih, usklajenemu pristopu ob udeležbi vseh institucionalnih ravni na tem področju, začenši seveda z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, ki se zaradi svojega značaja nujno zanimajo za vsak problem varnosti, ki se pojavi na posameznem območju;

8.

ugotavlja zlasti, da ima analiza varnosti nadnacionalno razsežnost, in sicer zaradi številnih vrst ogrožanja varnosti z vse bolj izraženim čezmejnim značajem, ki se v zadnjih letih pojavljajo vse pogosteje;

9.

zato poudarja, da varnostnih problemov posameznih nacionalnih skupnosti ni mogoče ločevati od evropske politike notranje varnosti, ki naj bi – ob spoštovanju nacionalnih pristojnosti – usklajevala tudi dejavnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da je nadnacionalni pristop učinkovitejši in ustreznejši;

10.

zato upa, da lahko strategija na ravni EU v praksi prav zaradi vse pogostejšega čezmejnega značaja pojavov, proti katerim se je treba boriti, pomeni resnično dodano vrednost v primerjavi s podobnimi pobudami posameznih držav članic;

11.

poudarja, da je treba enako kot dejavnosti, ki morajo biti nujno nadnacionalne, vrednotiti tudi ukrepe od spodaj navzgor, ki so rezultat usklajevanja z regionalnimi in lokalnimi oblastmi kot predstavniki skupnosti, saj so najbolj neposredno prizadete zaradi kaznivih dejanj;

12.

vendar meni, da bo treba pred ukrepanjem v povezavi s posameznimi pobudami iz strategije opraviti oceno veljavnega pravnega okvira in analizo skladnosti z načelom subsidiarnosti, ki bi jo bilo treba izvesti v sodelovanju z Odborom regij ter nacionalnimi in regionalnimi parlamenti;

13.

kljub svojemu na splošno pozitivnemu mnenju o celotni strategiji pa poudarja, da zaenkrat očitno še ni bila pripravljena splošna ocena učinkov predvidenih ukrepov. Ta ocena je nujna. V posvetovanje bi bilo treba vključiti regionalne in lokalne oblasti in Odbor regij izraža svojo popolno pripravljenost za sodelovanje v pripravljalni fazi;

14.

poudarja, da mora zagotavljanje notranje varnosti in varnosti državljanov, zlasti v zvezi z varstvom zasebnosti, pri izvajanju predvidenih ukrepov nujno potekati ob spoštovanju temeljnih pravic, ob čemer je treba tudi okrepiti procesne pravice osumljencev ali obtoženih v okviru zagotavljanja pravice do poštenega sojenja, zlasti glede na uveljavitev Listine EU o temeljnih pravicah in bližnji pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, v skladu s katero bo tudi za evropske institucije pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu;

15.

zato poudarja svojo pripravljenost, da za boljše varstvo temeljnih pravic sodeluje z Agencijo EU za temeljne pravice (FRA) in predvsem regionalnim in lokalnim oblastem pri izvajanju strategije pomaga poiskati pravo ravnotežje med izboljševanjem varnosti, varstvom zasebnosti ter spoštovanjem temeljnih pravic posameznikov in skupin;

16.

ima precejšnje pomisleke glede pomena „trdnega varnostnega sektorja v EU“, ki ga Komisija poudarja v sporočilu. Nasprotno, treba je poudariti državni monopol nad uporabo sile. Z učinkovitim sistemom javnih pooblastil in nadzora je treba zagotoviti, da se bodo zmeraj upoštevali pravni predpisi na področju delovanja zasebnih varnostnih podjetij in jamstva, zlasti za temeljne pravice državljanov. Poleg tega je treba preprečiti, da bi se zasebna podjetja izkoriščala za izogibanje predpisom pravne države;

17.

poudarja, da se cilji in ukrepi iz sporočila neposredneje nanašajo na nekatere posamezne vidike, čeprav so v celoti vzeto splošnega pomena za regionalne in lokalne oblasti.

18.

glede cilja 1 meni, da se zdi ukrep 2 (Zaščita gospodarstva pred vdorom kriminala) posebnega pomena za dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti, saj je v okviru tega ukrepa navedeno, da bi bilo treba razviti ukrepe, ki vključujejo „vladne organe in druge organe javne uprave, pristojne za izdajanje licenc in dovoljenj, za pogodbe o javnih naročilih ali subvencije (t. i. ‚upravni pristop‘)“;

19.

poudarja, da je v tem okviru pomembna opredelitev, da bi Komisija državam članicam konkretno pomagala tako, da bi „vzpostavila mrežo nacionalnih kontaktnih točk s ciljem razvijanja najboljših praks“ in podprla „pilotne projekte o praktičnih vprašanjih“; meni, da je na tem področju nujno formalno in sistematično neposredno vključevanje regionalnih in lokalnih oblasti, in opozarja, da morajo učinkoviti procesi krepitve varnosti na posameznih območjih nujno zajemati tudi stalno strogo preverjanje načinov uporabe javnih sredstev, za katera se pogosto zanima organizirani kriminal;

20.

posebej v zvezi z zelo občutljivim vprašanjem oddaje javnih naročil in dodeljevanja subvencij predlaga, naj EU ob nadaljnjem in bolj učinkovitem vzpostavljanju nacionalnih kontaktnih točk spodbuja tudi možnost za vzpostavitev enotnih organov za javne natečaje, ki bi institucionalno delovali na regionalni ravni, tako da bi v okviru posameznih območij poenotili postopke oddaje javnih naročil, kar bi z javnimi postopki za javna dela, storitve in dobave (2) obenem omogočilo tudi zmanjšanje števila javnih organov, ki imajo pooblastila za oddajo naročil.

21.

prav tako v zvezi z ukrepi, ki jih zajema cilj 1, meni, da je za evropsko notranjo varnost še pomembnejši cilj nadaljnji ukrep 3, ki se nanaša na zaplembo premoženja nezakonitega izvora. Ta ukrep je nesporen temelj boja proti vsem oblikam kriminala, z izrazito značilnostjo, da zajema več sektorjev. Nesporno in dokazano je namreč, da je konkretna zaplemba nezakonito pridobljenega premoženja verjetno najučinkovitejše sredstvo odvračanja v arzenalu najrazličnejših uporabljenih sredstev;

22.

glede tega podpira odločitev Komisije, da opredeli prihodnji zakonodajni ukrep za okrepitev evropskega pravnega okvira za zaplembe, v zvezi s katerim se zdijo še posebej pomembne navedbe, ki ta instrument razširjajo, zlasti tiste, ki se nanašajo na odvzem premoženja tretjim osebam, razširjena pooblastila za zaplembe in vzajemno priznavanje ukrepov zaplembe, ki ne temeljijo na predhodni obsodbi, med državami članicami; subjektivno in objektivno razširjanje pooblastil javnih organov na tem področju, s postopno izpopolnitvijo postopkov, ki jih je mogoče uporabiti, vsekakor omogoča bolj učinkovit in konkreten boj proti nezakonitim dobičkom in sklop dejavnosti, ki jih izvajajo institucije, povzdiguje v resnični organski sistem;

23.

vendar posebej v zvezi z vzajemnim priznavanjem odredb o zaplembi izraža zaskrbljenost glede stanja izvajanja Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ (3), katerega prenos v nacionalne zakonodaje držav članic po mnenju Komisije očitno ni zadovoljiv, zlasti če upoštevamo, da je konec februarja 2010, petnajst mesecev po izteku določenega roka, instrument preneslo v svojo zakonodajo samo 13 držav članic (4);

24.

v tem pogledu podpira poziv Komisije državam članicam, naj ta sklep prenesejo v svojo zakonodajo;

25.

soglaša s časovnim razporedom za pobude, ki jih Komisija namerava uresničiti na področju zaplemb, in meni, da je predlagano štiriletno obdobje (od letos do leta 2014) primerno referenčno obdobje za izvedbo programa;

26.

meni, da je – zlasti v zvezi s pobudo, da bi do leta 2014 vzpostavili „urade za vrnitev premoženja“ – nujno, da regionalne in lokalne oblasti že od samega začetka ter na podlagi načel in meril, ki jih je treba določiti enotno v vsej Evropi, aktivno sodelujejo pri vzpostavljanju teh struktur prek formalnega sodelovanja, z lastnimi predstavniki in tako na politični kot na operativni ravni;

27.

je trdno prepričan, da je treba regionalne in lokalne oblasti primerno vključiti v dve informativni dejavnosti, ki ju predvideva Komisija za leto 2013: razvoj „skupnih kazalnikov“ za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov uradov ter pripravo „smernic za najboljše prakse“, da bi kriminalnim združbam preprečili, da bi se ponovno polastile odvzetega premoženja. Po mnenju Odbora je potrebno, da lokalne institucije v okviru formalnega partnerstva sodelujejo pri obeh pobudah že od začetka njunega uresničevanja;

28.

priporoča, naj zakonodajni predlog v postopku – še preden se oblikujejo druge rešitve – določi občino, na ozemlju katere je zaplenjeno premoženje, kot imetnico lastninske pravice, da bi tako opredelili trdno institucionalno izhodišče tudi za nadaljnje faze ponovne uporabe premoženja; v zvezi s tem Odbor podpira rešitve v smislu družbene koristnosti, kot je dodelitev združenjem in zadrugam, tudi ob upoštevanju, da lokalne skupnosti najdražje plačujejo ceno organiziranega kriminala in da družbena ponovna uporaba zaplenjenega premoženja pomeni jasno odškodninsko nadomestilo za skupnosti, ki jih ogroža ta resni problem; vztraja, da bi bilo koristno, če bi obstajalo trdno pravno izhodišče glede tega, kaj storiti z zaplenjeno lastnino, in poudarja, da bi bilo v primeru sprejemanja dodatnih ukrepov za okrepitev ali spremembe veljavnega pravnega okvira treba upoštevati tudi dejstvo, da tudi lokalne skupnosti močno prizadenejo dejavnosti organiziranega kriminala;

29.

vendar poudarja, da je za praktično ponovno uporabo odvzetega premoženja treba vzporedno predvideti sredstva, da se omogoči dejanska uporaba tega premoženja, saj je pogosto v neuporabnem stanju.

30.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je z ozirom na cilj 2 (Preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja) v okviru ukrepa 1 (Usposabljanje skupnosti za preprečevanje radikalizacije in rekrutiranja) med drugim že določeno, da preprečevanje zahteva „tesno sodelovanje z organi lokalne uprave“, zaradi česar je neposredno vzajemno delovanje regionalnih in lokalnih oblasti v sporočilu že ustrezno obravnavano;

31.

opozarja, da je treba upoštevati posebne oblike ogrožanja v primeru kršenja temeljnih pravic zaradi uvajanja nekaterih ukrepov, zlasti v boju proti terorizmu;

32.

zato pozdravlja, da je ob (že za letos) načrtovani vzpostavitvi „omrežja EU za ozaveščanje o radikalizaciji“ predvideno sodelovanje Odbora regij, kar lahko omogoči izmenjavo izkušenj, znanja in najboljših praks za ozaveščanje o nevarnosti radikalizacije in razvoj komunikacijskih tehnik za boj proti širjenju miselnosti terorističnih skupin;

33.

poudarja, da bi bila sestava mreže, kot je načrtovana – s prisotnostjo številnih akterjev, ki so v različnih vlogah močno vključeni v dejavnosti boja proti nezakonitostim – odlična osnova za praktično in trajnostno sodelovanje Odbora regij in Evropske komisije; tako bi bila stalen in neformalen forum za udeležene strani, ki bi jim omogočal predstavljati svoje ideje in tako spodbujati strateške razprave, kot tudi preizkusni kamen pilotnih pobud;

34.

zato izraža namen, da konkretno sodeluje pri vzpostavitvi predvidenih spletnih forumov in konferenc v okviru EU, in poudarja, da je treba pravočasno vzpostaviti partnerstvo s takojšnjo operativno navezavo stikov med ustreznimi strukturami Odbora in Komisije;

35.

nadalje poziva Komisijo, naj vzpostavi takšne operativne stike za razširitev partnerstva tudi pri organizaciji ministrske konference, načrtovane za leto 2012, in pripravo priročnika o ukrepih in koristnih izkušnjah, namenjenega podpori prizadevanjem držav članic: ti nadaljnji elementi partnerstva se lahko uporabijo za pripravo še bolj organiziranega sklopa skupnih pobud, ki bodo prispevale k temu, da bi državljanom EU omogočili ustrezno dojemanje močne zavezanosti lokalnih in regionalnih oblasti pri problematiki, ki je v sedanjem zgodovinskem trenutku tako velikega pomena.

36.

ponuja podporo in sodelovanje pri opredeljevanju kritične infrastrukture v okviru preprečevanja terorističnih napadov.

37.

v zvezi s ciljem 2 meni, da je ukrep 3 (Zaščita prometa) posebno pomemben: v tem okviru ne pozdravlja samo namere o nadaljnjem razvoju ureditve EU za varnost letalskega in pomorskega prometa, temveč podpira tudi predlagano okrepitev dejavnosti Unije na področju kopenskega prometa;

38.

zato tako glede lokalnega in regionalnega železniškega prometa kot železniškega prometa velike hitrosti soglaša, da bi kazalo vzpostaviti stalen odbor za varnost kopenskega prometa, v katerega bi morali biti zaradi objektivne operativne potrebe formalno vključeni predstavniki regionalnih in lokalnih oblasti v primernem, vendar po potrebi prilagodljivem razmerju glede na obravnavane zadeve;

39.

meni namreč, da je nesporno dokazano, da dobro znani in številni varnostni problemi, povezani z železniškim prometom, zelo močno vplivajo na pravice lokalnih skupnosti do mobilnosti, zaradi česar je izjemno pomembno neposredno sodelovanje predstavnikov lokalnih institucij v organih na ravni EU, ki so dejavni na tem področju;

40.

opozarja na številna kritična mnenja o uporabi evidenc podatkov o letalskih potnikih in poziva, naj se jih upošteva pri napovedani pripravi pravnega akta o zbiranju podatkov o letalskih potnikih.

41.

želi v zvezi z ukrepi v okviru cilja 3 (Zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja) prevzeti pomembno vlogo pri ozaveščanju državljanov in lokalnih podjetij glede vedno večjih potreb po boju proti vse večjemu ogrožanju informacijskih sistemov in napadom nanje, pri čemer je treba upoštevati tudi nove prijeme, ki se uporabljajo v tovrstnih zločinih;

42.

podpira močno zavezo pri pristopu k problemu, kot je razvidno iz sporočila, in se strinja z izhodiščno predpostavko, da je varnost računalniških omrežij ključni dejavnik za delovanje informacijske družbe. Ta računalniška omrežja so zlasti skoncentrirana na mestnih območjih, kjer so tudi njihova vozlišča. Odbor zato priporoča Komisiji, naj v sodelovanju z decentraliziranimi oblastmi sprejme podporne ukrepe za zaščito in delovanje vozlišč računalniških omrežij na mestnih območjih;

43.

meni, da lahko sodeluje pri načrtovani krepitvi zmogljivosti EU za odzivanje na ta problem, ter poudarja, da je pomembno do leta 2013 v okviru obstoječih struktur vzpostaviti evropsko središče za kibernetsko kriminaliteto, ki bo tesno sodelovalo z evropskimi institucijami, kot so Evropska policijska akademija (CEPOL), Europol in Eurojust. Tudi Odbor bi lahko sodeloval pri bolj poglobljeni študiji izvedljivosti tega središča;

44.

poudarja, da je vsekakor treba izboljšati znanje na tem področju na lokalni ravni, zato so potrebne ustrezne naložbe v usposabljanje v institucijah na tej ravni.

45.

v zvezi s ciljem 4 (Povečanje varnosti z upravljanjem meja) predhodno poudarja pomen jasnega sklicevanja sporočila na „duh solidarnosti“ in „delitev odgovornosti“ (člen 80 PDEU), temeljni načeli učinkovitega pristopa k temu problemu, in izraža tudi željo, da se ti načeli udejanjita v konkretnih ukrepih v podporo držav članic in njihovih območij, ki imajo s tem največ težav;

46.

nadalje opozarja, da je treba načelno čim bolj uskladiti nedvomno potrebo po krepitvi mehanizmov za boj proti obstoječim problemom, ki se v zadnjem času še zaostrujejo, z vzporedno potrebo po učinkoviti zaščiti procesov čezmejnega sodelovanja s partnerji zunaj Evropske unije: v tem okviru očitnega medsebojnega dopolnjevanja obeh zahtev bo Odbor podpiral vsakršno dejavnost, ki bo prispevala k izboljšanju ravni izvrševanja obeh;

47.

ob upoštevanju socialne razsežnosti vse močnejšega preseljevanja poudarja, da je nujno oblikovati politiko priseljevanja in azila, ki bo usklajena z regionalnimi in lokalnimi oblastmi in ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic, solidarnosti in odgovornosti; zlasti je treba poudariti varstvo zasebnosti oseb, ki prečkajo meje. Hkrati pa je treba poudariti, da je treba več držav spodbuditi k temu, da sprejmejo več oseb in tako obvladajo demografski izziv krčenja števila evropskega prebivalstva in s tem tudi delovne sile;

48.

v zvezi s sklopom predlaganih ukrepov o gibanju oseb na splošno poudarja, da spoštujejo sprejemljivo skupno integrirano merilo za posege, saj so usmerjeni k povečanju uporabe novih tehnologij za nadzor in varovanje meja (sistem Eurosur, v zvezi s katerim sporočilo med drugim primerno omenja poseben zakonodajni predlog v tekočem letu) in k boljšemu usklajevanju med državami članicami po zaslugi agencije Frontex, za katero sporočilo predvideva poseben ukrep za okrepitev zmogljivosti za upravljanje informacij;

49.

poudarja, da morajo biti tudi novi ukrepi za varovanje meja (npr. telesni skenerji) pri osebnih kontrolah ustrezni in primerni glede na želen rezultat ter zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic ljudi, zlasti z vidika človekovega dostojanstva, varstva zasebnosti in pravice do svobode gibanja; z vidika nedavnih dogodkov pozdravlja pobudo, da se za ves tovor uvede analiza tveganja. Te ukrepe je treba oblikovati tako, da bo v posameznih primerih mogoče ciljno uporabiti omejene tehnične možnosti kontrole, kljub temu pa zagotoviti hiter prevoz blaga, ki je pomemben za gospodarstvo.

50.

se v z zvezi s ciljem 5 (Povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče) zavezuje, da bo podpiral vse pobude za evropski odziv na krize in katastrofe, ter meni, da lahko v skladu z navedbami v sporočilu – zaradi znanja in izkušenj, ki jih same po sebi imajo lokalne institucije, ki jih zastopa – učinkovito prispeva k ocenjevanju nevarnosti ali tveganj, organizacijskim vidikom dejavnosti ozaveščanja in operativnim ukrepom v zvezi z nesrečami;

51.

v zvezi s tem poudarja tudi, da je pripravljen sodelovati pri izboljšanju usklajevanja in izmenjave informacij zlasti tudi na lokalni, regionalni in čezmejni ravni na področju varnosti reaktorjev in varstva prebivalstva pred nevarnostjo radioaktivnosti.

52.

na koncu in ob upoštevanju že navedenega meni, da je temeljnega pomena, da sodelovanje Odbora v procesu izboljšanja notranje varnosti EU poteka z roko v roki s prilagajanjem zmogljivosti in znanja lokalnih in regionalnih oblasti. Zato so potrebne naložbe v nadaljnje raziskave in inovacije na področjih, kot so kibernetska varnost, forenzika, zaščita osnovne infrastrukture in varnost v mestih, in tudi podpora Komisije tem naložbam. Tako bo mogoče odgovoriti na povečano potrebo po soočanju z vse bolj specifičnimi in zapletenimi problemi;

53.

zato izraža pripravljenost za sodelovanje v postopku pregleda finančnih instrumentov sektorja za notranje zadeve in varnost za obdobje po letu 2013 ter sodelovanje pri pripravi možnih instrumentov financiranja, tako da bi po zaslugi izkušenj, ki so jih na tem področju pridobile lokalne institucije, prispevali k zagotovitvi načrtovanja racionalnega in učinkovitega dodeljevanja sredstev.