Mnenje Odbora regij – Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU

1. pozdravlja odločenost Komisije, da podpre in dopolni prizadevanja, ki jih države članice ter lokalne in regionalne oblasti vlagajo v zmanjševanje neenakosti na področju zdravja v Evropski uniji. V zvezi s tem je pomembno prepoznati resen problem zdravstvenih neenakosti med državami članicami in v njih. Stališče Komisije, da so neenakosti na področju zdravja izziv za zavezanost EU solidarnosti, socialni in ekonomski koheziji, človekovim pravicam in enakim možnostim, je dobro oblikovano in utemeljeno. Ob tem pa bi lahko Komisija bolj poudarila cilj „teritorialne kohezije“, ki ga na novo uvaja Lizbonska pogodba;

2. priznava in sprejema opredelitev zdravja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), po kateri je zdravje „stanje popolne telesne in duševne blaginje in ne le odsotnost bolezni in slabosti“;

3. opozarja Komisijo, da člen 3 Lizbonske pogodbe od institucij zahteva, da povečujejo blaginjo evropskih državljanov;

4. opozarja Komisijo na poročilo, ki ga je pripravila SZO pod okriljem Sira Michaela Marmota: Closing the Gap in a Generation – Health Equity through action on the social determinants of health (Preseganje razkoraka v eni generaciji – enakost na področju zdravja z vplivanjem na socialne dejavnike zdravja). OR meni, da bi za EU to delo moralo biti glavni temelj reševanja problematike neenakosti na področju zdravja;

5. sprejema oceno Komisije, da je problem zdravstvenih neenakosti zelo zapleten, spreminjanje stanja pa odvisno od raznolikih dejavnikov, zlasti od: priznavanja dejstva, da so neenakosti vidne prav na vseh ravneh, od evropske ravni do ravni sosesk; vloge socialne razslojenosti in tesne povezave med zdravjem in blagostanjem; zdravstvenih posledic prikrajšanosti ranljivih in socialno izključenih skupin ter raznovrstnih učinkov odločitev, sprejetih v okviru socialne politike, pri zagotavljanju zdravstvenega varstva in socialne podpore;

6. pozdravlja uravnoteženost med evropskim sodelovanjem in subsidiarnostjo, ki je v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ga v veliki meri upošteva sporočilo, vendar opozarja, da je odpravljanje neenakosti v zdravstvu posamezne države članice tudi v skladu z Lizbonsko pogodbo naloga nacionalne zdravstvene politike.

7. priznava splošni prispevek, ki ga spremljevalne politike EU lahko dajo v skladu s ciljem, določenim v členu 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor tudi v skladu s ciljem iz člena 35 Listine EU o temeljnih pravicah, da se „pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi“;

8. opozarja, da je „pravica do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji“, izrecno zapisana v členu 35 Listine EU o temeljnih pravicah;

9. pozdravlja splošne cilje zdravstvene strategije EU, ki podpira dostop do zdravstvenega varstva in preprečevanja bolezni ter spodbujanje zdravega življenja;

10. poziva Komisijo, naj Odboru regij zagotovi, da bo predlog direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v celoti upošteval vpliv, ki ga bo direktiva v primeru sprejetja imela na neenakosti na področju zdravja;

11. ob upoštevanju pozornosti, ki jo člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije namenja izboljševanju zdravstvenih storitev na obmejnih območjih, poziva k zagotavljanju podpore za sosednje regije v različnih državah članicah, da bodo vzpostavile prostovoljne sisteme za čezmejno zmanjševanje neenakosti na področju zdravja. V zvezi s tem poudarja možnosti, ki jih ponuja instrument evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki ga že izkorišča več skupin. Odbor regij pa se hkrati zaveda, da je treba načrte za obsežnejše sisteme čezmejnega zdravstvenega varstva najprej skrbno pregledati in zagotoviti, da prehajanje pacientov čez meje ne bi dajalo dodatnih prednosti skupinam, ki so že vključene v zdravstveno varstvo, na škodo drugih, saj bi to samo dodatno povečalo neenakosti na področju zdravja. Vsem regijam je treba dati jasno zagotovilo, da bodo čezmejni sistemi zagotovili pošten dostop do spodbujanja rezultatov na področju storitev zdravstvenega zdravstva za ranljive skupine in skupine z nizkimi dohodki, kadar pravice teh skupin tekmujejo za sredstva zdravstvenega varstva. Dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva bi moral biti na voljo samo na podlagi predhodne odobritve, s čimer bi posameznikom z nizkimi dohodki omogočili enak dostop do storitev;

12. pozdravlja priznanje vloge skupne kmetijske politike v zdravstvu in se zaveda prispevka programov v podporo prehranjevanju in zdravemu življenju, kot so: mleko za šole, hrana za najbolj ogrožene osebe ali razdeljevanje sadja v šolah. Pri hrani, ki je na voljo v javnih objektih, npr. v šolah in bolnišnicah, bi bilo treba paziti predvsem na to, da bi bila to zdrava in hranljiva živila, po možnosti lokalnega izvora. Pozdravlja tudi priznanje vpliva, ki ga lahko SKP in druge politike imajo na zdravje na podeželskih območjih z ukrepi, ki so pomembni za socialne dejavnike zdravja. OR priznava, da so zdravstveni izzivi na podeželskih območjih svojevrstni: neustrezen dostop do zdravstvenega varstva na podeželskih območjih lahko v nekaterih državah članicah privede do neenakosti na področju zdravja; povezava med kmetijskim gospodarstvom in migracijami pa lahko povzroči, da so za te skupnosti značilne posebne zdravstvene potrebe in zdravstvene neenakosti. SKP lahko v obeh primerih prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev in je zato pomembna;

13. se ne strinja, da je dovolj zgolj izjaviti, da okoljska politika EU in trgovinska politika v okviru skupne kmetijske politike podpirata vrsto pobud, ki lahko prispevajo k izboljšanju zdravja. Čeprav ima SKP potencial za ustrezen prispevek, načeloma ni strukturirana tako, da daje prednost rezultatom ali neenakostim na področju zdravja, zaradi česar je legitimno upoštevati negativne učinke na zdravstvene rezultate, do katerih lahko pride zaradi neuravnoteženega pristopa k proizvodnji mlečnih proizvodov in mesa v primerjavi s proizvodnjo sadja in zelenjave. Ta neravnovesja bi bilo mogoče pregledati v okviru reforme SKP, hkrati pa bi bilo treba v vsaki fazi procesa reforme poudariti, kako pomembna je podpora doseganju dobrih in pravičnih zdravstvenih rezultatov.

14. obžaluje, da Komisija premalo celovito obravnava vprašanje prekomernega uživanja alkohola in drugih drog kot vzroka slabega zdravja in neenakosti na področju zdravja. Glede problematike alkohola se OR zaveda posebnega izziva, ki ga ta pomeni za politične nosilce. Ti morajo upoštevati tako javne kot zasebne učinke tega problema na lokalno in regionalno gospodarstvo. Ob upoštevanju vsega tega je treba priznati, da je zakonsko urejanje uživanja alkohola težavna naloga, kar pa ni razlog niti za zanemarjanje njegovega vpliva na zdravje niti za zmanjšanje prizadevanj v boju proti zlorabi alkohola in vseh drugih substanc, ki spreminjajo psihično stanje;

15. priznava, da se države članice EU soočajo s hudo finančno in gospodarsko krizo, ki bo nedvomno vplivala na zdravje in blaginjo državljanov. Gospodarske razmere lahko dodatno povečajo razlike v rezultatih na področju zdravja, vendar ne smejo biti izgovor za to, da se politike ne prilagodijo tako, da bi se bolje spopadale z neenakostmi. Svetovni zlom finančnih institucij zavezuje države članice, regije in lokalne skupnosti k ponovnemu razmisleku o pristopu k izgradnji trajnostnih skupnosti. Politike, ki premočno poudarjajo gospodarsko blaginjo, lahko privedejo do zdravstvenih neenakosti. Gospodarska blaginja se lahko zaradi gospodarskih težav zmanjša, kar pa ni ovira za povečanje prizadevanj za zmanjšanje gospodarskih, družbenih in zdravstvenih neenakosti. Komisija ima možnost, da v okviru sedmega okvirnega programa in proračunskega načrtovanja pregleda prednostne naloge in nameni večji poudarek ukrepom za zmanjšanje neenakosti;

16. meni, da trenutne gospodarske težave kažejo, da sta gospodarska razsežnost storitev zdravstvenega varstva in gospodarski učinek zdravega prebivalstva čedalje pomembnejša. Sektor zdravstvenega varstva je pomemben delodajalec in ustvarja gospodarsko blaginjo prek z njim povezanih sektorjev, kot so zdravstvene raziskave in inovacije, posebne priložnosti pa se kažejo v državah v gospodarskem vzponu. Po drugi strani izguba določenega dela delovne sile zaradi prezgodnje smrti in invalidnosti zmanjšuje produktivnost in povečuje pritisk na sisteme socialne podpore;

17. podpira priznanje, da je boljše zdravje glede na staranje prebivalstva pomembno za vse skupine prebivalstva. Sistemi socialne zaščite že čutijo učinke spremenjene demografske strukture prebivalstva. Daljša življenjska doba je nekaj pozitivnega, vendar je za to, da bi sistemi socialne zaščite ostali na ravni pričakovanj Evropejcev, treba vložiti več v obvladovanje povpraševanja po storitvah. Ena prednostnih nalog je zato povečanje števila zdravih življenjskih let ljudi z najslabšimi možnostmi. Glede na obseg socialno-gospodarskih sprememb, ki jih bo povzročilo staranje prebivalstva v EU, želi OR poudariti pomen raziskav in razvoja, ki imajo za cilj izboljšanje zdravstvenega varstva starejših.

18. se strinja s trditvijo, da je kohezijska politika EU ključna za doseganje ciljev ekonomske in socialne kohezije v okviru strategije EU 2020 in da je lahko učinkovito orodje za zmanjševanje neenakosti. V letu 2010 bo priprava in usklajevanje strategije EU 2020 dobra priložnost za razmislek o dodelitvi strukturnih sredstev z letom 2013. Odbor pričakuje, da bo strategija EU 2020 močno usmerjena v boj proti izključevanju, kar bi po drugi strani pokazalo na jasno povezavo z neenakostmi na področju zdravja;

19. meni, da bi lahko sredstva iz strukturnih skladov EU lahko uporabili za razširjanje zdravstvene oskrbe na lokalni ravni, kot dela regionalne razvojne strategije. Vsi evropski državljani namreč nimajo enakih možnosti, kar velja tudi za možnosti dostopa do zdravstvene oskrbe, ki je eden temeljnih ciljev kohezijske politike EU in strukturnih sredstev;

20. se strinja z določitvijo treh področij, na katerih so po mnenju Komisije možne izboljšave: poznavanje možnosti za uporabo sredstev na tem področju, koordinacija politik različnih oddelkov ali služb nacionalnih ministrstev in tehničnih zmogljivosti za razvoj naložb na tem področju. Ni pa nujno, da si ta področja zaslužijo najbolj prednostno obravnavo pri uvajanju izboljšav. Večji učinek bi lahko imelo zlasti usklajevanje med regionalnimi in lokalnimi agencijami, ki so odgovorne za neposredno zagotavljanje storitev. Poleg tega obstajajo primeri, ko so tehnične zmogljivosti na nacionalni ravni, ni pa jih v zdravstvenih agencijah na regionalni ali lokalni ravni, kar pomeni, da je treba ukrepe za dosego zaželenih rezultatov usmeriti v ustrezno raven.

21. podpira predlog, da bi bilo treba merilo napredka, doseženega v okviru agende EU 2020, izpopolniti tako, da bi upoštevalo pomen zmanjševanja neenakosti na področju zdravja. Kazalnik zdravih let življenja je eno od meril zdravstvenih rezultatov, ki pa ga je treba dopolniti z merili, ki upoštevajo pomen zmanjševanja razlik med najbolj zdravimi in najmanj zdravimi;

22. sprejema oceno odstopanj med državami članicami pri zbiranju in analizi podatkov. Razvoj z zdravjem povezanih kazalnikov, ki ga je izvedel EUROSTAT, je koristen. Poleg tega meni, da je medsebojna podpora držav članic v obliki prenosa znanja za izboljšanje zdravstvene oskrbe prebivalstva učinkovito sredstvo za odpravo neenakosti med državami članicami;

23. poziva Komisijo, da opredeli posebne izzive pri spremljanju zdravstvenih rezultatov za migrante in njihove skupnosti. Zdravstveni rezultati tranzitnega ali migrantskega prebivalstva so običajno slabši, poleg tega pa se to prebivalstvo lahko srečuje s posebnimi ovirami pri dostopu do socialne podpore. V sporočilu so migranti opredeljeni kot ranljiva skupina. Da bi bilo spremljanje podatkov učinkovito, mora upoštevati posebne izzive pri spremljanju zdravstvenih rezultatov skupin prebivalstva, ki so v migraciji ali v tranzitu.

24. poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da na področju zdravja prihaja do neenakosti med spoloma in podpre zbiranje, spremljanje in analizo zdravstvenih in statističnih podatkov, ki so razčlenjeni glede na spol. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravici žensk in moških do dostopa do preventivnega zdravstvenega varstva, da se učinkovito odpravi neenakosti med državami članicami in znotraj njih.

25. pozdravlja priznanje vloge regionalnih in lokalnih oblasti, tako v smislu zagotavljanja zdravstvenih rezultatov kot tudi storitev, ki so pomembne za socialne dejavnike zdravja;

26. predlaga, da se večja pozornost nameni pomenu lokalnih ukrepov za spodbujanje zdravih načinov življenja in preprečevanje nastanka okoliščin, ki zdravje ogrožajo. Nekatere regije so že same razvile strategije, s katerimi si prizadevajo za izpolnjevanje ciljev, navedenih v sporočilu, in ki tvorijo okvir skupne politike za krepitev zdravja. Odbor poudarja, da so izobraževalni programi v šolah ključni za spodbujanje zdravega prehranjevanja in zdravega načina življenja. Obstaja veliko agencij, ki lahko prispevajo k okrepitvi preventivnega delovanja, pri tem pa učinkovito preprečevanje v številnih primerih zahteva prav lokalno ukrepanje, prilagojeno potrebam konkretnih skupnosti. Čeprav je vrsta problemov, ki zdravje ogrožajo, podobna v vseh državah članicah, širjenje sporočil o zdravem življenju pogosto zahteva območno omejeno delovanje, ki temelji na lokalnem znanju. To delovanje je lahko učinkovito na lokalnih območjih na ozemlju več držav članic – geografsko ločena območja se lahko soočajo s podobnimi izzivi, kot je denimo visoka brezposelnost zaradi ukinitve težke industrije. Prihodnji ukrepi bi morali biti usmerjeni v povezovanje malih skupnosti po vsej EU, ki se soočajo s podobnimi izzivi, ki pa morda niso značilni za njihove sosednje regionalne skupnosti. Sodelovanje na nacionalni ravni je lahko neučinkovito, ko se je treba učiti iz pristopov, ki so sicer učinkoviti v malih skupnostih;

27. se povsem strinja s stališčem Komisije, da lahko izboljšanje izmenjave informacij ter izboljšanje koordinacije politik med različnimi ravnmi upravljanja in v različnih sektorjih privede do učinkovitejšega ukrepanja ter večjega in trajnejšega učinka. Meni, da bi to stališče lahko bilo še krepkeje izraženo: poudariti bi bilo treba ne samo to, da bi taka koordinacija in izmenjava privedli do učinkovitejšega ukrepanja ter večjega učinka, temveč da sta pomembna predpogoja za zmanjševanje neenakosti na področju zdravja. Zavezanost k zmanjševanju neenakosti na področju zdravja je odlična priložnost za države članice, da pretehtajo obseg sodelovanja znotraj svojih meja in se učijo iz izkušenj držav članic, ki so bile izjemno uspešne pri vzpostavljanju partnerstev med različnimi ravnmi upravljanja in v različnih sektorjih.

28. znova poudarja interes, ki ga je v preteklosti že izrazil, da se v okviru regionalnega sodelovanja na področju zdravja pozornost usmeri v zdravstvene neenakosti. Odbor regij je zavezan načelu strukturirane interakcije, ki ga člani Odbora upoštevajo. Zainteresiran je tudi, da to strukturirano interakcijo uporabi za sodelovanje z generalnim direktoratom za zdravje in varstvo potrošnikov in prispeva k njegovim dejavnostim na področju zdravstvenih neenakosti;

29. meni, da bi bilo treba strukturirano interakcijo Odbora regij dopolniti z njegovo zastopanostjo v odborih in delovnih skupinah EU, ki se ukvarjajo z zdravjem. Države članice lahko sicer po lastni presoji imenujejo predstavnike za sodelovanje v teh delovnih skupinah, kljub temu pa bi bilo koristno imeti pregled nad napredkom boja proti neenakostim na področju zdravja na lokalni in regionalni ravni.

30. pozdravlja priznanje potreb ranljivih skupin in posebno pozornost, ki jo je treba nameniti potrebam ljudi, ki se spopadajo z revščino, prikrajšanim skupinam priseljencev in etničnih manjšin, invalidom, starejšim ali otrokom, ki živijo v revščini;

31. poziva k upoštevanju potreb tudi drugih ranljivih skupin, zlasti tistih, ki jih lahko skozi čas prizadenejo neenakosti na področju zdravja. Razumevanje spremenljivega značaja družbe in neenakosti, ki so posledica te spremenljivosti, je ključnega pomena za obravnavo neenakosti, ki se jim je mogoče izogniti. To lahko vključuje potrebe odraslih, ki se soočajo z osamitvijo zaradi razpada družine, potrebe oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, in potrebe oseb v oskrbi ali ljudi, ki živijo na podeželskih območjih z nazadujočim gospodarstvom. Treba je upoštevati tudi pomen razumevanja prevladujočih družbenih in kulturnih vplivov v različnih skupnostih, saj lahko ti pomembno vplivajo na vedenje posameznika;

32. poudarja, da bi morali ukrepi v podporo ranljivim skupinam upoštevati nejasnost pri opredeljevanju „migrantov“. Kadar govorimo o neenakostih na področju zdravja, lahko vsaka selitev prebivalstva, bodisi preseljevanje ljudi znotraj EU ali priseljevanje ljudi v EU, privede do slabšega socialnega položaja, slabega dostopa do socialne podpore in posledično do zdravstvenih neenakosti. Skupine prebivalstva, ki se preselijo znotraj EU, nimajo enakega dostopa do določenih ugodnosti, kot so na primer stanovanjski prostori, zaradi česar se lahko zgodi, da postanejo brezdomci. Brezdomstvo ima lahko hude posledice za zdravje. Sprejeti je treba posebne ukrepe za upoštevanje zdravstvenih rezultatov skupin prebivalstva, ki se selijo znotraj EU.

33. meni, da bi morale lokalne in regionalne oblasti v primerih, kadar so obstoječi finančni tokovi namenjeni zdravju, imeti možnost, da izberejo, ali bodo te tokove usmerile v razvoj usposobljenosti, znanja in zmogljivosti zdravstvenih ustanov ali v razvoj zdravstvene infrastrukture. Naložbe v zdravstveno infrastrukturo so lahko prednostna naloga v nekaterih državah članicah ali regijah in lokalnih skupnostih, v katerih infrastruktura ni dovolj razvita, na nekaterih drugih območjih pa lahko kljub dobro razviti infrastrukturi obstajajo precejšnje neenakosti na področju zdravja. Na teh območjih bi bilo treba naložbe usmeriti v ozko lokalno raven za razvoj spretnosti, znanja in zmogljivosti tako v zdravstvenih agencijah kot tudi med lokalnim prebivalstvom;

34. meni, da imajo lahko regionalne in lokalne oblasti vlogo pri oblikovanju najboljše prakse v zaposlovanju, kljub temu, da nacionalno uvajanje zakonodaje Skupnosti na področju zdravja in varnosti pri delu prispeva k zmanjšanju nacionalnih zdravstvenih neenakosti z zaščito zdravja delavcev. To je za regionalne in lokalne oblasti pomembno zato, ker imajo vlogo pomembnih delodajalcev v svojih regijah in lokalnih skupnostih, in zaradi njihove sposobnosti vplivanja na zaposlovalno prakso drugih organizacij in akterjev v svojih regijah in lokalnih skupnostih;

35. znova opozarja na svojo zahtevo po večji pravni gotovosti za ponudnike socialnih storitev splošnega pomena v zvezi s pravili EU o konkurenci in pričakuje, da bo Komisija ta predlog vključila v svoj program dela za leto 2010. V zvezi s tem opozarja na izjavo predsednika Evropske komisije, ki se je zavezal, da bo pripravil kakovosten okvir za javne storitve.

36. večji poudarek zdravju in blaginji v okviru strategije EU 2020 kot ključnima dejavnikoma v boju proti izključevanju;

37. možnost uporabe strukturnih skladov za pomoč pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja;

38. dopolnitev kazalnika zdravih let življenja pri spremljanju lizbonske agende z drugimi kazalniki, natančneje kazalniki, ki upoštevajo razlike v zdravstvenih rezultatih med različnimi skupinami;

39. vključitev ugotovitve, da bo trenutna finančna kriza povečala zdravstvene neenakosti pri tistih državljanih EU, ki postanejo brezposelni, brezdomci ali revni; poziv k večjim naložbam pri financiranju programov, kot sta sedmi okvirni program in program PROGRESS, ki bodo lokalnim in regionalnim oblastem pomagali zmanjšati zdravstvene neenakosti tako kratkoročno ob zaključku tekočih programov, dolgoročno pa zmanjšati čedalje večje razlike na področju zdravja;

40. Evropski uniji, da upošteva in začne razširjati dokument komisije SZO o socialnih dejavnikih zdravja, nacionalnim vladam pa, da se odzovejo na dokument komisije SZO;

41. zavezanost odprti metodi koordinacije kot orodja za izmenjavo najboljše prakse in primerjalno analizo, katere cilj je zmanjševanje zdravstvenih neenakosti v državah članicah, ne da bi to spodkopalo že vložena prizadevanja na lokalni in regionalni ravni.

V Bruslju, 14. aprila 2010

Prvi podpredsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCARCEL SISO