10.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 42/32

—

pozdravlja dosedanje dosežke evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga podpira københavnski proces, in želi poudariti, da se je treba v naslednjem obdobju osredotočiti zlasti na hitro izvajanje, poenostavitev in utrjevanje najučinkovitejših obstoječih instrumentov, pobud in programov;

—

se strinja s stališčem Komisije, da se morata izobraževanje in usposabljanje, vključno s poklicnim, prilagajati prihodnjim spremembam v strukturi delovnih mest in družbeni strukturi, kot sta prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu in staranje prebivalstva. Poleg tega morata imeti poklicno izobraževanje in usposabljanje dvojno vlogo, in sicer prispevati k usklajevanju sedanjih in prihodnjih znanj in spretnosti, ki jih potrebuje Evropa, ter hkrati zmanjševati socialne posledice krize in lajšati okrevanje. Ti vlogi zahtevata nujne reforme, ki bodo zagotovile odličnost in pravičnost;

—

poudarja, da učinkovito sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter njuno izvajanje zahtevata stalno politično in upravno interakcijo med vsemi ravnmi upravljanja ter njihovo trajno zavezanost. Zato mora Komisija zagotoviti dobro sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki bo ustrezno odražalo njihovo pomembno vlogo ključnih partnerjev na področju izobraževanja in usposabljanja v Evropi;

—

podpira cilj sporočila, da se poveča pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi povečali tudi znanje in spretnosti na evropskem trgu dela; priznava pa tudi, da sta izobraževanje in usposabljanje sredstvi za spodbujanje in nadaljnji razvoj družbenega vključevanja. Zlasti v okviru leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 sta poklicno izobraževanje in usposabljanje pomembna elementa vsake strategije za izboljšanje slabega socialnega in gospodarskega položaja. Dokazano je, da lahko razmeroma majhno izboljšanje znanja in spretnosti delovne sile močno vpliva na prihodnjo blaginjo države.

Poročevalec

:

Robert Bright (UK/PES), član mestnega sveta Newporta

Referenčni dokument

:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Nova spodbuda za evropsko sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v podporo strategiji EU 2020

COM(2010) 296 konč.

1.

pozdravlja dejstvo, da daje Komisija poudarek novi spodbudi za nadaljnje evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo podpiralo strategijo Evropa 2020;

2.

pozdravlja dosedanje dosežke evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga podpira kopenhagenski proces, in želi poudariti, da se je treba v naslednjem obdobju osredotočiti zlasti na hitro izvajanje, poenostavitev in utrjevanje najučinkovitejših obstoječih instrumentov, pobud in programov;

3.

meni, da je mogoče z razvojem izmenjave informacij in izkušenj med evropskimi vladami na vseh ravneh veliko pridobiti in da je razširjanje najboljših praks pomembna prednostna naloga Komisije, ter se zavezuje, da bo to dejavnost podpiral z vključevanjem svojih članov in mrež, kjer bo to primerno;

4.

ponovno izraža podporo doseganju ciljev na področju konkurenčnosti in inovativnosti do leta 2020 ter ugotavlja, da je treba za njihovo uresničitev nenehno vlagati v izobraževanje in usposabljanje, zlasti v času gospodarske negotovosti;

5.

se strinja s stališčem Komisije, da se morata izobraževanje in usposabljanje, vključno s poklicnim, prilagajati prihodnjim spremembam v strukturi delovnih mest in družbeni strukturi, kot sta prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu in staranje prebivalstva. Poleg tega morata imeti poklicno izobraževanje in usposabljanje dvojno vlogo, in sicer prispevati k usklajevanju sedanjih in prihodnjih znanj in spretnosti, ki jih potrebuje Evropa, ter hkrati zmanjševati socialne posledice krize in lajšati okrevanje. Ti vlogi zahtevata nujne reforme, ki bodo zagotovile odličnost in pravičnost;

6.

podpira ukrepe za zbliževanje izobraževanja, usposabljanja in dela, kot je pobuda Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta. Razlikovanje med izobraževanjem in usposabljanjem ter dejstvo, da slednje sodi v okvir delovnega mesta, bosta v prihodnje postala vse bolj zabrisana, za tesnejše povezovanje pa bo treba korenito spremeniti način obravnave izobraževanja in usposabljanja, ne le s stališča posameznika, temveč tudi na institucionalni ravni in na vseh ravneh upravljanja. Če želimo izboljšati veščine in vrednost evropskih učencev in zagotoviti, da bodo učinkovito prispevali k ciljem strategije Evropa 2020, se je treba soočiti s sistemskimi in vedenjskimi preprekami za povezovanje;

7.

poudarja, da učinkovito sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter njuno izvajanje zahtevata stalno politično in upravno interakcijo med vsemi ravnmi upravljanja ter njihovo trajno zavezanost. Zato mora Komisija zagotoviti dobro sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki bo ustrezno odražalo njihovo pomembno vlogo ključnih partnerjev na področju izobraževanja in usposabljanja v Evropi;

8.

poudarja, da morata poklicno izobraževanje in usposabljanje potekati celostno, pri čemer se partnerstva, dialog in učni načrti razvijajo v tesnem sodelovanju med izobraževalnimi institucijami, organi upravljanja na vseh ravneh in podjetji. Učinkovitejša partnerstva med izvajalci, delodajalci ter službami za usmerjanje in posredovanje v podjetjih je treba podpreti z usmerjenimi prednostnimi nalogami, zasnovanimi na podlagi dokazov, in z učinkovito uporabo aktualnih, zanesljivih in skupnih podatkov;

9.

meni, da je ključnega pomena, da vprašanja, ki jih obravnava sporočilo, prodrejo v vse plasti družbe. Pri tem imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo, saj lahko prek svojih mrež skrbijo za komunikacijo in širjenje informacij, obenem pa spodbujajo enake pravice in možnosti, skrbijo za vrhunsko zagotavljanje kakovosti in izboljšave – tako v formalnem kot neformalnem okviru – ter za izvajanje programov;

10.

podpira cilj sporočila, da se poveča pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi povečali tudi znanje in spretnosti na evropskem trgu dela; priznava pa tudi, da sta izobraževanje in usposabljanje sredstvi za spodbujanje in nadaljnji razvoj družbenega vključevanja. Zlasti v okviru leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 sta poklicno izobraževanje in usposabljanje pomembna elementa vsake strategije za izboljšanje slabega socialnega in gospodarskega položaja. Dokazano je, da lahko razmeroma majhno izboljšanje znanja in spretnosti delovne sile močno vpliva na prihodnjo blaginjo države (1);

11.

poudarja, da je glede na ekonomsko in socialno vlogo poklicnega izobraževanja in usposabljanja nujno, da ju sestavlja prava mešanica usposobljenosti in mobilnosti med državami in poklici, kar vključuje tudi razvoj znanja jezikov. Mobilnost lahko pomaga pri premagovanju jezikovnih ovir ter razvoju samozavesti, sposobnosti prilagajanja, občutka odgovornosti, zaposljivosti in medkulturnih kompetenc;

12.

poziva Komisijo, naj upošteva, da je vse večje vključevanje odraslih v vseživljenjsko učenje velik izziv za številne vladne organe, pristojne za izobraževanje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter da je treba sedanje in prihodnje vrzeli v znanjih in spretnostih zapolniti z zagotavljanjem ravnovesja, na individualni ravni, med ukrepi usposabljanja za pridobivanje ključnih veščin in ukrepi za pridobivanje posebnih poklicnih znanj in sposobnosti tako za mlade kot tudi za odraslo delovno silo;

13.

meni, da sedanji gospodarski položaj ustvarja velik pritisk na organe upravljanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da ohranijo obstoječo raven vlaganja v izobraževanje in usposabljanje. Toda če naj bo Evropa konkurenčna na svetovnem gospodarskem prizorišču, si je treba brezkompromisno prizadevati za to, da bo sedanja in prihodnja delovna sila opremljena z znanji in veščinami, potrebnimi za uspešen razvoj podjetij. Organi upravljanja na vseh ravneh si morajo skupaj prizadevati, da bodo vlaganja ustrezala potrebam po znanju in spretnostih, s čimer bi Evropi zagotovili veliko visoko usposobljenih delavcev, ki bi bili gonilna sila gospodarskega okrevanja.

14.

podpira ključni ukrep oblikovanja individualno prilagojenih pristopov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, katerega namen je čim bolj povečati dostopnost nadaljevalnega izobraževanja in usposabljanja, ter oblikovanje prožnih sistemov, ki priznavajo pomen učnih rezultatov. Zagotavljanje pestre izbire programov in izvajalcev bo učencem omogočilo dostop do izobraževanja in usposabljanja ne glede na njihov položaj;

15.

poudarja, da bo tak pristop nedvomno vplival na upravljanje in financiranje lokalnih in regionalnih oblasti, vendar pa je treba zaradi zagotavljanja kakovosti storitev, optimizacije sredstev in vzdržnosti javnih financ poskrbeti, da ustanove, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje, sodelujejo pri pripravi nabora programov, ki se med seboj dopolnjujejo, tako da na ne prihaja do podvajanj na istem območju;

16.

podpira poziv k oblikovanju programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, katerih namen je odpirati poti iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v univerzitetno izobraževanje. Da bi to dosegli, je treba visokošolske zavode spodbuditi k sodelovanju z organi upravljanja na vseh ravneh in med seboj, po vsej EU ter s podjetji, da se tako omogoči razvoj kakovostnih poklicnih programov za ustrezno in visokokakovostno usposabljanje. Spodbujati je treba izmenjavo najboljših praks na področju razvijanja visokošolskih poklicnih programov in okrepiti skladnost s pripravo skupnih tekočih programov;

17.

priporoča, da zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje za pospešitev okrevanja evropskega gospodarstva, krepitev znanj in spretnosti ter povečevanje zaposlenosti in zaradi zavezanosti glavnemu cilju strategije Evropa 2020, v skladu s katerim naj bi 3 % BDP Evropske unije vlagali v raziskave in razvoj (2), vpeljejo več in kakovostnejše poklicno izobraževanje in usposabljanje. Spodbujati je treba tudi učenje izven učilnice, na delovnem mestu, in si prizadevati, da bodo tudi učenci, ki so manj akademsko usmerjeni, lahko pridobili kvalifikacijo, ki jim bo omogočila uspešen vstop na trg dela, ter zagotoviti enakovrednost poklicnih kvalifikacij in bolj akademsko usmerjeno izobrazbo. Tudi delo v razredu mora biti čimbolj prilagojeno potrebam in učnim metodam posameznih učencev, da se tako razvija njihova ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost. Učinkovito in privlačno poklicno izobraževanje in usposabljanje ima lahko ključno vlogo pri ustvarjanju možnosti, da se tisti, ki so predčasno zapustili šolo, vrnejo k učenju, lahko pa tudi pomaga zmanjševati visoko število mladih brezposelnih v Evropi (3);

18.

soglaša, da je treba za učinkovito prehajanje med fazami učenja in svetom zaposlitve zagotoviti usmerjanje in svetovanje, ki bosta učencem omogočila pravočasen dostop do informacij, potrebnih za izbiro poklicne poti. Tovrstne storitve poklicnega svetovanja morajo biti na voljo v vseh fazah učenja tako za mlade kot za odrasle, da bodo njihove odločitve o učenju ustrezale trenutnemu stanju na trgu dela ter da bo zagotovljeno svetovanje po zaključku učenja. Lokalne in regionalne oblasti lahko najbolje poskrbijo za takšno podporo učencem na vseh ravneh in ta prispevek je treba upoštevati pri oblikovanju podpornih programov. Da bi lahko svojo nalogo dobro opravljale, bi morale usmerjevalne službe imeti na voljo jasne, zanesljive in usklajene podatke o stanju na trgu dela ter njegovih potrebah v najbližji prihodnosti;

19.

opozarja, da je nujno, da se visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje, pridobljeno na nekem območju, prizna po vsej EU, da se tako spodbudijo mobilnost in izmenjave. Tak pristop mora biti podprt z visokokakovostnimi in doslednimi mehanizmi zagotavljanja kakovosti, ki jih podpirajo lokalne in regionalne oblasti in ki jih priznavajo vsi ustrezni akterji (pristojne oblasti, socialni partnerji, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učenci);

20.

poudarja, da je glede na odgovornost organov držav članic, pristojnih za področja, ki jih obravnava sporočilo, odprta metoda koordinacije ustrezna delovna metoda za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega je treba pri uporabi odprte metode koordinacije v izobraževanju in usposabljanju upoštevati tudi upravne in finančne posledice za lokalne in regionalne oblasti;

21.

priporoča, da se premisli tudi o projektih, kot je mehka odprta metoda koordinacije, ki z znanstveno sistematizacijo učenja in izmenjav podpira izmenjavo praks na področju izobraževanja in usposabljanja med regijami (4);

22.

opozarja Komisijo, da so lokalne in regionalne oblasti vodilne pri oblikovanju ukrepov za mobilnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Znatno lahko prispevajo k spodbujanju mobilnosti pri učenju, zlasti z obveščanjem, svetovanjem in ozaveščanjem, lahko pa tudi podpirajo ukrepe z zagotavljanjem kakovosti in razpoložljivih finančnih sredstev, kot je navedeno tudi v barcelonski deklaraciji (5). Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki je nov pravni okvir za čezmejno in medregionalno sodelovanje, je lahko koristno sredstvo za pospeševanje ukrepov za mobilnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

23.

poziva Komisijo, naj si pri oblikovanju evropskih pobud, ki podpirajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, kot sta Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta ter Mladi in mobilnost, aktivno prizadeva za sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter naj ustrezno upošteva mnenja, izražena bodisi kolektivno prek Odbora regij, mrež, ali mnenja posameznih vlad;

24.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju podpornih programov za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju upošteva vlogo lokalnih in regionalnih oblasti kot možnih podpornih struktur;

25.

opozarja, da mora EU zagotoviti, da bodo ti programi mobilnosti na področju usposabljanja pod enakimi pogoji dostopni vsem študentom, ne glede na geografski položaj njihove regije, zato priporoča podporo regijam s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije, v katerih je razvoj politik mobilnosti resno otežen zaradi njihove oddaljenosti in geografske izoliranosti od celine.

26.

poziva Komisijo, naj še naprej podpira sisteme zagotavljanja kakovosti, kot jih priporoča evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET);

27.

poudarja, da je zagotavljanje kakovosti ključno za prožno in prenosljivo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Vendar pa imajo taki okviri finančne posledice na lokalni in regionalni ravni, na kateri deluje veliko izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zato je nujno, da taki okviri upoštevajo obstoječe lokalne sisteme zagotavljanja kakovosti in poskušajo graditi na obstoječi dobri praksi;

28.

podpira predlog, da se poveča uporaba različnih oblik učenja na delovnem mestu. Če želimo zapolniti vrzeli delovne sile v znanju in spretnostih, je nujno, da sedanja delovna sila sodeluje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, saj je večina prihodnje delovne sile, od katere je odvisno okrevanje gospodarstva, že zaposlena;

29.

poudarja, da bosta pri povečevanju učenja na delovnem mestu potrebna tudi sodelovanje podjetij in njihova polna podpora. Ključnega pomena bo zagotavljanje pravih spodbud za krepitev sodelovanja med izvajalci izobraževanja in usposabljanja ter podjetji. Pri pristopu, ki vključuje upravljanje na več ravneh, lahko lokalne in regionalne oblasti najbolj uspešno razvijejo in ohranjajo povezave s podjetji, zlasti malimi in srednje velikimi, ki zaposlujejo znaten delež evropske delovne sile. Spodbujanje razvoja znanja in spretnosti v okviru teh podjetij bo podpiralo gospodarsko rast v tem pomembnem sektorju;

30.

se strinja s stališčem, da je ustreznost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela mogoče krepiti z razvojem orodij za načrtovanje, ki bo znanje in veščine prilagajalo delovnim mestom, in poudarja, da imajo izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja posebno nalogo, da v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter predstavniki lokalnega trga dela prepoznajo potrebe po prilagajanju učnih načrtov glede na pomanjkanje določenih znanj in spretnosti, presežke, vrzeli v znanjih in spretnostih ali zastarelost nekaterih znanj;

31.

meni, da sta prilagodljivost in prožnost učencev in delavcev bistveni. Da bi ju bilo mogoče zagotoviti, morata poklicno izobraževanje in usposabljanje učence in delavce opremiti z znanji in spretnostmi, ki so prilagodljivi in prožni, temeljijo na usposobljenosti ter ustrezajo trenutnim in prihodnjim potrebam podjetij;

32.

podpira poziv Komisije k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, ki se bo bolje odzivalo na potrebe trga, da bi dosegli vizijo prilagodljive in prožne delovne sile. Vendar pa je treba poudariti, da se pri spodbujanju politik vključevanja v družbo in kohezijske politike potrebe podjetij ne skladajo vedno s potrebami vlad in da je treba zahteve po prožnosti delovne sile uravnovesiti z zagotavljanjem ustrezne ravni varnosti (kot je opredeljeno s konceptom prožne varnosti) za posameznika;

33.

opozarja, da je mnogim panogam ali podjetjem pogosto težko natančno predvideti potrebe za več let vnaprej in imeti celovit pregled potreb za vse poklice v panogi. Zato je treba pri usposabljanju tudi preudarno usklajevati specializacijo in generalizacijo, treba pa je zagotavljati tako dolgoročnejše in stalnejše kot tudi krajše oblike usposabljanja, usmerjene k hitremu učinku. Pri tem je treba poudariti potrebo po sodelovanju javnega in zasebnega sektorja in možnosti, ki jih tako sodelovanje ponuja. S pridobivanjem ključnih znanj so posamezniki bolje pripravljeni na soočanje s hitrimi in nepredvidljivimi spremembami v delovnem okolju;

34.

opozarja, da je lahko ugotavljanje potreb podjetij po znanjih in spretnostih za lokalne in regionalne oblasti upravno breme, zlasti če te dejavnosti sedaj ne izvajajo. Če naj bo takšna analiza znanj in spretnosti relevantna, jo je treba redno posodabljati, saj se potrebe podjetij lahko hitro spreminjajo. Spodbujati je treba izmenjavo znanja na tem področju, vključno z znanjem o sistemih za analizo, z organi, ki takšnih tehnik še ne uporabljajo.

35.

pozdravlja vključujoč pristop Komisije in se strinja glede pomena spodbujanja enakih pravic in možnosti s priznavanjem ključnih kompetenc ter znanj in spretnosti najbolj prikrajšanih. Poklicno izobraževanje in usposabljanje imata pomembno vlogo pri spodbujanju pravičnosti, socialnega vključevanja in aktivnega državljanstva, zlasti pri nizko kvalificiranih ljudeh, priseljencih, brezposelnih ter ljudeh s posebnimi izobraževalnimi potrebami;

36.

poziva Komisijo, naj pri obravnavi prehajanja med fazami učenja ter poti med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter drugimi vrstami izobraževanja v celoti upošteva potrebe ogroženih skupin. Tako odraslim kot mladim iz ranljivih ali ogroženih skupin lahko dostopno in ustrezno poklicno izobraževanje in usposabljanje zelo koristita, saj posameznikom omogočita, da se pozitivno vključujejo v aktivno državljanstvo in tudi pomembno prispevajo k gospodarstvu. Programi morajo biti oblikovani tako, da ustrezajo potrebam posameznikov in morajo biti umeščeni v okvir lokalnih storitev za takšne ranljive skupine. Nujno je, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri pospeševanju razvoja lokalnega izvajanja učnih programov ter tudi zagotavljanju, da so informacije o programih na voljo vsem, še posebej pa ranljivim posameznikom;

37.

poudarja, da je sicer pomembno zagotoviti sisteme za spremljanje stopnje zaposlenosti učencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti tistih iz ogroženih skupin, vendar pa morajo takšni sistemi stremeti tudi k ugotavljanju kakovosti zaposlitve v teh skupinah. Taka primerjava podatkov lahko služi prihodnjemu oblikovanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tako da bo učencem zagotavljalo znanje in spretnosti, potrebne za opravljanje dostojnega dela;

38.

pozdravlja dejstvo, da je poudarek na razvoju ključnih kompetenc za aktivno državljanstvo v partnerstvu med izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, lokalnimi skupnostmi, civilnimi organizacijami, starši in učenci. Takšen pristop mora stremeti tudi k vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti, ki imajo ključno vlogo pri podpori lokalnim skupnostim in razvoju državljanstva;

39.

podpira poudarek, ki ga Komisija daje razvoju ključnih kompetenc, in meni, da je razvijanje pismenosti, računske pismenosti in drugih osnovnih veščin, pa tudi računalniškega in jezikovnega znanja bistvenega pomena za vključevanje ranljivih in ogroženih skupin, vključno z delavci migranti, zlasti glede na podatek, da je približno 20 % državljanov EU le slabo pismenih (6).

40.

pozdravlja odločitev Komisije, da upošteva tudi učenje na podlagi izkušenj in aktivno učenje, katerih namen je razvijati e-znanja in spretnosti, prevzemanje tveganja in kritično mišljenje. Če želimo, da bo evropsko gospodarstvo cvetelo, bodo takšna znanja in spretnosti v povezavi s poklicnim znanjem in spretnostmi zagotavljala priložnosti za učence, pa tudi krepila bazo znanj in spretnosti za podjetja.

41.

podpira pozive Komisije ministrom EU, pristojnim za poklicno izobraževanje in usposabljanje, naj potrdijo ambiciozen program za posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, opredelijo konkretne rezultate za naslednje desetletje in se odločno zavzamejo za njihovo izvedbo v okviru nacionalnih programov reform strategije Evropa 2020. Razvijanje boljšega znanja in spretnosti s pomočjo boljših sistemov izobraževanja in usposabljanja je bistven del evropske strategije za spopad s sedanjimi in prihodnjimi izzivi in teh se je treba lotiti s celostno politiko, ki bo zajemala vse ravni izobraževalnega sistema;

42.

pozdravlja navedbo potrebe po tesnem partnerstvu med državami članicami, Komisijo in socialnimi partnerji pri pregledu prednostnih nalog poklicnega izobraževanja in usposabljanja decembra 2010 ter po vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti, izvajalcev poklicnega usposabljanja, učiteljev, vodij usposabljanja, pa tudi učencev na vseh ravneh izvajanja. Povezovanje izobraževanja, usposabljanja in dela zahteva večjo usklajenost na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Poleg tega morajo biti strategije poklicnega izobraževanja in usposabljanja povezane s strategijami gospodarskega razvoja, prav tako na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

43.

ponovno poudarja, da morajo posamezne države članice v vseh fazah izvajanja načrtovanih ciljev v delo v celoti vključiti lokalne in regionalne oblasti. Delovne metode za dolgoročno evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju morajo upoštevati odgovornosti lokalnih in regionalnih oblasti in jih vključevati kot partnerje v proces njihovega izboljševanja;

44.

poudarja, da oblikovanje in izvedba dogovorjenih ukrepov ne zahtevata le podpore obstoječih platform na evropski ravni, kot so generalni direktorji za poklicno usposabljanje in svetovalni odbor za poklicno usposabljanje, temveč tudi podporo ustreznih programov in instrumentov EU, kot je program Leonardo da Vinci, ki bi moral še naprej podpirati dostopnost, mobilnost in inovativnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v okviru programa za vseživljenjsko učenje;

45.

meni, da je nujno čimbolj povečati uporabo strukturnih skladov v podporo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju. Na novo opredeljen evropski socialni sklad bi omogočil prilagojene rešitve za učence, ki bodo za nove zaposlitvene možnosti ali ohranitev obstoječe zaposlitve potrebovali nadgrajevanje znanj in spretnosti. V ta namen bi lahko črpali sredstva tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji.