85. PLENARNO ZASEDANJE 9. IN 10. JUNIJA 2010

Mnenje Odbora regij – Znak evropske dediščine

(2010/C 267/11)

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Načela in splošne ugotovitve

1.   pozdravlja predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, s katerim Evropska unija uvaja znak evropske dediščine, ki se razlikuje od Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine in „evropskih kulturnih poti“ Sveta Evrope;

2.   meni, da predlog Evropske komisije spoštuje načelo subsidiarnosti; želi pa izpostaviti pomen spoštovanja pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti pri izbiri nacionalnih kandidatur in končni izbiri na evropski ravni. Uspeh te pobude je odvisen od pripravljenosti celotne Evrope, zato je treba v izbiro spomenikov, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje ukrepa vključiti lokalne in regionalne oblasti;

3.   poudarja, da je cilj tega znaka usmeriti pozornost na skupno kulturno dediščino držav članic in pri tem upoštevati njihovo nacionalno in regionalno raznolikost, priznati kulturno raznolikost različnih skupnosti, da bi Evropo približali državljanom, ter čim bolj izkoristiti lokalne in regionalne spomenike ter znanje za okrepitev čuta pripadnosti evropskih državljanov k Evropski uniji;

4.   želi izpostaviti pomen te pobude tako za okrepitev lokalne in regionalne identitete kot za spodbujanje evropskega povezovanja;

5.   obžaluje, da je pobuda namenjena zgolj državam članicam Unije, čeprav je prvotna medvladna pobuda za znak evropske dediščine vključevala tudi Švico in so v programu evropskih prestolnic kulture lahko sodelovale tudi države kandidatke za članstvo; vzpostavljanje evropskega povezovanja vsekakor presega meje Evropske unije in vključuje evropske tretje države;

6.   opozarja, da mora znak spomenike povezati z zgodovino evropskega povezovanja v duhu spoštovanja vrednot, opredeljenih v Listini EU o temeljnih pravicah;

7.   izraža zadovoljstvo, da bo znak lahko povečal privlačnost evropskih mest in regij, s tem pa spodbudil rast in zaposlovanje na lokalni in regionalni ravni;

8.   vztraja, da je treba primere dobre prakse razširjati z mrežnim povezovanjem spomenikov, ki prejmejo ta znak, in Evropsko unijo poziva k prispevku z vidika človeških in finančnih virov, da bi sprožili lokalno in regionalno zanimanje;

9.   meni, da je ta znak zlasti primeren za čezmejne spomenike, ki so v evropskem spominu simbolnega pomena. Upravljanje s temi spomeniki bi lahko vključili v delovne programe obstoječih organov, kot so evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).

Lokalni in regionalni pomen

10.   ugotavlja, da so v večini držav članic za spomenike, ki bi lahko prejeli ta znak, pristojne lokalne in regionalne oblasti;

11.   obžaluje, da v okviru upravljanja na več ravneh lokalne in regionalne oblasti niso bolj vključene v izbirni postopek;

12.   meni, da bi bilo treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v imenovanje čezmejnih spomenikov;

13.   ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti pogosto glavni upravitelji in financerji spomenikov, ki bi lahko prejeli ta znak, zato bodo imele dodatne stroške s potegovanjem za podelitev znaka in z delovanjem spomenikov;

14.   opozarja, da mora biti evropska identiteta, ki temelji na splošnih vrednotah neodtujljivih človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države, osnovana tudi na raznolikosti elementov, ki sestavljajo Evropsko unijo, z evropskim znakom pa bi morala ta raznolikost postati še bolj razpoznavna in otipljiva za državljane.

Izboljšanje besedila

15.   ocenjuje, da je treba po prvi oceni instrumenta razmisliti o tem, da bi bil na voljo tudi evropskim tretjim državam, zlasti v okviru širitvene in sosedske politike, in postal podlaga za vrednote, ki so potrebne za evropsko združevanje in presegajo gospodarske in geostrateške interese;

16.   zaradi velike vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju in vrednotenju dediščine želi sodelovati v končni fazi izbirnega postopka na ravni Unije s svojim predstavnikom v evropskem izbirnem svetu, po vzoru evropskih prestolnic kulture;

17.   priporoča, da se zaradi raznolikosti krajev, ki lahko prejmejo ta znak, ti spomeniki, tudi arheološki, čeznacionalni in neotipljivi, sčasoma razvrstijo;

18.   upa, da bo Evropska komisija od zdaj naprej Odbor regij obveščala o napredovanju izvajanja postopka podeljevanja znaka in spremljanja spomenikov, zlasti o smernicah za izbirne postopke; upa tudi, da bo obveščen o zunanjem in neodvisnem ocenjevanju ukrepa za znak evropske dediščine, ki ga bo zagotovila Evropska komisija;

19.   predlaga omejitev števila kandidatur na tri spomenike iz vsake države, da bi tako evropski izbirni svet še imel manevrski prostor za presojanje, obenem pa bi spodbudili tekmovanje med državami članicami;

20.   pozdravlja odločitev, da bodo evropski izbirni svet sestavljali neodvisni strokovnjaki, ki jih bodo imenovale in redno zamenjevale evropske institucije. Ti strokovnjaki bodo sodelovali pri oblikovanju tehničnih zahtev ter končni izbiri spomenikov in zmagovalcev;

21.   poudarja pomen splošnega pristopa k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem in upravljanjem kulturnih dobrin ter njihovemu čim večjemu odpiranju javnosti, saj bi do njih moral imeti dostop vsak državljan.

II.   PRIPOROČILA ZA SPREMEMBE

Predlog spremembe 1

Člen 4

Obrazložitev

Če bi v sodelovanje vključili še evropske tretje države – tako države kandidatke in potencialne države kandidatke za članstvo kot tudi sosednje države EU – bi s tem okrepili splošne cilje kulturnega ukrepanja, zlasti pa ohranjanja dediščine na evropski ravni.

Predlog spremembe 2

Člen 5

Obrazložitev

Komisija in države članice bi morale odvračati „podvajanje“, ki bi zmanjšalo dodano vrednost pobude.

Predlog spremembe 3

Člen 7(1), prvi stavek

Obrazložitev

Ta sprememba je v duhu prejšnje spremembe: besedilo je tako manj osredotočeno na Evropsko unijo in bolj na vrednote izgradnje Evrope.

Predlog spremembe 4

Člen 8(2)

Obrazložitev

Podobno kot pri pobudi „evropskih prestolnic kulture“ mora sestava izbirnega sveta odražati dejstvo, da pogodbe priznavajo lokalno in regionalno razsežnost splošne kulturne politike in ohranjanja dediščine. Dodatna prednost vključitve OR v izbirni svet je ta, da s tem število njegovih članov postane liho.

Predlog spremembe 5

Člen 8(4)

Obrazložitev

Obrazložitev izhaja iz predloga spremembe 4.

Predlog spremembe 6

Člen 10(2)

Obrazložitev

Povečanje števila spomenikov, ki jih lahko imenuje država članica v predizbirnem postopku, je v duhu „konkurence“, ki jo želi Evropska komisija ustvariti med spomeniki na ravni Unije, a jo predviden postopek izbire ovira.

Predlog spremembe 7

Člen 11(2)

Obrazložitev

Obrazložitev izhaja iz predloga spremembe 6.

Predlog spremembe 8

Člen 13(1)

Obrazložitev

Obveznost obveščanja OR ima jasno dodano vrednost za promocijo znaka ter lokalne in regionalne oblasti Unije.

Predlog spremembe 9

Člen 17(2)

Obrazložitev

Obrazložitev je enaka obrazložitvi prejšnjega predloga spremembe.