Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (KOM(2009)0502 – C7-0168/2009 – 2009/0143(COD))

SPREMEMBE PARLAMENTA (2)

k predlogu Komisije

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (zavarovanja in poklicne pokojnine)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (4),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za finančno globalizacijo ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi.

(1a)

Že dolgo pred nastopom finančne krize je Parlament redno pozival h krepitvi resnično enakih pogojev za vse udeležence na ravni Unije in obenem opozarjal na pomembne pomanjkljivosti pri evropskem nadzoru nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v svoji resoluciji z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt (7), v svoji resoluciji z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (8), v svoji resoluciji z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005-2010) – Bela knjiga (9), v svoji resoluciji z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala (10), v svoji resoluciji z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (11), v svoji resoluciji z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (12) ter v svoji resoluciji z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (13).

(2)

V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière (de Larosièrovo poročilo) , so ugotovili, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Poročilo je vključevalo priporočila za reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji . Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da je treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za bančni sektor, eden za sektor vrednostnih papirjev ter eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski svet za sistemska tveganja. Priporočila iz poročila pomenijo najmanjše spremembe, ki so po mnenju strokovnjakov potrebne za preprečitev podobne krize v prihodnje.

(3)

Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009„Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov in evropskega organa za sistemska tveganja (ESRB) , v sporočilu z dne 27. maja 2009„Evropski finančni nadzor“ ▐ pa je navedla več podrobnosti o mogoči strukturi takega novega nadzornega okvira , vendar ni vključila vseh priporočil iz de Larosièrovega poročila .

(4)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 priporočil vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije novi evropski nadzorni organi. Sistem mora biti usmerjen k izboljšanju kakovosti in usklajenosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora nad čezmejnimi skupinami ter pripravi enotnega evropskega pravilnika, ki se uporablja za vse finančne institucije na enotnem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi evropski nadzorni organi morali imeti tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko evropski sistem finančnih nadzornikov imel pomembno vlogo v kriznih razmerah, hkrati pa je poudaril, da sklepi in odločbe, ki jih sprejmejo evropski nadzorni organi, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic.

(4a)

V vmesnem poročilu Mednarodnega denarnega sklada z dne 16. aprila 2010 z naslovom „Pošten in bistven prispevek finančnega sektorja“, pripravljenega na zahtevo voditeljev skupine G20, ki so se srečali v Pittsburghu, je navedeno, da bi morali biti stroški napak finančnega sektorja zajeti v prispevku „za finančno stabilnost in tudi kriti iz tega prispevka, ki je povezan s kredibilnim in učinkovitim mehanizmom reševanja. Če bo primerno opredeljen, bo reševalni mehanizem preprečeval, da bi bile vlade v prihodnje prisiljene reševati ustanove, ki so preveč pomembne, prevelike ali medsebojno preveč povezane, da bi propadle“.

(4b)

V sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 je navedeno tudi, da je kratkoročna bistvena prednostna naloga boljše preprečevanje in po potrebi obvladovanje finančnih kriz ter ki bo, ob upoštevanju posebne odgovornosti finančnega sektorja za sedanjo krizo, tudi preučila ustrezne prispevke finančnega sektorja.

(4c)	Evropski svet je 25. marca 2010 jasno sporočil, da je „napredek potreben zlasti v zvezi z vprašanji, kot so sistemske institucije, finančni instrumenti za krizno upravljanje“;

(4d)

Evropski svet je 17. junija 2010 nazadnje izjavil, da bi morale „države članice uvesti sisteme dajatev za finančne institucije, da se zagotovi poštena porazdelitev bremena in vzpostavijo spodbude za obvladovanje sistemskega tveganja. Take dajatve bi morale biti del verodostojnega okvira za reševanje“.

(5)

Finančna in gospodarska kriza je povzročila dejanska in resna tveganja za stabilnost finančnega sistema in delovanje notranjega trga. Obnovitev in vzdrževanje stabilnega in zanesljivega finančnega sistema je osnoven predpogoj za ohranjanje zaupanja in skladnosti na notranjem trgu ter s tem za ohranjanje in izboljšanje pogojev za vzpostavitev v celoti integriranega in delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev. Poleg tega globlji in bolj integrirani finančni trgi zagotavljajo boljše priložnosti za financiranje in razpršitev tveganja ter tako prispevajo k izboljšanju sposobnosti gospodarstev za obvladovanje pretresov.

(6)

Unija je dosegla vse, kar je mogoče doseči s sedanjim statusom evropskih nadzornih odborov ▐. Unija ne more ostati v položaju, ko ni nobenega mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorni organi sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za mednarodne institucije, ko ni zadostnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi, ko skupni ukrepi nacionalnih organov zaradi upoštevanja najrazličnejših regulativnih in nadzornih zahtev zahtevajo zapleteno ureditev, ko so nacionalne rešitve najpogosteje edina izvedljiva možnost pri odzivu na težave na evropski ravni in ko obstajajo različne razlage istega pravnega besedila. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti ter zagotovitev sistema, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga Unije za finančne storitve ter nacionalne nadzorne organe povezuje v močno mrežo Unije , je treba oblikovati evropski sistem finančnih nadzornih organov (ESFS) .

(7)

Evropski sistem finančnega nadzora mora biti povezana mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Unije, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami ostaja na nacionalni ravni. Organ bi moral imeti vodilno vlogo v kolegijih nadzornikov, ki nadzirajo čezmejne finančne institucije, prav tako je treba za njih opredeliti jasne nadzorne norme. Ta organ bi moral nameniti posebno pozornost finančnim institucijam, ki lahko predstavljajo sistemsko tveganje, ker bi njihov propad lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema Unije, če nacionalni organ ni bil uspešen pri izvajanju svojih pooblastil. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Uniji . Poleg organa ▐ je treba ustanoviti Evropski nadzorni organ (bančništvo) ter Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi) in Evropski nadzorni organ („skupni odbor“ ). Evropski organ za sistemska tveganja (ESRB) bi moral biti del Evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS).

(8)

Evropski nadzorni organ nadomesti Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen s sklepom Komisije 2009/78/ES (14), Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen v sklepom Komisije 2009/79/ES (15) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen s sklepom Komisije 2009/77/ES (16), ter prevzame vse naloge in pristojnosti navedenih odborov , vključno po potrebi z nadaljevanjem tekočega dela in projektov . Obseg delovanja vsakega organa je treba jasno opredeliti. Kadar to zahtevajo institucionalni razlogi in pristojnosti, določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) , je treba v mrežo nadzornih dejavnosti vključiti tudi Komisijo.

(9)

▐ Organ ▐ mora prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti tudi z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje zakonske ureditve in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic in različne narave finančnih institucij . Organ mora varovati javne vrednote kot so stabilnost finančnega sistema, solventnost in likvidnost finančnih institucij, preglednost trgov in finančnih proizvodov ter zaščita deponentov in vlagateljev . Organ bi moral prav tako preprečiti regulativno arbitražo in zagotoviti enake konkurenčne pogoje ter okrepiti mednarodno usklajevanje nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno s finančnimi institucijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Njegove naloge bi morale vključevati tudi spodbujanje konvergence nadzora, svetovanje institucijam EU na področju zavarovanja in pozavarovanja, poklicnega pokojninskega zavarovanja in zavarovalnega posredovanja ter s tem povezanih vprašanj upravljanja podjetij, revizij in finančnega poročanja. Organu bi morali podeliti tudi splošno nadzorno odgovornost za obstoječe in nove finančne produkte/vrste transakcij.

(9a)	Organ ustrezno upošteva učinek svojih dejavnosti na konkurenčnost in inovativnost v okviru notranjega trga, globalno konkurenčnost Unije, finančno vključenost in novo strategijo Unije za delovna mesta in rast.

(9b)	Za uresničevanje svojih ciljev bi moral organ imeti status pravne osebe ter biti upravno in finančno neodvisen. Organu je treba dodeliti pristojnosti za preverjanje skladnosti z zakonodajo, zlasti tistih v zvezi s sistemskim tveganjem in čezmejnimi tveganji.

(9c)

Mednarodni organi (Mednarodni denarni sklad, Odbor za finančno stabilnost in Banka za mednarodne poravnave) so sistemsko tveganje opredelili kot „tveganje za prekinitev finančnih storitev, ki ga (i) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki (ii) lahko ima resne negativne posledice za realno gospodarstvo. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.“

(9d)

Čezmejno tveganje v skladu s temi institucijami vključuje vsa tveganja, ki jih povzročajo ekonomska neravnovesja ali finančne motnje v vseh delih Unije, ki bi lahko imele velike negativne posledice za transakcije med nosilci gospodarskih dejavnosti dveh ali več držav članic, za delovanje notranjega trga ali za javne finance v Uniji ali kateri koli njeni državi članici.

(10)

Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu) razsodilo, da se : „iz ničesar v besedilu člena 95 ES [zdaj člen 114 PDEU] ni mogoče sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnih izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi.“ Cilj in naloge organa, tj. pomagati pristojnim nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Unije ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo, so tesno povezani s cilji pravnega reda Unije v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato je treba organ ustanoviti na podlagi člena 114 PDEU .

(11)

Pravni dokumenti, v katerih so določene naloge nacionalnih nadzornih organov držav članic, vključno z njihovim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo, so (17): Direktiva 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije (18), Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (19), Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (20), Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (21), Direktiva Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti (22), Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive (73/239/EGS) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči (23), Direktiva Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka (24), Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev in o spremembah Direktive 73/239/EGS (25), Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) (26), Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (27), Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (28), Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (29), Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (30), Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (31).

(12)

Obstoječa zakonodaja Evropske unije , ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (32), Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (33), Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (34) ter ustrezne dele Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (35), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (36) ter Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (37).

(12a)

Zaželeno je, da organ spodbuja usklajen pristop na področju zajamčenih vlog za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in enakovredne obravnave deponentov po vsej Uniji. Ker so sistemi zajamčenih vlog predmet upravnega nadzora v njihovih državah članicah in ne regulativnega nadzora, mora biti organ sposoben uresničevati svoja pooblastila na podlagi te uredbe v zvezi s sistemom zajamčenih vlog in njegovim upravljavcem. Vloga organa se pregleda, ko je ustanovljen Evropski sklad za zajamčene vloge.

(13)

Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih regulativnih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita vlagateljev in potrošnikov v Uniji . Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Unije , zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija bi morala potrditi te regulativne in izvedbene tehnične standarde v skladu s členom 290 PDEU, da se jim zagotovi zavezujoč pravni učinek.

(14)

Osnutke regulativnih tehničnih standardov bi morali spreminjati le v zelo omejenem obsegu in v izjemnih okoliščinah ter pod pogojem, da je organ v tesnem stiku s finančnimi trgi in je seznanjen z njihovim vsakodnevnim delom. Spremeniti bi jih bilo treba, če na primer ne bi bili združljivi s pravom Unije, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomeni kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot jih opredeljuje pravni red Unije za področje finančnih storitev. Komisija brez predhodne uskladitve z organom ne bi smela spremeniti vsebine tehničnih standardov, ki jih je ta pripravil. Za zagotovitev nemotenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba Komisiji določiti časovni rok za odločitev o njihovi potrditvi.

(14a)

Komisiji je treba tudi dodeliti pristojnosti za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, kot to določa člen 291 PDEU. Regulativni in izvedbeni tehnični standardi morajo upoštevati načelo sorazmernosti, tj. zahteve, določene v teh standardih, bi morale biti sorazmerne z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, povezanih s poslovanjem zadevne finančne institucije.

(15)

Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Unije . Za zagotovitev preglednosti in večje upoštevanje teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov bi bilo treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil objavijo svoje razloge za tako ravnanje , da bi zagotovili popolno preglednost za udeležence na trgu .

(16)

Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Unije je osnovni pogoj za integriteto, preglednost, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za finančne institucije v Uniji . Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere neuporabe ali nepravilne ▐ uporabe , ki pomeni kršitev prava Evropske unije . Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Unije opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.

(17)

Da se omogoči ustrezen odziv na primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Unije , je treba uporabiti tristopenjski mehanizem. Na prvi stopnji je treba organu dodeliti pooblastila za preiskavo domnevno nepravilne ali nezadostne uporabe obveznosti iz prava Unije pri nadzorni praksi nacionalnih organov, pri čemer na koncu izda priporočilo. Kadar pristojni nacionalni organ ne upošteva priporočila, bi morala biti Komisija pooblaščena, da izda uradno mnenje, v katerem upošteva priporočilo organa in od pristojnega organa zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

(18)

Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, mora imeti organ možnost, da v skladu z rokom, ki ga je določil, na zadevni nacionalni nadzorni organ nemudoma naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Unije , s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 258 PDEU .

(19)

Organu je treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, naslovljene na posamezne finančne institucije. To pooblastilo je treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem , ki je naslovljeno nanj, in v katerem se pravo Unije zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb EU neposredno uporablja za finančne institucije. V zvezi s tem Evropski parlament in Svet z zanimanjem pričakujeta izvajanje programa Komisije za leto 2010, zlasti kar zadeva predlog reforme direktive o kapitalskih zahtevah.

(20)

Resna ogroženost pravilnega delovanja in integritete finančnih trgov ali stabilnosti finančnega sistema v Evropski uniji zahteva hiter in usklajen odziv na ravni Unije . Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Zaradi občutljivosti tega vprašanja bi bilo treba za ugotavljanje izrednih razmer pooblastiti Komisijo na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta, ESRB, Evropskega parlamenta ali organa. Če bi Evropski parlament, Svet, ESRB ali evropski nadzorni organ ocenil, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, bi moral vzpostaviti stik s Komisijo. V tem procesu je ustrezna skrb za zaupnost izjemno pomembna. Če Komisija ugotovi obstoj izrednih razmer, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament in Svet.

(21)

Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja pristojnih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi pristojnimi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti bi bilo treba spravni postopek, v okviru katerega se lahko pristojni organi sporazumejo. Če ne pride do sporazuma, bi moral organ od zadevnih pristojnih organov zahtevati, da izvedejo določene ukrepe ali da ne ukrepajo, da bi razrešili zadevo in zagotovili spoštovanje zakonodaje EU z zavezujočimi učinki za zadevne pristojne organe. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Unije, ki se neposredno uporablja zanje.

(21a)

Kriza je pokazala, da je samo sodelovanje med nacionalnimi organi, katerih pravna pristojnost seže le do nacionalnih meja, popolnoma neustrezno za nadziranje finančnih institucij, ki delujejo čezmejno.

(21b)

Poleg tega „sedanje ureditve, ki so kombinacija omogočanja odpiranja podružnic, nadzora matične države in zgolj nacionalnega zavarovanja depozitov, niso trdna osnova za prihodnjo regulacijo in nadzor nad evropskimi čezmejnimi bankami, ki poslujejo s prebivalstvom“ (Turnerjevo poročilo).

(21c)

Kot zaključuje tudi Turnerjevo poročilo: „smotrnejša ureditev zahteva ali povečane nacionalne pristojnosti, zaradi česar bi bil enotni trg manj odprt, ali večjo stopnjo integracije.“

(21d)

Nacionalna rešitev predvideva, da bi lahko država gostiteljica imela pravico prisiliti tuje institucije, da delujejo samo prek hčerinskih podjetij, ne pa prek podružnic, ter bi lahko nadzorovala kapital in likvidnost bank, ki delujejo v državi, kar bi povzročilo več protekcionizma.

(21e)

„Evropska“ rešitev poziva k okrepitvi organa v okviru kolegija nadzornikov in k povečanju nadzora nad finančnimi institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

(22)

Kolegiji nadzornih organov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad finančnimi institucijami, ki delujejo čezmejno. Organ mora imeti vodilno vlogo in polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizira delovanje kolegijev in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Unije . Kot je navedeno tudi v Larosièrovem poročilu, se je treba „izogniti ovirani konkurenci in regulativni arbitraži zaradi različnih nadzornih praks, saj lahko ogrozita finančno stabilnost – med drugim s spodbuditvijo prenosa finančnih dejavnosti v države, kje je nadzor bolj ohlapen. Nadzorni sistem mora biti razumljen kot pravičen in uravnotežen“.

(22a)

Organ in nacionalni nadzorniki bi morali okrepiti nadzor nad finančnimi institucijami, ki ustrezajo merilom za sistemsko tveganje, ker bi njihov propad lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema Unije in povzročil škodo realnemu gospodarstvu.

(22b)

Treba je opredeliti sistemsko tveganje in pri tem upoštevati mednarodne standarde, zlasti tiste, ki jih je sprejel Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno združenje zavarovalnih nadzornikov in skupina držav G-20. Medsebojna povezanost, nadomestnost in časovni razpored so najpogosteje uporabljena merila za opredelitev sistemskega tveganja.

(22c)

Treba je vzpostaviti okvir za obravnavanje institucij v težavah, kar bo omogočilo, da se stabilizirajo ali ukinejo, ker „je bilo jasno dokazano, da so vložki med bančno krizo visoki za vlado in za celotno družbo, ker takšne razmere lahko potencialno ogrozijo finančno stabilnost in stvarno gospodarstvo“ (de Larosièrovo poročilo). Komisija bi morala pripraviti ustrezne predloge za vzpostavitev novega okvira za obvladovanje finančne krize. Ključni elementi kriznega upravljanja so skupna pravila in instrumenti za reševanje finančnega položaja (izvajanje in financiranje reševanja velikih, čezmejnih in/ali povezanih institucij v krizi).

(22d)

Da se zagotovi soodgovornost čezmejnih finančnih institucij, zaščitijo interesi evropskih imetnikov polic ter zmanjšajo stroški za davkoplačevalce v primeru sistemske finančne krize, se ustanovi Sklad za finančno zaščito (sklad). Ustanoviti je treba Evropski sistem jamstev za zavarovanja (sklad), da se zagotovi financiranje nadzorovanega prenehanja delovanja ali reševanja šibkih čezmejnih finančnih institucij, katerih vpliv bi ogrozil finančno stabilnost enotnega evropskega finančnega trga, in da se internalizirajo stroški takega posredovanja, v primeru da njihov prispevek v nacionalne sisteme jamstev za zavarovanja ne zadostuje. Financirati bi se moral iz prispevkov teh institucij, z izdajo svojih dolžniških certifikatov oziroma v izrednih razmerah iz prispevkov prizadetih držav članic v skladu s poprej dogovorjenimi merili (spremenjeni memorandum o soglasju). Prispevki v sklad bi morali nadomestiti prispevke v nacionalne sklade jamstev za zavarovanja.

(22e)

Evropski sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin se ustanovi za financiranje nadzorovanega prenehanja delovanja ali reševanja sistemskih institucij, ki se soočajo s težavami, vpliv katerih bi ogrozil finančno stabilnost enotnega evropskega finančnega trga. Financirati se mora z ustreznimi prispevki sektorja zavarovanj in poklicnih pokojnin. Prispevki v sklad bi morali nadomestiti prispevke v podobne nacionalne sklade.

(23)

Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij , zlasti finančnih institucij, ki nimajo evropske razsežnosti . Zato mora ta uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti bi moral imeti nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, možnost sam odločati o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom v imenu organa ali drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti bi bila ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Unije se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti in nadzorovati sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani. Poleg tega mora tudi zbirati in razširjati primere dobrih praks na področju prenosa nalog in sporazumov o prenosu.

(24)	Organ mora dejavno spodbujati nadzorno konvergenco po vsej Evropski uniji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora.

(25)

Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ni bi smeli biti namenjeni le usklajevanju nadzornih praks, ampak tudi zmožnosti nadzornikov za izvedbo visokokakovostnega nadzora in neodvisnosti pristojnih organov. Rezultati teh strokovnih pregledov se morajo objaviti, opredeliti in javno objaviti pa se morajo tudi najboljše prakse.

(26)

Organ bi moral dejavno spodbujati usklajen odziv Evropske unije v zvezi z nadzorom, zlasti da se zagotovi pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Evropski uniji . Zato mu je poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah treba dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja znotraj evropskega sistema finančnih nadzornih organov . Ukrepi organa morajo biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi.

(27)

Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ bi moral v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in ESRB , kadar je to potrebno. Organ mora tudi začenjati in usklajevati ▐ teste izjemnih situacij po vsej Uniji , s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih ustanov na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija. Da bi organ pri opravljanju svojih funkcij ukrepal na podlagi informacij, mora izvajati ekonomske analize trgov in učinka morebitnega dogajanja na trgu.

(28)	Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ zastopati Evropsko unijo v dialogu in sodelovanju z nadzornimi organi v tretjih državah .

(29)	Organ mora v okviru svoje pristojnosti delovati kot neodvisno svetovalno telo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Imeti mora možnost, da predloži svoje mnenje o ocenjevanju varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pripojitvah na podlagi Direktive 2006/48/ES.

(30)

Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije v zvezi z bonitetnim nadzorom . Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam in ki upoštevajo že obstoječe statistične podatke . Vendar bi moral imeti organ možnost, da v skrajni sili naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah neposredno na finančno institucijo , če nacionalni pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev. V tem okviru je delo v zvezi s skupnimi oblikami poročanja bistvenega pomena.

(30a)

Ukrepi za zbiranje informacij ne bi smeli posegati v pravni okvir evropskega statističnega sistema (ESS) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) na področju statističnih podatkov. Zato ta uredba ne bi smela posegati v Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (38) in Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (39).

(31)

Tesno sodelovanje med organom in ESRB je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje ESRB ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ in ESRB si morata medsebojno posredovati vse pomembne informacije Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih ESRB naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, po potrebi zagotoviti nadaljnje spremljanje.

(32)

Organ se mora z zainteresiranimi stranmi ▐ posvetovati o regulativnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Pred sprejetjem osnutka regulativnih standardov, smernic ali priporočil bi moral organ izvesti oceno učinka. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade, v kateri so sorazmerno zastopani finančne zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicni pokojninski skladi v Uniji (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), sindikati, akademiki ter potrošniki in zasebni uporabniki storitev na teh področjih, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije .

(32a)

Neprofitne organizacije so v primerjavi s pridobitnimi predstavniki sektorja, ki imajo dovolj sredstev in povezav, v razpravi o prihodnosti finančnih storitev in v s tem povezanem postopku sprejemanja odločitev, potisnjene na obrobje. To prikrajšanost je treba izravnati tako, da se zagotovi zadostno financiranje predstavnikov neprofitnih organizacij v interesni skupini.

(33)

Države članice imajo ključno odgovornost za zagotavljanje usklajenega kriznega upravljanja in za ohranjanje finančne stabilnosti v kriznih razmerah , zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih finančnih institucij. Njihovi ukrepi so tesno usklajeni v okviru in v skladu z načeli ekonomske in monetarne unije. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali pri reševanju sporov, ki ogrožajo stabilnost finančnih institucij, ne smejo bistveno vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim se lahko države članice sklicujejo na ta zaščitni ukrep in na zadnji stopnji zadevo predajo Svetu, ki sprejme odločitev. Ustrezno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju.

(33a)

V treh letih po začetku veljavnosti uredbe o vzpostavitvi takšnega mehanizma Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj določi na ravni Unije jasne in smotrne smernice o tem, kdaj lahko države članice uporabi zaščitni ukrep. Uporaba zaščitne klavzule s strani držav članic se oceni glede na te smernice.

(33b)

Ne glede na posebne odgovornosti držav članic v kriznih razmerah mora biti, če se država članica odloči za zaščitni ukrep, o tem obenem z organom, Svetom in Komisijo obveščen tudi Evropski parlament. Poleg tega mora država članica pojasniti razloge za uvedbo ukrepa. Organ bi moral v sodelovanju s Komisijo določiti naslednje korake, ki bodo sprejeti.

(34)	Organ morajo pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti je treba upoštevati pravico subjektov, na katere so naslovljene odločbe organa, da podajo izjavo. Dokumenti organa so sestavni del zakonodaje Unije .

(35)

Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih nacionalnih nadzornih organov iz vsake države članice in ga vodi predsednik organa, je glavno telo odločanja v organu. Predstavniki Komisije, ESRB , Evropske centralne banke, Evropskega nadzornega organa (bančništvo) in Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) morajo sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov morajo delovati neodvisno in samo v interesu Unije . Za splošne dokumente, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem regulativnih standardov, smernic in priporočil ter proračunskimi zadevami, bi bilo treba uporabiti pravila o kvalificirani večini, kot so določena v členu 16 PDEU , medtem ko je treba za vse druge sklepe/odločbe uporabiti navadno večino članov. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi mora preučiti ožji odbor.

(35a)

Odbor nadzornikov bi moral svoje odločitve praviloma sprejemati z navadno večino, v skladu z načelom „ena oseba, en glas“. Vendar pa je primerno, da se za akte v zvezi s sprejetjem tehničnih standardov, smernic in priporočil ter v zvezi s proračunskimi zadevami uporabljajo pravila o kvalificirani večini, kot so določena v Pogodbi o Evropski uniji, PDEU ter Protokolu o prehodnih določbah (št. 36) k Pogodbama. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi bi moral preučiti ožji, objektivni odbor, sestavljen iz članov, ki niso predstavniki pristojnih organov, udeleženih v sporu, in ki nimajo nikakršnega interesa v sporu ali neposredne povezave z zadevnimi pristojnimi organi. Sestava odbora bi morala biti ustrezno uravnotežena. Odločitev odbora bi moral odobriti odbor nadzornikov z navadno večino in v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas. Toda ob upoštevanju odločitev, ki jih sprejme konsolidacijski nadzornik, lahko odločitev, ki jo predlaga odbor, zavrnejo člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje, kot je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

(36)

Upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik organa, predstavniki nacionalnih nadzornih organov in Komisija, mora zagotavljati, da organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu bile dodeljene. Upravnemu odboru je treba dodeliti potrebna pooblastila, da lahko med drugim predlaga letni in večletni delovni program, izvaja nekatera proračunska pooblastila, sprejme načrt kadrovske politike organov, sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov in sprejme letno poročilo.

(37)

Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga na podlagi javnega izbirnega postopka , ki ga vodi Komisija, ki tudi pripravi kratek seznam kandidatov, izbere Evropski parlament . Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.

(38)

Za medsektorsko usklajenost dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati prek evropskih nadzornih organov (skupnega odbora) („skupni odbor“) in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor ▐ mora usklajevati dejavnosti vseh treh evropskih nadzornih organov v zvezi s finančnimi konglomerati . Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organi vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (bančništvo) ali Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) . Skupnemu odboru bi morali izmenično po načelu 12-mesečne rotacije predsedovati predsedniki treh evropskih nadzornih organov. Predsednik skupnega odbora bi moral biti podpredsednik Evropskega organa za sistemska tveganja. Skupni odbor mora imeti stalni sekretariat, ki ga sestavljajo uslužbenci, začasno napoteni iz treh evropskih nadzornih organov, in omogočati izmenjavo neuradnih informacij ter razvoj skupnega kulturnega pristopa v vseh treh evropskih nadzornih organih.

(39)

Treba je zagotoviti, da lahko stranke, ki jih zadevajo sklepi/odločbe, sprejeti v organu, uporabijo ustrezna pravna sredstva. Za učinkovito zaščito pravic strank in zaradi ekonomičnosti postopka, kadar ima organ pooblastila za odločanje, je treba strankam zagotoviti pravico do pritožbe pri odboru za pritožbe. Odbor za pritožbe mora biti za namene učinkovitosti in usklajenosti skupno telo treh evropskih nadzornih organov, ki je neodvisno od njihovih upravnih in regulativnih struktur. Proti odločbi odbora za pritožbe se je mogoče pritožiti pri Sodišču prve stopnje in Sodišču Evropske unije.

(40)

Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. Da bo Unija organ financirala, mora veljati sporazum proračunskega organa, kot je določeno v točki 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (40). Uporabljati je treba proračunski postopek Unije . Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče. Za celotni proračun velja postopek podelitve razrešnice.

(41)

Za organ je treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (41). Organ mora pristopiti tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (42).

(42)	Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enakega obravnavanja osebja je treba za osebje organa uporabljati kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (43).

(43)	Bistveno je, da se zaščitijo poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije. Za zaupnost informacij, ki se dajejo na razpolago organu in se izmenjujejo znotraj mreže , bi se morala uporabljati stroga in učinkovita pravila o zaupnosti .

(44)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov urejata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (44) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (45), ki se v celoti uporabljata za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(45)	Za zagotovitev preglednega delovanja organa bi bilo zanj treba uporabljati Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (46).

(46)	Državam, ki niso članice Evropske unije, bi bilo treba omogočiti sodelovanje pri delu organa na podlagi ustreznih sporazumov, ki jih mora skleniti Unija .

(47)

Ker ciljev te uredbe, tj. izboljšanje delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite deponentov in vlagateljev, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo ustrezno dosegati in se lahko zato zaradi obsega ukrepov bolje dosegajo na ravni Unije , lahko Evropska unija v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji , sprejema ukrepe. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ne presega okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev.

(48)

Organ prevzema vse sedanje naloge in pooblastila Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) , zato je treba Sklep Komisije 2009/79/ES z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine razveljaviti, Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzpostavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (47) pa ustrezno spremeniti.

(49)	Primerno je določiti časovni rok za izvajanje te uredbe za zagotovitev, da je organ ustrezno pripravljen na začetek dejavnosti in da se lahko nemoteno izvede prenos nalog z Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1

Ustanovitev in obseg delovanja

1. S to uredbo se ustanavlja Evropski nadzorni organ ( za zavarovanja in poklicne pokojnine ) (v nadaljnjem besedilu: organ).

2. Organ deluje v okviru pristojnosti te uredbe ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES , Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, ter za ustrezne dele Direktive 2005/60/ES in Direktive 2002/65/ES , kadar se ta akta uporabljata za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za zagotavljanje poklicnih pokojnin, zavarovalne posrednike in pristojne organe, ki jih nadzorujejo , vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega pravnega akta Evropske unije , ki na organ prenaša naloge.

2a. Organ bo deloval tudi na področju dejavnosti zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalne posrednike, tudi na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe zakonodajnih aktov iz odstavka 2.

3. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 258 PDEU zagotavlja skladnost s pravom Unije .

4. Cilj organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij . Organ prispeva k:

(i)	boljšemu delovanju notranjega trga, kar vključuje zlasti razumno , učinkovito in usklajeno stopnjo regulacije in nadzora; ▐

(iii)

zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov;

▐

(v)	krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora;

(va)	preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev;

(vb)	zagotavljanju, da bodo najemanje zavarovanj, pokojnine in druga tveganja ustrezno regulirana in nadzorovana, ter

(vc)	okrepljenemu varstvu potrošnikov.

V ta namen organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov Unije iz člena 2(2), spodbuja nadzorno konvergenco ter izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo , ter opravi ekonomsko analizo trga za spodbuditev uresničevanja ciljev organa .

5. Organ mora pri izvajanju nalog, ki so mu bile podeljene s to uredbo, posebno pozornost nameniti sistemskim tveganjem zaradi finančnih institucij, katerih propad ali slabo delovanje bi lahko negativno vplivalo na finančni sistem ali realno gospodarstvo.

Pri opravljanju svojih nalog organ deluje neodvisno in objektivno ter izključno v interesu Unije.

▐

Člen 1a

Evropski sistem finančnega nadzora

1. Organ je del evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, ohraniti finančno stabilnost in zagotoviti zaupanje v finančni sistem kot celoto, z zadostnim varstvom za uporabnike finančnih storitev.

2. Evropski sistem finančnega nadzora sestavljajo:

(a)	Evropski organ za sistemska tveganja (ESRB) za namene naloge iz Uredbe (EU) št. …/2010 (ESRB) in te uredbe;

(b)

organ;

(c)	Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z uredbo (EU) št. …/2010 [EBA],

(d)	Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010 [ESMA];

(e)	Evropski nadzorni organ (skupni odbor) za namene izvajanja nalog iz členov 40 do 43 (skupni odbor),

(f)	organi držav članic iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA];

(g)	Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9.

3. Organ prek skupnega odbora redno in tesno sodeluje z Evropskim organom za sistemska tveganja, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (bančništvo) in Evropskim nadzornim organom (vrednostni papirji in trgi), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj.

4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji člani sistema ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.

5. Nadzorni organi, ki so vključeni v sistem Evropskega sistema finančnih nadzornikov, morajo nadzorovati finančne institucije, ki delujejo v Evropski uniji, v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

Člen 1b

Odgovornost v razmerju do Evropskega parlamenta

Organi iz člena 1a(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„finančne institucije“ pomeni podjetja, subjekte ter fizične in pravne osebe, ki so predmet katerega koli izmed zakonodajnih aktov, navedenih v členu 1(2), le da v zvezi z Direktivo 2005/60/ES izraz „finančne institucije“ pomeni zavarovalnice in zavarovalniške posrednike, kakor jih določa ta direktiva ;

(2)

„ pristojni organi“ pomeni:

(i)	nadzorne organe, kot jih določa 2009/138/ES, in pristojne organe, kot jih določata Direktivi 2003/41/ES in 2002/92/ES

(ii)	v primeru direktiv 2002/65/ES in 2005/60/ES pomeni organe, pristojne za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz teh direktiv s strani finančnih institucij iz odstavka 1.

Člen 3

Pravni status

1. Organ je organ Evropske unije s statusom pravne osebe.

2. Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

3. Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 4

Sestava

Organ sestavljajo:

(1)	odbor nadzornikov, ki izvaja naloge iz člena 28;

(2)	upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 32;

(3)	predsednik, ki izvaja naloge iz člena 33;

(4)	izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 38;

(5)	odbor za pritožbe iz člena 44, ki izvaja naloge iz člena 46.

Člen 5

Sedež

Glavni urad organa je v Frankfurtu.

V najpomembnejših finančnih središčih Evropske unije lahko odpre predstavništva.

POGLAVJE II

NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 6

Naloge in pooblastila organa

1. Organ ima naslednje naloge:

(a)

prispeva k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih tehničnih ter nadzornih tehničnih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Evropske unije ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov regulativnih tehničnih ter izvedbenih tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(b)

prispeva k dosledni uporabi zakonodajnih aktov Evropske unije , zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami ter skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov , med drugim tudi v izrednih razmerah;

(c)	spodbuja in omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;

(d)	tesno sodeluje z odborom ESRB, pri čemer mu zlasti posreduje potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog ter zagotavlja ustrezno spremljanje upoštevanja opozoril in priporočil odbora ESRB;

(e)	pripravlja in izvaja analize medsebojnih strokovnih pregledov pristojnih organov , vključno z izdajo mnenj, za okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora;

(f)	v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu;

(fa)	opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog organa;

(fb)	spodbuja varstvo imetnikov polic in upravičencev;

(fc)

pomaga pri obvladovanju kriz čezmejnih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje iz člena 12b, vodi in za tovrstne institucije izvaja vse zgodnje posredovanje, postopke za reševanje ali postopke v primeru nesolventnosti prek svoje enote za reševanje zavarovanj in pokojnin, kakor je določeno v členu 12c;

(g)	izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodajnih aktov Evropske unije iz člena 1(2);

(ga)	nadzoruje tiste finančne institucije, nad katerimi pristojni organi ne izvajajo nadzora;

(gb)	na svojem spletnem mestu v okviru svojih pristojnosti objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti o registriranih finančnih institucijah, da se javnosti zagotovijo lahko dostopne informacije;

(gc)	od Odbora nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine po potrebi prevzame vse obstoječe in že začete naloge;

2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, in zlasti ▐ za:

(a)	pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 7;

(aa)	pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 7e;

(b)	izdajanje smernic in priporočil, kot je določeno v členu 8;

(c)	izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 9(3);

(d)	sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na pristojne organe, v posebnih primerih iz členov 10 in 11;

(e)	sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4);

(f)	izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kot je določeno v členu 19.

(fa)	zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kot je določeno v členu 20;

(fb)	razvoj skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo uporabnikov;

(fc)	zagotavljanje podatkovne zbirke registriranih finančnih institucij na področju svojih pristojnosti, pa tudi na centralni ravni, če je tako določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(fd)

oblikovanje regulativnega standarda, ki bo določal najmanjši obseg informacij o transakcijah in finančnih institucijah, ki jih bo treba zagotoviti organu, o tem, kako se bo zbiranje informacij usklajevalo in kako bodo obstoječe nacionalne podatkovne zbirke povezane, da bi organu vedno zagotovili dostop do ustreznih in potrebnih informacij v zvezi s transakcijami in trgom, ki je nujen za izvajanje nalog, podeljenih s to uredbo;

(fe)	izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodajnih aktov Unije iz člena 1(2).

3. Organ uveljavlja vsa izključna pooblastila za nadzor nad subjekti, ki poslujejo po vsej Evropski uniji , ali gospodarskimi dejavnosti, ki se izvajajo po vsej Evropski uniji , ki so mu bila dodeljena z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

3a. Za izvajanje svojih izključnih nadzornih pooblastil iz odstavka 3 ima organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin. Organ tesno sodeluje s pristojnimi organi in se pri izvajanju svojih nalog opira na njihovo strokovno znanje, zmogljivosti in pooblastila.

Člen 6a

Naloge, povezane z varstvom potrošnikov in finančnimi dejavnostmi

1. Organ za večje varstvo imetnikov polic in upravičencev za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem enotnem trgu, med drugim:

(i)	z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih,

(ii)	s pregledovanjem in usklajevanjem pobud za finančno opismenjevanje in izobraževanje,

(iii)

z razvojem standardov usposabljanja v teh panogi,

(iv)	s prispevanjem k razvoju skupnih pravil o razkritju, ter

(v)	z ocenjevanjem predvsem dostopnosti, razpoložljivosti in stroškov zavarovanja za gospodinjstva in podjetja, zlasti mala in srednje velika.

2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za približevanje regulativnih praks.

3. Organ lahko izda opozorilo, če katera finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(4).

4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki skliče vse zadevne pristojne nacionalne nadzorne organe, da bi se dogovorili o usklajenem pristopu za regulativno in nadzorno obravnavanje novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi svetovali Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropski Komisiji.

5. Organ lahko začasno prepove ali omeji nekatere vrste finančnih dejavnosti, ki ogrožajo urejeno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celote ali dela finančnega sistema Unije, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 10. Organ lahko tako prepoved ali omejitev izvaja s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 7.

Organ redno in v časovnih presledkih pregleda to odločitev.

Člen 7

Regulativni tehnični standardi

1. Evropski parlament in Svet lahko na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov po členu 290PDEU, da se zagotovi usklajenost na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Ti standardi so tehnični standardi in ne vsebujejo strateških ali političnih odločitev, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje. Organ oblikuje osnutke teh standardov in jih pošlje Komisiji v potrditev.

Če organ Komisiji ne posreduje osnutka v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko regulativni tehnični standard sprejme Komisija.

1a. Preden organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o regulativnih tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen bi bila taka posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom zadevnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Za mnenje zaprosi tudi interesni skupini iz člena 22.

1b. Komisija osnutke regulativnih tehničnih standardov pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu takoj, ko jih prejme.

1c. Komisija v treh mesecih po predložitvi osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Sprejema jih v obliki uredb ali sklepov. Če Komisija standarda ne namerava sprejeti, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament in Svet ter sporoči svoje razloge za to odločitev.

Člen 7a

Nepotrditev ali sprememba osnutka regulativnega standarda

1. Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutkov regulativnih tehničnih standardov oziroma jih namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje nazaj organu osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerem navede utemeljene spremembe.

2. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnih tehničnih standardov na podlagi predlaganih sprememb Komisije in jih ponovno predloži Komisiji v odobritev. Organ o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

3. Če se organ ne strinja z odločitvijo Komisije o zavrnitvi ali spremembi prvotnega predloga, se lahko Evropski parlament ali Svet v mesecu dni skupaj s predsednikom organa sestane s pristojnim komisarjem na ad hoc seji pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, na katerem se predstavijo in obrazložijo razlike.

Člen 7b

Izvajanje pooblastil

1. Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 7 se prenese na Komisijo za obdobje 4 let po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija najpozneje šest mesecev pred iztekom tega obdobja pripravi poročilo v zvezi s prenesenimi pooblastili. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet ne prekliče v skladu s členom 7c.

2. Komisija takoj po sprejetju regulativnega tehničnega standarda o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. V poročilu iz člena 35(2) predsednik organa obvesti Evropski parlament in Svet o potrjenih regulativnih standardih in o tem, kateri pristojni organi ne ravnajo v skladu z njimi.

Člen 7c

Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v treh mesecih od datuma, ko od Komisije prejme uradno obvestilo. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje lahko podaljša za nadaljnje tri mesece.

2. Če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da ne nameravata ugovarjati zoper regulativni tehnični standard, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati že pred iztekom tega obdobja. Če do izteka tega obdobja ne Evropski parlament ne Svet ne nasprotujeta regulativnemu tehničnemu standardu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije;

3. Takoj ko Komisija posreduje osnutek, lahko Evropski parlament in Svet sprejmeta predvideno in pogojno izjavo o nenasprotovanju, ki začne veljati, ko Komisija sprejme regulativni standard, ne da bi spreminjala osnutek.

4. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, ta ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, navede razloge za to.

Člen 7d

Preklic prenosa pooblastila

1. Prenos pooblastila iz člena 7 lahko prekličeta Evropski parlament ali Svet.

2. Odločitev o preklicu konča prenesena pooblastila.

3. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila za regulativni tehnični standard, ki naj bi se preklicala.

Člen 7e

Izvedbeni tehnični standardi

1. Kadar Evropski parlament in Svet Komisiji podelita pooblastila za sprejemanje tehničnih standardov po členu 291 PDEU in kadar so na področjih, ki so izrecno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, velja:

(a)	če organ v skladu z navedeno zakonodajo oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov za predložitev Komisiji, so to tehnični standardi, ki ne vsebujejo političnih odločitev in so omejeni na določanje pogojev za uporabo pravno zavezujočih aktov Unije;

(b)	če organ Komisiji ne posreduje osnutka v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) ali navedenem v zahtevi, ki jo na organ naslovi Komisija v skladu s členom 19, lahko izvedbeni tehnični standard sprejme Komisija z izvedbenim aktom.

2. Preden organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o izvedbenih tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom zadevnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo.

Za mnenje zaprosi tudi interesno skupino iz člena 22.

3. Organ v skladu s členom 291 PDEU predloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov v potrditev Komisiji, obenem pa tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Komisija v treh mesecih po prejetju osnutkov izvedbenih tehničnih standardov odloči, ali jih bo potrdila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija lahko osnutke standardov potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Evropske unije.

Če Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard, tako da spremeni osnutek, ki ga je posredoval organ, o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Smernice in priporočila

1. Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Evropske unije organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije.

1a. Organ po potrebi izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi. Po potrebi lahko tudi zaprosi za mnenje ali nasvet interesno skupino iz člena 22. Takšna posvetovanja, analize in mnenja ter svetovanje so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernice ali priporočila.

2. Pristojni organi in finančne institucije si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili. Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, da bo ravnal v skladu z njimi. Če jih ne namerava upoštevati, o tem obvesti organ in navede razloge za to odločitev. Organ te razloge objavi.

Kadar pristojni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, organ to javno objavi.

Organ se lahko za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če smernica ali priporočilo tako zahteva, finančne institucije vsako leto jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

2a. V poročilu iz člena 28(4a) organ seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili, pri čemer navede, kateri pristojni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava v prihodnosti zagotoviti, da jih bodo izpolnjevali.

Člen 9

Kršitev prava Unije

1. Kadar pristojni organ ni ▐ uporabil zakonodajnih aktov iz člena 1(2) , vključno z regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi iz členov 7 in 7e, ali pa jih je uporabil tako, da s tem krši pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz te zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov , Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za bančništvo ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni pristojni organ, preiskuje domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije .

2a. Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo.

3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Unije .

3a. Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Unije.

4. Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Unije , lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje , s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Evropske unije . Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo organa.

Takšno uradno mnenje izda najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec.

▐

Organ in pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.

5. Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejema uradnega mnenja iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti , da bo svoje ravnanje uskladil z uradnim mnenjem Komisije.

6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku ▐ in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije po členu 258 PDEU sprejme individualno odločbo na podlagi teh zakonodajnih aktov , naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije , vključno s prenehanjem dejavnosti.

Odločba organa je v skladu z uradnim mnenjem , ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi.

▐ Ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji , ki jih obravnava uradno mnenje na podlagi odstavka 4 ali odločba na podlagi odstavka 6 , so v skladu bodisi z uradnim mnenjem bodisi z odločbo .

7a. Organ v poročilu iz člena 28(4a) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali odločb iz odstavkov 4 in 6.

Člen 10

Ukrepanje v izrednih razmerah

1. V neugodnih razmerah, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Evropski uniji ali dela tega sistema , organ dejavno spodbuja in usklajuje, kjer oceni, da je to potrebno, vse ukrepe, ki so jih sprejeli ustrezni nacionalni pristojni nadzorni organi .

Za opravljanje teh nalog je organ v celoti obveščen o vsakem relevantnem razvoju dogodkov in pozvan, naj se kot opazovalec udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

1a. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, odbora ESRB ali organa sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer. To odločbo mesečno pregleduje in takoj, ko je mogoče, objavi konec izrednih razmer.

Če ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Kadar Komisija sprejme odločbo na podlagi odstavka 1a in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje nacionalnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Evropski uniji ali dela tega sistema, lahko organ sprejme individualne odločbe, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov , tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.

3. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedenih zakonodajnih aktov , vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti.

4. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi.

Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji , ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 2 ali 3, so v skladu s temi odločbami.

Člen 11

Reševanje sporov med pristojnimi organi

1. Kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa na področjih, na katerih zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje pristojnih organov iz več kot ene države članice, je organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 glavni , ki pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma.

2. Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi organ deluje v vlogi posrednika.

3. Če zadevni pristojni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 29(1) sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločbo, s katero v skladu s pravom Unije razreši nesoglasje in od njih zahteva rešitev spora .

4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, ▐ organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi zakonodaje Evropske unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

4a. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli pristojni organi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločbami.

4b. Predsednik v poročilu iz člena 35(2) navede nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Člen 11a

Reševanje sporov med pristojnimi organi na medsektorski ravni

Skupni odbor v skladu s postopkom iz členov 11 in 42 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med enim ali več pristojnimi organi, kot je opredeljeno v členu 2(2) te uredbe in uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA] ter uredbe (EU) št. …/2010 [EBA].

Člen 12

Kolegiji nadzornih organov

1. Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega , uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov iz Direktive 2006/48/ES ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije v kolegijih. Osebju organa je omogočeno sodelovanje v vseh dejavnostih, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupno izvajata dva ali več pristojnih organov.

2. Organ vodi kolegije nadzornih organov ▐, kot meni, da je ustrezno. Za ta namen se šteje kot „ pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje ▐. Organ opravlja vsaj naslednje dejavnosti:

(a)	zbira in deli vse pomembne informacije v vsakdanjih in izrednih razmerah za olajšanje dela kolegijev nadzornikov ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegijih nadzornikov omogoči dostop do takšnih informacij;

(b)	sprožil in usklajeval teste izjemnih situacij po vsej Uniji, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih institucij, zlasti tistih, ki so opredeljene v členu 12b, na neugodne razmere na trgu, in zagotovil, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija;

(c)	načrtuje in vodi nadzorne dejavnosti pri tekočih zadevah in v izrednih razmerah, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije; ter

(d)	nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi.

3a. Organ lahko za uskladitev nadzornega delovanja in najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov, izda regulativne in izvedbene standarde, smernice in priporočila, sprejete v skladu s členi 7, 7e in 8. Organi odobrijo pisne predpise za delovanje vsakega kolegija, da bi zagotovili njihovo medsebojno usklajeno delovanje.

3b. Pravno zavezujoča posredniška vloga bi morala organu omogočiti, da rešuje spore med pristojnimi organi v skladu s postopkom iz člena 11. Če med zadevnimi kolegiji nadzornih organov ni mogoče doseči sporazuma, lahko nadzorne odločitve, ki veljajo neposredno za posamezno institucijo, sprejme organ.

Člen 12a

Splošne določbe

1. Organ nameni posebno pozornost tveganjem prekinitve finančnih storitev, ki jo (i) povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki (ii) ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo (sistemsko tveganje), ter obravnava ta tveganja. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.

2. Organ v sodelovanju z ESRB pripravi splošne kvantitativne in kvalitativne kazalnike (prikaz tveganja), ki bodo služili kot podlaga za dodelitev nadzornih ocen čezmejnim institucijam iz člena 12b. Ta bonitetna ocena se redno pregleduje, da se upoštevajo bistvene spremembe profila tveganja institucije. Nadzorna bonitetna ocena je odločilni element za odločitev o neposrednem nadzoru ali posegu v institucijo v težavah.

3. Organ brez poseganja v zakonodajne akte iz člena 1(2) po potrebi predlaga dodatne osnutke regulativnih in izvedbenih standardov ter smernice in priporočila za institucije iz člena 12b.

4. Organ uveljavlja nadzor čezmejnih finančnih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje iz člena 12b. Organ v teh primerih deluje prek pristojnih organov.

5. Organ ustanovi enoto za reševanje, pooblaščeno za izvedbo jasno določenega upravljanja in načina obvladovanja krize od zgodnjih posegov do reševanja in nesolventnosti, ter vodi te postopke.

Člen 12b

Opredelitev čezmejnih institucij, ki bi lahko povzročile sistemsko tveganje

1. Odbor nadzornikov lahko po posvetovanju z odborom ESRB in v skladu s postopkom iz člena 29(1) opredeli čezmejne institucije, ki lahko povzročijo sistemsko tveganje in jih mora zato neposredno nadzorovati organ ali jih je treba uvrstiti pod enoto za reševanje iz člena 12c.

2. Merila za opredelitev takšnih finančnih institucij so skladna z merili, ki so jih oblikovali odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.

Člen 12c

Enota za reševanje

1. Enota za reševanje bank zagotavlja finančno stabilnost in čim manjši učinek institucij v težavah, opredeljenih v členu 12b, na preostali sistem in širše gospodarstvo ter omejuje stroške davkoplačevalcev, ob upoštevanju načela sorazmernosti, hierarhije vlagateljev in zagotavljanja enake čezmejne obravnave.

2. Enota za reševanje je pooblaščena za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1, da bi sanirala svoje institucije v težavah ali sprejela odločitev o prenehanju delovanja institucij, nezmožnih za poslovanje (bistveno za omejitev moralnega tveganja). Poleg drugih dejavnosti bi enota lahko zahtevala prilagoditev kapitala ali likvidnosti, spleta dejavnosti, izboljšanje procesov, imenovala ali zamenjala vodstvo, priporočila jamstva, posojila in likvidnostno pomoč, celotno ali delno prodajo, ustanovila dobro oziroma slabo banko ali premostitveno banko, preoblikovala dolg v lastniški kapital (z ustreznimi odbitki) ali prevzela institucijo v začasno javno last.

3. Enoto za reševanje bank sestavljajo strokovnjaki, ki jih je imenoval odbor nadzornikov organa, in ki razpolagajo z znanjem in izkušnjami o prestrukturiranju, preoblikovanju in likvidaciji finančnih institucij.

Člen 12d

Evropski okvir nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja

1. Organ prispeva k razvoju evropskega okvira nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja tako, da deluje v skladu s pooblastili, ki mu jih daje ta uredba, in zagotovi ustrezno financiranje nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja iz prispevkov ustreznih finančnih institucij, tudi iz finančnih institucij Unije s sedežem v drugi državi članici ali zunaj Unije, in omogoči visoko raven zaščite vseh imetnikov polic v usklajenem okviru, ki velja za vso Unijo.

2. Člen 8 o pristojnosti organa, da sprejme smernice in priporočila, se uporablja za odškodninske sheme pri zavarovanjih.

3. Komisija lahko sprejme regulativne in izvedbene tehnične standarde, kot jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), v skladu s postopkom iz členov 7 do 7d te uredbe.

Člen 21e

Evropski sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin

1. Evropski sklad za stabilnost zavarovanj in poklicnih pokojnin (Sklad za stabilnost) se ustanovi, da bi okrepili internalizacijo stroškov finančnega sistema, vključno s popolnim nadomestilom fiskalnih stroškov, ter pomagali pri reševanju krize za čezmejne finančne institucije v težavah. Finančne institucije, ki delujejo le v eni državi članici, imajo možnost, da se pridružijo skladu. Sklad za stabilnost sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, da bi razpoložljivost pomoči povzročila moralno tveganje.

2. Sklad za stabilnost se financira z neposrednimi prispevki vseh finančnih institucij, opredeljenih v členu 12b. Ti prispevki so sorazmerni s stopnjo tveganja in deležem, ki ga vsaka od njih prispeva sistemskemu tveganju, ter spremembami splošnega tveganja v času, kakor so opredeljeni v njihovem prikazu tveganja. Raven zahtevanih prispevkov upošteva širše gospodarske pogoje in potrebo finančnih institucij po ohranitvi kapitala za druge regulativne in poslovne zahteve.

3. Sklad za stabilnost upravlja odbor, ki ga imenuje organ za obdobje petih let. Člani odbora so izbrani izmed osebja, ki ga predlagajo nacionalni organi. Sklad za stabilnost oblikuje tudi posvetovalni odbor, ki vključuje predstavnike finančnih institucij brez glasovalne pravice, ki sodelujejo v Skladu za stabilnost. Odbor sklada za stabilnost lahko predlaga, da organ odda upravljanje likvidnosti sklada za stabilnost uglednim institucijam (kot je EIB), sredstva pa se morajo vlagati v varne in likvidne instrumente.

4. Če zbrana sredstva, ki so jih prispevale finančne institucije, ne zadostujejo za rešitev krize, sklad za stabilnost lahko poveča svoja sredstva z izdajo dolžniških certifikatov ali drugimi finančnimi sredstvi.

Člen 13

Prenos nalog in odgovornosti

1. Pristojni organi lahko ▐ naloge in odgovornosti prenesejo na druge pristojne organe na podlagi pogojev iz tega člena, če se pristojni organi s takim prenosom strinjajo . Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba izpolniti, preden njihovi odgovorni organi sklenejo takšne sporazume, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovit nadzor čezmejnih finančnih institucij ali skupin.

2. Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

2a. Posledica prenosa odgovornosti je prerazporeditev pristojnosti, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.

3. Pristojni organi obvestijo organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko nacionalni nadzorni organi obvestijo organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 14

Skupna kultura na področju nadzora

1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Evropski uniji , zato izvaja vsaj naslednje dejavnosti:

(a)	izdaja mnenja za pristojne organe;

(b)	spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Evropske unije ;

(c)	prispeva k razvoju visokokakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja in mednarodnimi računovodskimi standardi v skladu s členom 1 (2a);

(d)	ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov, ki jih sprejme Komisija, smernic in priporočil, ki jih izda organ, ter po potrebi predlaga spremembe;

(e)	vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in spodbuja pristojne organe k večji uporabi shem začasne napotitve in drugih orodij.

2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Člen 15

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1. Organ redno organizira in opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi. Pri izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo informacije, ki so na voljo, in že izvedene ocene v zvezi s pristojnim organom.

2. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)	ustreznosti ▐ dogovorov o financiranju in upravljanju v pristojnem organu, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe regulativnih in izvedbenih standardov iz členov 7 in 7e ter zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b)	stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 7 in 8, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije ;

(c)	dobrih praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom.

(d)	učinkovitosti in stopnje zbliževanja, dosežene pri uveljavljanju določb, sprejetih med izvajanjem zakonodaje Unije, vključno z upravnimi ukrepi in kaznimi za odgovorne osebe v primerih nespoštovanja teh določb.

3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda ter v skladu s členom 8 izdaja smernice in priporočila za zadevne pristojne organe. Organ med oblikovanjem osnutka regulativnih tehničnih ali izvedbenih tehničnih standardov upošteva rezultate strokovnega pregleda v skladu s členi 7 do 7e. Pristojni organi si prizadevajo upoštevati to mnenje organa . Kadar pristojni organ ne upošteva tega mnenja, o razlogih za tako ravnanje obvesti organ.

Organ zagotovi, da je najboljša praksa, ki jo je mogoče opredeliti na podlagi teh pregledov, dostopna javnosti. Poleg tega se vsi rezultati medsebojnih pregledov lahko javno objavijo, če na to pristane pristojni organ, ki je zajet v medsebojni pregled.

Člen 16

Naloga usklajevanja

1. Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Evropski uniji .

2. Organ spodbuja usklajen odziv Evropske unije med drugim z:

(1)	lajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;

(2)	opredelitvijo obsega in preverjanjem zanesljivosti informacij, ki jih je treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom , kadar je to mogoče in ustrezno ;

(3)	izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo brez poseganja v člen 11;

(4)	takojšnjim obveščanjem ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah;

(4a)	sprejetjem vseh ustreznih ukrepov v primeru okoliščin, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za omogočanje usklajevanja ukrepov, ki jih sprejmejo zadevni pristojni organi;

(4b)	osrednjim zbiranjem informacij, prejetih v skladu s členoma 12 in 20 od pristojnih organov med njihovim rednim poročanjem o institucijah, ki delujejo v več kot eni državi članici. Organ te informacije deli z drugimi ustreznimi pristojnimi organi.

Člen 17

Ocena razvoja na trgu

1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) , Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) , ESRB, Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ekonomsko analizo trgov, v katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu nanje.

1a. Organ v sodelovanju z odborom ESRB začne in usklajuje ocene na ravni celotne Evropske unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:

(a)	skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(b)	skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen prilagodljivosti finančnih institucij;

(ba)	skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih produktov ali postopkov razširjanja produktov na finančno stanje institucije ter imetnike zavarovalnih polic, upravičence in obveščanje potrošnikov;

2. Organ brez poseganja v naloge ESRB, določene v Uredbi (EU) št. …/2010 [ESRB], vsaj enkrat na leto in po potrebi pogosteje v okviru svoje pristojnosti predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti.

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

3. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) v skupnem odboru .

Člen 18

Mednarodni odnosi

1. Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Evropske unije in držav članic razvija stike in sprejema upravne dogovore z nadzornimi organi , mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Taka ureditev ne ustvarja pravno obvezujočih obvez glede Evropske unije in držav članic, državam članicam in njihovim pristojnim organom pa ne preprečuje sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

2. Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

3. V poročilu iz člena 28(4a) predsednik organa navede upravne dogovore, ustrezne odločitve in pomoč pri pripravi odločb o enakovrednosti, o katerih se dogovori z mednarodnimi organizacijami ali upravami v tretjih državah.

Člen 19

Druge naloge

1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

1a. V primerih, ko organ ni posredoval osnutka regulativnih tehničnih ali izvedbenih tehničnih standardov v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), ali ko rok ni določen, lahko Komisija zahteva tak osnutek in določi rok za njegovo izročitev.

Komisija lahko glede na nujnost zadeve zahteva, da se osnutek regulativnega tehničnega ali izvedbenega tehničnega standarda predloži pred rokom, določenim v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). V tem primeru Komisija navede ustrezno obrazložitev.

2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2009/138/ES, in za katerega se v skladu s to direktivo zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic , lahko organ na ▐ zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred zaključkom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES. ▐ Člen 20 se uporablja za področja, v zvezi s katerimi lahko organ izda mnenje .

Člen 20

Zbiranje informacij

1. Pristojni organi ▐ držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo , če ima naslovnik zakonit dostop do ustreznih podatkov in če je zahteva po informacijah sorazmerna z naravo teh nalog .

1a. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo skupne oblike poročanja.

1b. Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 56.

1c. Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, organ najprej upošteva katere koli ustrezne veljavne statistične podatke, pridobljene, razširjene in oblikovane v okviru Evropskega statističnega sistema (ESS) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

2. Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ▐ ne zagotovijo pravočasno, lahko organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na druge nadzorne organe, ministrstvo za finance, ki ima na voljo informacije v zvezi z nadzorom, centralno banko ali statistični urad zadevne države članice .

2a. Kadar informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkoma 1 ali 2, lahko organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno na ustrezne finančne institucije. V utemeljeni zahtevi pojasni, zakaj so podatki o zadevnih posameznih finančnih institucijah potrebni.

Organ o zahtevah obvesti ustrezne pristojne organe v skladu z odstavkoma 2 in 2a.

Pristojni organi ▐ organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju takih informacij.

3. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom , samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 21

Odnos z odborom ESRB

1. ▐ Organ tesno in redno sodeluje z odborom ESRB.

2. Organ odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (EU) št. …/2010[ESRB]. Organ ima v sodelovanju z ESRB na voljo primerne interne postopke za posredovanje zaupnih informacij, zlasti v povezavi z posameznimi finančnimi institucijami.

3. Organ v skladu z odstavkoma 4 in 5 zagotovi ustrezno spremljanje nadaljnjega ukrepanja ob opozorilih in priporočilih odbora ESRB iz člena [16] Uredbe ( EU ) št. …/2010 [ESRB].

4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, ki je naslovljeno nanj, takoj skliče sejo odbora nadzornikov in oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če organ ne ukrepa na podlagi priporočila, ▐ sporoči razloge za tako odločitev Evropskemu parlamentu, Svetu in ESRB .

5. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila odbora ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom 17 Uredbe ( EU ) št. …/2010 [ESRB] obvesti Svet in ESRB.

6. Organ pri opravljanju svojih nalog, določenih v tej uredbi, čim bolj upošteva opozorila in priporočila odbora ESRB.

Člen 22

Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade

1. Da bi omogočili lažje posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovita interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade (interesni skupini) . Z interesno skupino se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 7 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, ki ne zadeva posameznih finančnih institucij, s členom 8 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in posvetovanje postane onemogočeno, se o tem čim prej obvesti interesni skupini.

Interesne skupine se sestanejo vsaj štirikrat na leto na isti dan in na istem mestu ter se medsebojno obveščajo o drugih obravnavanih vprašanjih, o katerih niso skupaj razpravljale.

Člani ene interesne skupine je lahko tudi član drugih interesnih skupin.

2. Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ▐ je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice in pozavarovalnice Evropske unije , njihovo osebje , potrošnike , uporabnike storitev zavarovanja in pozavarovanja ter predstavnike malih in srednjih podjetij . Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih znanstvenikov. Deset članov skupine predstavlja finančne institucije, pri čemer trije izmed njih predstavljajo vzajemne zavarovalnice in pozavarovalnice.

2a. Interesna skupina za poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo ustanove, ki zagotavljajo poklicne pokojnine v Uniji, njihovo osebje, potrošnike, uporabnike storitev zagotavljanja poklicnih pokojnin ter predstavnike malih in srednjih podjetij. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih znanstvenikov. V skupini je tudi deset predstavnikov finančnih institucij.

3. Člane interesnih skupin na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov organa. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Evropske unije .

Odbor nadzornikov pri odločanju zagotavlja, da vsi člani, ki ne zastopajo poklicnih udeležencev na trgu ali njihovih zaposlenih, razkrijejo vsako morebitno navzkrižje interesov.

3a. Organ zagotavlja vse potrebne informacije in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini . Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, se določi ustrezno nadomestilo potnih stroškov. Skupine lahko ustanovijo delovne skupine o tehničnih vprašanjih.

4. Člani interesnih skupin so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek.

Člani so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

5. Interesni skupini izdajata mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 7 do 7e, 8,14, 10, 14, 15 in 17 .

6. Interesni skupini sprejmeta svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesnih skupin ter rezultate posvetovanj s tema skupinama .

Člen 23

Zaščitni ukrepi

1. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 10(2) ali člena 11, neposredno in bistveno posega v njene fiskalne pristojnosti , v desetih delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ , Komisijo in Evropski parlament , da pristojni organ odločbe ne bo izvajal. Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in predloži oceno učinka, v kolikšni meri.

2. Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali ostaja pri svoji odločbi, jo spreminja ali razveljavlja.

3. Če organ ohrani ali spremeni svojo odločbo, Svet sprejme sklep, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi. Sklep o ohranitvi odločbe organa se sprejme z navadno večino članov. Sklep o preklicu odločbe organa se sprejme s kvalificirano večino njegovih članov. V nobenem od teh primerov se ne upošteva glas zadevnih članov.

3a. Kadar Svet v desetih delovnih dneh v primeru člena 10 in v enem mesecu v primeru člena 11 ne sprejme odločitve, se šteje, da se odločba organa ohrani.

3b. Če se na podlagi odločbe iz člena 10 uporabijo sredstva iz skladov, ustanovljenih v skladu s členoma 12 d ali 12 e, države članice ne morejo pozvati Sveta, naj ohrani ali prekliče odločbo, ki jo je sprejel organ.

Člen 24

Postopki odločanja

1. Organ pred sprejetjem odločb iz te uredbe obvesti katerega koli imenovanega naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Ta določba se smiselno uporablja za priporočila iz člena 9(4).

2. V odločbah organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

3. Naslovniki odločb organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

4. Kadar organ sprejme odločbo na podlagi člena 10(2) ali (3), to odločbo v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.

5. Odločbe, ki jih organ sprejme na podlagi členov 9, 10 in 11, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta zadevnega pristojnega organa ali finančne institucije in glavna vsebina odločbe , razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Evropske unije ali dela tega sistema .

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA

Oddelek 1

ODBOR NADZORNIKOV

Člen 25

Sestava

1. Odbor nadzornikov sestavljajo:

(a)	predsednik, ki nima glasovalne pravice;

(b)	vodja ▐ nacionalnega javnega organa, pristojnega za nadzor nad finančnimi institucijami iz člena 2(1) v vsaki državi članici , ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat na leto ;

(c)	en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(d)	en predstavnik odbora ESRB, ki nima glasovalne pravice;

(e)	en predstavnik vsakega od ostalih dveh evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.

1a. Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesnimi skupinami.

2. Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2a. V državah članicah, kjer je za nadzor v skladu s to uredbo pristojen več kot en organ, se ti organi med sabo dogovorijo o predstavnikih in o načinu morebitnega glasovanja iz člena 29.

3. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 26

Notranji odbori in skupine

1. Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore ali skupine za posebne naloge, dodeljene odboru nadzornikov, ter zagotovi prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločanja na notranje odbore ali skupine, upravni odbor ali predsednika.

2. Za namene člena 11 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino, v kateri so vse strani enakovredno zastopane, za lažje nepristransko reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor, in v sporu nimata nikakršnega interesa ali povezav z zadevnimi pristojnimi organi .

2a. Skupina na podlagi člena 11(2) predlaga odločbo, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 29(1).

2b. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za skupino iz odstavka 2.

Člen 27

Neodvisnost

1. Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije , vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2. Države članice, institucije Evropske unije in vsi drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 28

Naloge

1. Odbor nadzornikov usmerja delo organa in je pristojen za sprejemanje odločb iz poglavja II.

2. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila in odločbe ter izdaja nasvete iz poglavja II.

3. Odbor nadzornikov imenuje predsednika.

4. Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

4a. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih organa, vključno z nalogami, ki jih je opravljal predsednik, na podlagi osnutka poročila iz člena 38(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

5. Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

6. Odbor nadzornikov sprejme ▐ proračun v skladu s členom 49.

7. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem ter ju lahko odstavi s položaja v skladu s členom 33(5) oziroma členom 36(5).

Člen 29

Odločanje

1. Odbor nadzornikov sprejema odločbe z navadno večino svojih članov v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas . ▐

Z odstopanjem od prvega pododstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 7 in 8 ter ukrepi in odločbami, sprejetimi na podlagi poglavja VI, sprejema odločbe na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Ob upoštevanju odločb v skladu s členom 11(3) v zvezi z odločbami, ki jih sprejme konsolidacijski nadzornik, se lahko odločba, ki jo predlaga odbor, šteje za sprejeto, če jo odobri navadna večina, razen če jo zavrnejo člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje, kot je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Za vse druge odločbe v skladu s členom 11(3) odločbo, ki jo predlaga odbor, sprejme navadna večina članov odbora nadzornikov v skladu z načelom, po katerem ima vsak član en glas.

2. Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 61 ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Oddelek 2

UPRAVNI ODBOR

Člen 30

Sestava

1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest drugih članov odbora nadzornikov, ki jih izberejo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico .

Vsak član razen predsednika ima namestnika, ki lahko zamenja člana upravnega odbora, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Evropska unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporablja se ustrezna ureditev rotacije.

2. Sklepi upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije lahko sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice.

Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 49.

Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi.

Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se mu zdi potrebno. Upravni odbor se srečuje na rednih sejah vsaj petkrat na leto.

4. Članom upravnega odbora lahko odvisno od določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav z upravnim odborom o posameznih finančnih institucijah.

Člen 31

Neodvisnost

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote , pri čemer niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije , katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije ali organi Evropske unije ali kateri koli drug javni ali zasebni organ ne skušajo vplivati na člane upravnega odbora.

Člen 32

Naloge

1. Upravni odbor zagotavlja, da organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2. Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3. Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 49 in 50.

4. Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike organa in v skladu s členom 54(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov organa v skladu s členom 58.

6. Upravni odbor ▐ na podlagi osnutka poročila iz člena 38(7) predlaga letno poročilo o dejavnostih organa, tudi o dolžnostih predsednika , ter to poročilo posreduje odboru nadzornikov v odobritev in predložitev Evropskemu parlamentu.

7. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

8. Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 44(3) in 44(5).

Oddelek 3

PREDSEDNIK

Člen 33

Imenovanje in naloge

1. Organ zastopa predsednik, ki je polno zaposleni neodvisni strokovnjak.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in upravnega odbora.

2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom , ki ga organizira in vodi Komisija, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo.

Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam treh kandidatov. Evropski parlament po opravljenem zaslišanju teh kandidatov izbere enega od njih. Tako izbranega kandidata imenuje odbor nadzornikov.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta namestnik ni član upravnega odbora.

3. Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko na podlagi vrednotenja in odvisno od potrditve Evropskega parlamenta enkrat podaljša mandat predsednika.

5. Predsednika ▐ lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu s sklepom odbora nadzornikov.

Predsednik ne more omejevati odbora nadzornikov pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v razprave v zvezi s takim vprašanjem.

Člen 34

Neodvisnost

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika niti ne zahteva niti ne sprejema navodil institucij ali organov Evropske unije , katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije Unije in vsi drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

Predsednik v skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 54 pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti po končanem mandatu ravna pošteno in diskretno.

Člen 35

Poročilo

1. Evropski parlament in Svet lahko predsednika ali njegovega namestnika ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti pozoveta , da poda izjavo. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

2. Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži pisno poročilo o glavnih dejavnostih organa .

2a. Poročilo poleg informacij iz členov 7a do 7e, 8, 9, 10, 11a in 18 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

Oddelek 4

IZVRŠNI DIREKTOR

Člen 36

Imenovanje

1. Organ vodi izvršni direktor, ki je polno zaposlen neodvisni strokovnjak.

2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja , po tem, ko ga je potrdil Evropski parlament.

3. Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov opravi vrednotenje.

Pri tem vrednotenju odbor nadzornikov oceni zlasti:

(a)	rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)	dolžnosti in zahteve organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5. Izvršnega direktorja se lahko odstavi s položaja le na podlagi sklepa odbora nadzornikov.

Člen 37

Neodvisnost

1. Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja niti ne zahteva niti ne sprejema navodil katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj organa.

2. Države članice, institucije Unije in vsi drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

Izvršnega direktorja v skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 54 tudi po končanem mandatu zavezuje dolžnost, da pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 38

Naloge

1. Izvršni direktor je pristojen za upravljanje organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3. Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja organa v skladu s to uredbo.

4. Izvršni direktor pripravi večletni delovni program v skladu s členom 32(2).

5. Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program organa za naslednje leto v skladu s členom 32(2).

6. Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna organa na podlagi člena 49 in na podlagi člena 50 izvršuje proračun organa.

7. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek letnega poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8. Izvršni direktor v zvezi z osebjem organa izvaja pooblastila iz člena 54 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV

EVROPSKI SISTEM FINANČNIH NADZORNIH ORGANOV ▐

Oddelek 2

SKUPNI ODBOR EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV

Člen 40

Ustanovitev

1. Ustanovi se evropski nadzorni organ (skupni odbor).

2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z drugimi evropskimi nadzornimi organi, zlasti pri :

—	finančnih konglomeratih,

—	računovodstvu in revizijah,

—	mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

—	naložbenih produktih za male vlagatelje,

—	ukrepih proti pranju denarja; ter

—	izmenjavi informacij z Evropskim organom za sistemska tveganja ter razvijanju odnosa med tem odborom in evropskimi nadzornimi organi.

3. Skupni odbor ima osebje, ki ga dodelijo trije evropski nadzorni organi, ki deluje kot sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva ▐ za upravne, infrastrukturne in operativne stroške.

Člen 40a

Nadzor

Kadar finančna institucija pokriva več sektorjev, skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 42 te uredbe.

Člen 41

Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsedniki evropskih nadzornih organov , po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 43.

2. Izvršni direktor, predstavnik Komisije in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje upravnega odbora skupnega odbora in pododborov iz člena 43.

3. Predsednik skupnega odbora ▐ je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Predsednik skupnega odbora, imenovan v skladu s tretjim odstavkom tega člena, je imenovan tudi za podpredsednika odbora ESRB.

4. Skupni odbor ▐ sprejme in objavi svoj poslovnik. V pravilih se lahko določijo dodatni udeleženci sej skupnega odbora.

Skupni odbor ▐ se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.

Člen 42

Skupna stališča in skupni dokumenti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, kot je to ustrezno.

Organ vzporedno z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge po potrebi sprejema dokumente iz člena 7, 9, 10 ali 11 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerega koli zakonodajnega akta iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega bančnega organa ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

Člen 43

Pododbori

1. Za namene člena 42 se v okviru skupnega odbora ▐ ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

2. Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 41(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3. Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član skupnega odbora.

4. Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.

Oddelek 3

ODBOR ZA PRITOŽBE

Člen 44

Sestava

1. Odbor za pritožbe je skupno telo treh evropskih nadzornih organov .

2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem in strokovnimi, tudi nadzornimi, izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev , pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Evropske unije , ki je vključeno v dejavnosti organa. Znatno število članov odbora za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti izvajanja pooblastil organa.

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. Če odločba, zoper katero je bila vložena pritožba, sodi v področje uporabe te uredbe, ta tričetrtinska večina vključuje vsaj enega od dveh članov odbora za pritožbe, ki ga je imenoval organ.

Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

3. Upravni odbor organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.

Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo ( EU ) št. …/2010 [EBA] in Uredbo ( EU ) št. …/2010 [ESMA].

4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tak sklep.

6. Evropski bančni organ , Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek skupnega odbora .

Člen 45

Neodvisnost in nepristranskost

1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

2. Člani odbora za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

3. Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe.

4. Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

5. Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik, razen če je tudi namestnik v enakem položaju. V tem primeru predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

6. Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 46

Pritožbe

1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločbo organa iz členov 9, 10 in 11 ali katero koli drugo odločbo, ki jo organ sprejme na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločbo, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri organu v dveh mesecih po tem, ko je bila zadevna oseba o odločbi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je organ objavil svojo odločbo.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v dveh mesecih po tem, ko je bila vložena.

3. Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločbe, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4. Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke ▐, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k uradnim obvestilom, ki jih je izdal sam, ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustne izjave.

5. Odbor za pritožbe lahko potrdi odločbo pristojnega telesa organa ali pa primer preda pristojnemu telesu organa. To telo zavezuje odločba odbora za pritožbe in to telo sprejme spremenjeno odločbo o zadevnem primeru .

6. Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7. Organ utemelji in objavi odločbe, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Člen 47

Tožbe pred Splošnim sodiščem ▐ in Sodiščem Evropske unije

1. V skladu s členom 263 PDEU se lahko vloži tožba pred Splošnim sodiščem ▐ ali Sodiščem Evropske unije zaradi odločbe, ki jo je sprejel odbor za pritožbe ali pa organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

1a. Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločbe organa vložijo tožbo neposredno pri Sodišču Evropske unije.

2. Kadar je organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Splošnim sodiščem ▐ ali Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

3. Od organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Splošnega sodišča ▐ ali Sodišča Evropske unije .

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 48

Proračun organa

1. Prihodke organa, evropskega organa v skladu s členom 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 , sestavlja zlasti katera koli kombinacija naslednjega :

(a)	obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami, ki se zagotovijo v skladu s enačbo, ki temelji na ponderiranju glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU ;

(b)	subvencija Evropske unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji); financiranje organa s strani Unije ureja sporazum proračunskega organa, kot je določeno v točki 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju;

(c)	kakršne koli pristojbine, plačane organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Evropske unije .

2. Odhodki organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture , strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4. Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Člen 49

Priprava proračuna

1. Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ta predhodni predlog proračuna skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov . Odbor nadzornikov na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor in odobri upravni odbor , vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov organa za naslednje proračunsko leto. Odbor nadzornikov to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi upravni odbor .

2. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

3. Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU .

4. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo organu.

5. Proračun organa sprejme odbor nadzornikov . Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Kadar je to potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

6. Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij. Upravni odbor o svojih namenih obvesti Komisijo. Če namerava katera od vej proračunskega organa izdati mnenje, o svoji nameri v dveh tednih po prejemu informacij o projektu obvesti organ. Če ni odgovora, lahko organ nadaljuje z načrtovano dejavnostjo.

6a. Proračun za prvo leto delovanja organa s koncem 31. decembra 2011 potrdijo člani odbora tretje stopnje po posvetovanju s Komisijo, nato pa se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu v odobritev.

Člen 50

Izvajanje in nadzor proračuna

1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun organa.

2. Računovodja organa do 1. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču posreduje začasne zaključne račune skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Komisije pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (48) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

3. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih organa v skladu z določbami člena 129 finančne uredbe izvršni direktor na lastno odgovornost pripravi zaključne račune organa in jih predloži upravnemu odboru za pridobitev njegovega mnenja.

4. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih organa.

5. Izvršni direktor te zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega odbora do 1. julija po zaključenem proračunskem letu posreduje članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6. Zaključni računi se objavijo.

7. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

8. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 146(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna (vključno z vsemi stroški in prihodki organa) za proračunsko leto N.

Člen 51

Finančna pravila

Finančna pravila, ki veljajo za organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila lahko odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 (49) samo, če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

Člen 52

Ukrepi proti goljufijam

1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 brez kakršnih koli omejitev uporabljajo za organ.

2. Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (50), in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v organu.

3. Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 53

Privilegiji in imunitete

Za organ in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 54

Osebje

1. Za osebje organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom , se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Evropske unije .

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.

3. Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

4. Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v organ.

Člen 55

Odgovornost organa

1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.

2. Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja organa do organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje organa.

Člen 56

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije .

V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 54 osebje po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Države članice, institucije ali organi Unije ali kateri koli drug javni ali zasebni organ ne poskuša vplivati na člane osebja organa.

2. Ne glede na primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanju svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, pri čemer ni mogoče ugotoviti identitete posameznih finančnih institucij.

Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka organu in nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

3. Odstavka 1 in 2 organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije , ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (51).

Člen 57

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Direktive 95/46/ES ali obveznosti organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

Člen 58

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih ima organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Odločitve, ki jih organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču Evropske unije, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU .

Člen 59

Jezik

1. Za organ se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1 (52).

2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi upravni odbor.

3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje organa, zagotovi prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 60

Sporazum o sedežu

Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 61

Sodelovanje tretjih držav

1. V organu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske unije in so z Unijo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Unije s področja pristojnosti organa, kot je navedena v členu 1(2).

1a. Organ lahko sodeluje s tretjimi državami, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen organ, kot je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kot je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 216 PDEU.

2. V skladu z ustreznimi določbami teh sporazumov se določijo pravila, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve teh držav v delo organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 62

Pripravljalni ukrepi

-1.	Odbor CEIOPS v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve organa tesno sodeluje s Komisijo pri pripravi na zamenjavo odbora CEIOPS z organom.

Po ustanovitvi organa je Komisija ▐ odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje organa, dokler ta ne doseže operativnih zmogljivosti.

Zato lahko Komisija do takrat, ko izvršni direktor /izvršna direktorica prevzame svoje dolžnosti na podlagi imenovanja v odboru nadzornikov v skladu s členom 36, začasno določi uradnika za izpolnjevanje funkcij izvršnih direktorjev. To obdobje traja samo, dokler organ ne doseže operativnih zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna.

2.	Začasni izvršni direktor lahko odobri vsa plačila, ki se krijejo s sredstvi iz proračuna Unije, ko jih potrdi tudi upravni odbor, ter sklepa pogodbe, vključno s kadrovskimi pogodbami po sprejetju kadrovskega načrta organa.

3.	Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti organa nadzornikov in upravnega odbora.

3a.

Organ je pravni naslednik odbora CEIOPS. Vsa upravičena sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti odbora CEIOPS se lahko samodejno prenesejo na organ. Neodvisen revizor pripravi izjavo, v kateri prikaže stanje v zvezi z zaključnimi sredstvi in obveznostmi odbora CEIOPS. To izjavo revidirajo in odobrijo člani odbora CEIOPS in Komisija, in sicer pred kakršnim koli prenosom sredstev in obveznosti.

Člen 63

Prehodne določbe o osebju

1. Z odstopanjem od člena 54 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi , ki jih sklene odbor CEIOPS ali njegov sekretariat ter so veljavne na datum začetka uporabe te uredbe, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ni jih mogoče podaljšati.

2. Vsem članom osebja ▐ iz odstavka 1 se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje odbora CEIOPS ali njegovega sekretariata , kot je navedeno v odstavku 1, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

3. Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

4. Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Člen 63a

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 64

Spremembe

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se odbor CEIOPS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B priloge k temu sklepu.

Člen 65

Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/79/ES o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 66

Klavzula o pregledu

-1.	Komisija do … (53) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži potrebne predloge za okrepitev nadzora nad institucijami, ki lahko pomenijo sistemsko tveganje iz člena 12b, in ustanovitev novega okvira za obvladovanje finančne krize, vključno z ureditvijo financiranja.

Komisija v (54) … in vsaka tri leta po tem predloži Evropskemu parlamentu in Svetu potrebne predloge za zagotavljanje vzpostavitve zanesljivega okvira za reševanje, vključno s sistemi prispevkov finančnih institucij za omejevanje sistemskih tveganj, in objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju organa in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ovrednoteno tudi:

(a)	konvergenca, ki so jo dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(b)	delovanje kolegijev nadzornih organov;

(c)	napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in reševanja kriz, vključno z evropskimi mehanizmi financiranja;

(d)	ali bi bilo treba, zlasti glede na napredek, dosežen v zvezi z vprašanji iz točke (c), okrepiti vlogo organa pri nadzoru nad finančnimi institucijami, ki pomenijo sistemsko tveganje, in ali bi moral imeti nad njimi večja nadzorna pooblastila;

(e)	uporabo zaščitne klavzule, ki jo določa člen 23.

1a.

V poročilu iz odstavka 1 se tudi preuči, ali:

(a)	je primerno organe prestaviti na en sam sedež, da bi dosegli boljše usklajevanje med njimi;

(b)	je ustrezno nadaljevati z ločenim nadzorom nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(c)	je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik,

(d)	je primerno poenostaviti in okrepiti strukturo Evropskega sistema finančnega nadzora zaradi večje povezanosti med makro in mikro ravnjo ter evropskimi nadzornimi organi;

(e)	je razvoj Evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnim razvojem;

(f)	je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti;

(g)	sta odgovornost in preglednost, povezani z zahtevami objave, primerni;

(h)	ima organ primeren sedež;

(i)	je potrebno na ravni EU oblikovati sklad za stabilnost zavarovanj kot najboljšo varovalo pred izkrivljanjem konkurence in najučinkovitejši način za spopadanje s neuspehom mednarodnih institucij.

2.	Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 67

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011 , razen členov 62 ter 63(1) in (2), ki se uporabljata od datuma veljavnosti te uredbe . Organ se ustanovi na datum, ko se začne uporabljati ta uredba .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0170/2010).

(2) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(17) Prosimo, upoštevajte, da so direktive 64/225/EGS, 73/239/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 78/473/EGS, 84/641/EGS, 87/344/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2001/17/ES, 2002/83/ES in 2005/68/ES del Solventnosti II (prenovitev) (Spremenjeni predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja) (prenovitev) (KOM(2008)0119 – C6-0231/2007 – 2007/0143(COD)), kar pomeni, da bodo razveljavljene z učinkom od 1. novembra 2012.