Torek, 6. julij 2010
P7_TC2-COD(2008)0237

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v drugi obravnavi dne 6. julija 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Dejavnost Unije na področju avtobusnega prevoza bi morala biti med drugim usmerjena v zagotavljanje visoke ravni varstva potnikov, ki je primerljiva z drugimi načini prevoza in velja povsod, kjer potujejo. Poleg tega bi bilo treba v celoti upoštevati zahteve varstva potrošnikov na splošno.

(2)	Ker je potnik v avtobusnem prevozu šibkejša stranka prevozne pogodbe, bi bilo treba vsem potnikom zagotoviti minimalno raven zaščite.

(3)	Pri ukrepih Unije za izboljšanje pravic potnikov v sektorju avtobusnih prevozov bi bilo treba upoštevati posebnosti tega prometnega sektorja, ki ga tvorijo predvsem mala in srednje velika podjetja.

(4)

Ob upoštevanju značilnosti posebnega linijskega prevoza in prevoza za lastni račun, bi morale biti te vrste prevoza izvzete iz področja uporabe te uredbe. V posebne linijske prevoze bi morali biti vključene namenske storitve prevoza invalidnih oseb ter oseb z omejeno mobilnostjo, prevoz delavcev med domom in delovnim mestom, prevoz šolarjev in študentov do izobraževalnih ustanov in nazaj.

(5)

Države članice bi morale ob upoštevanju posebnosti mestnega, primestnega in regionalnega linijskega prevoza , ki sestavlja z mestnim in primestnim prevozom celoto, imeti pravico, da tovrstne prevoze izvzamejo iz področja uporabe ▐ dela te uredbe. Države članice bi morale pri opredelitvi tega mestnega, primestnega in regionalnega linijskega prevoza upoštevati merila, kot so upravne enote, zemljepisne razmere, oddaljenost, pogostost prevozov, število predvidenih postankov, vrsta uporabljenih avtobusov, sistem vozovnic, nihanja v številu potnikov med konicami in izven njih, kode avtobusov in vozni redi.

(6)	V primeru nesreč s smrtnim izidom ali poškodbo bi morala za potnike veljati pravila o odgovornosti, ki so primerljiva s tistimi, ki se uporabljajo za druge načine prevoza .

(7)	Prevozniki bi morali biti odgovorni za izgubo ali poškodbo prtljage potnikov pod pogoji, primerljivimi s tistimi, ki se uporabljajo za druge načine prevoza .

(8)

Potniki bi morali, poleg odškodnine v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, v primeru smrti ali osebne poškodbe oziroma izgube ali poškodbe prtljage zaradi nesreč, ki se zgodijo pri uporabi avtobusa, imeti pravico do pomoči v zvezi s takojšnjimi praktičnimi in ekonomskimi potrebami po nesreči. V to pomoč bi morali biti po potrebi vključeni prva pomoč, nastanitev, hrana, oblačila, prevoz in pogrebni stroški . V primeru smrti ali poškodbe posameznika mora prevoznik vnaprej plačati tudi neposredne ekonomske potrebe na osnovi, ki je sorazmerna z utrpelo škodo, če je prevoznik odgovoren za nesrečo po dokazih prima facie.

(9)

Na splošno bi morale biti avtobusne potniške storitve za potnike koristne. Zato bi morale imeti invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo, ki je posledica invalidnosti, starosti ali drugih dejavnikov, možnost uporabe storitev avtobusnega prevoza, ki so primerljive z možnostmi drugih državljanov. Invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo imajo enake pravice glede prostega pretoka, svobodnega odločanja in nediskriminacije kot vsi drugi državljani.

(10)

Z vidika člena 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter z namenom, da se invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo zagotovijo možnosti avtobusnega prevoza, primerljive možnostim drugih državljanov, bi bilo treba določiti pravila o nediskriminaciji in pomoči med potovanjem. Te osebe bi bilo torej treba sprejeti in se jim prevoz ne bi smel zavrniti zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti, razen iz razlogov, ki so upravičeni na podlagi varnosti ali zahtev oziroma razlogov v zvezi z zasnovo vozila ali infrastrukturo. V okviru zadevne zakonodaje za varstvo delavcev bi morale imeti invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo pravico do pomoči na postajah in na prevoznih sredstvih. Za doseganje socialne vključenosti bi jim morala biti takšna pomoč na voljo brezplačno. Prevozniki bi morali določiti pogoje dostopa, po možnosti z uporabo evropskega standardizacijskega sistema.

(11)

Pri odločitvah glede načrta novih postaj in pri velikih prenovah bi morali upravljavci postaj brez izjeme in kot osnovni pogoj upoštevati potrebe invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v skladu z zahtevami za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom . V vsakem primeru bi morali upravljavci postaj določiti kontaktne točke, na katerih lahko zadevne osebe sporočijo svoj prihod in potrebo po pomoči.

(12)	Prevozniki bi prav tako morali upoštevati navedene potrebe pri odločanju o zasnovi novih in obnovljenih vozil.

(13)	Države članice bi morale izboljšati obstoječo infrastrukturo, kjer je to potrebno, da bi prevozniki lahko omogočili dostop invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo ter jim ponudili ustrezno pomoč.

(14)

Da bi se zadovoljilo potrebam invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo, bi moralo biti osebje ustrezno usposobljeno. Da bi bilo olajšano medsebojno priznavanje nacionalnih kvalifikacij voznikov, bi bilo lahko kot del temeljne kvalifikacije ali rednega usposabljanja organizirano usposabljanje glede osveščanja o invalidnosti, kot je to navedeno v Direktivi 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov (3). Da bi bila uvedba zahtev za usposabljanje usklajena z roki iz navedene direktive, bi bilo treba za omejeno časovno obdobje dopustiti možnost za izjemo.

(15)	Treba bi se bilo posvetovati z reprezentativnimi organizacijami invalidnih oseb ali oseb z omejeno mobilnostjo, oziroma jih vključiti v pripravo vsebin usposabljanja v zvezi z invalidnostjo.

(16)

V pravice potnikov v avtobusnem prevozu bi moralo biti vključeno obveščanje o storitvah pred in med potovanjem. Vse bistvene informacije, ki so zagotovljene potnikom v avtobusnem prevozu, bi bilo treba zagotoviti tudi v nadomestnih oblikah, ki so dostopne invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo , kot so povečan tisk, enostaven jezik, brajica, elektronska sporočila, dostopna s prilagoditvenimi tehnologijami, in zvočni zapisi .

(17)	Ta uredba ne bi smela omejevati pravic prevoznikov, da zahtevajo odškodnino od katere koli osebe, vključno s tretjimi osebami, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

(18)

Zmanjšati bi bilo treba nevšečnosti, ki jih imajo potniki zaradi odpovedi potovanj ali znatnih zamud. V ta namen bi bilo treba za potnike, ki potujejo s postaj, ustrezno poskrbeti in jih obveščati na vsem dostopen način . Potnikom bi bilo treba tudi omogočiti odpoved potovanja in povračilo vrednosti vozovnice oziroma nadaljevanje potovanja ali jim pod zadovoljivimi pogoji zagotoviti preusmeritev. Če prevozniki potnikom ne zagotovijo nujne pomoči, bi morali imeti potniki pravico do denarne odškodnine.

(19)

Prevozniki bi morali prek svojih strokovnih združenj skupaj z zainteresiranimi stranmi, strokovnimi združenji ter združenji potrošnikov, potnikov in invalidnih oseb sodelovati pri sprejetju ureditve na regionalni, nacionalni ali evropski ravni, namenjene izboljševanju zagotavljanja informacij in skrbi za potnike, zlasti v primeru odpovedi in daljših zamud.

(20)	Ta uredba ne bi smela vplivati na pravice potnikov iz Direktive 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (4). Če se izlet odpove zaradi razlogov, ki niso povezani z odpovedjo avtobusnih prevoznih storitev, se ta uredba ne bi smela uporabljati.

(21)	Potnike bi bilo treba v celoti obveščati o njihovih pravicah iz te uredbe, da jih lahko učinkovito uveljavljajo.

(22)	Potnikom bi bilo treba omogočiti uveljavljanje njihovih pravic z ustreznim pritožbenim postopkom, ki ga izvajajo prevozniki, ali z vložitvijo pritožb pri organu ali organih, ki jih v ta namen imenuje zadevna država članica.

(23)	Države članice bi morale zagotoviti skladnost s to uredbo ter imenovati pristojen organ ali organe za nadzor in izvajanje teh nalog. Navedeno ne bi smelo vplivati na pravice potnikov, da zahtevajo odškodnino na sodišču v skladu z nacionalno zakonodajo.

(24)	Ob upoštevanju postopkov, ki so jih države članice oblikovale za vložitev pritožb, bi morala biti pritožba, ki se nanaša na pomoč, po možnosti naslovljena na organ ali organe, ki jih država članica, v kateri se nahaja kraj vstopa ali kraj izstopa, imenuje za izvajanje te uredbe.

(25)	Države članice bi morale določiti kazni za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo uporabo. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

(26)

Ker države članice ciljev te uredbe, namreč zagotoviti enakovredno raven varstva in pomoči potnikom v avtobusnem prevozu v državah članicah, ne morejo zadovoljivo doseči same in jih je zato mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepov bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejema ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(27)	Ta uredba ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(28)

Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (6). Navedeno uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(29)

Države članice bi morale spodbujati uporabo javnega prevoza in uvajati interoperabilne in intermodalne informacijske sisteme, ki bodo olajšali zagotavljanje informacij o urnikih ter cenah in vozovnicah, kar bi optimiziralo uporabo in interoperabilnost različnih oblik prevoza. Te storitve morajo biti dostopne za invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo.

(30)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kot je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, ob hkratnem upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (7) ter Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (8) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pravila za avtobusni prevoz o:

(a)	nediskriminaciji med potniki v zvezi s pogoji prevoza, ki jih zagotavljajo prevozniki;

(b)	pravicah potnikov v primeru nesreč s smrtnim izidom ali osebno poškodbo oziroma izgubo ali poškodbo prtljage, ki se zgodijo pri uporabi avtobusa;

(c)	nediskriminaciji ter obvezni pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo;

(d)	pravicah potnikov v primeru odpovedi ali zamude;

(e)	minimalnih informacijah, ki jih je treba zagotoviti potnikom;

(f)	obravnavanju pritožb;

(g)	splošnih predpisih o izvrševanju.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za potnike na linijskih prevozih:

(a)	kadar je kraj vstopa potnika na ozemlju države članice; ali

(b)	kadar je kraj vstopa potnika zunaj ozemlja države članice in kraj izstopa potnika na ozemlju države članice.

2.   Ta uredba se, razen v primeru členov od 11 do 18 in poglavij IV do VI, uporablja tudi za potnike na potovanju v okviru občasnih prevozov, kadar je začetni kraj vstopa ali končni kraj izstopa potnika na ozemlju države članice.

3.   Ta uredba se ne uporablja za posebne linijske storitve in prevoze za lastni račun.

4.   Države članice lahko, z izjemo členov 4(2), 7, 9, 11, 12(1), 13(1), 15(1), 18, 19(1), 19(2), 21, 25, 27, 28 in 29 , iz uporabe te uredbe izključijo mestne in primestne ▐ linijske storitve, ter regionalne linijske storitve, če sestavljajo z mestnim in primestnim prevozom celoto, vključno s čezmejnimi storitvami navedene vrste.

▐

5.   Države članice Komisijo obvestijo o izjemah za različne vrste storitev, odobrenih v skladu z odstavkom 4 v …  (9). Komisija sprejme ustrezne ukrepe, če se zdi, da taka izjema ni v skladu z določbami tega člena. Komisija do … (10) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izjemah, odobrenih na podlagi odstavka 4 .

6.   Nobena od določb te uredbe ne nasprotuje obstoječi zakonodaji za tehnične zahteve za avtobuse ali infrastrukturo ▐ na glavnih in ostalih avtobusnih postajah.

Člen 3

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„linijski prevozi“ pomenijo prevoze, s katerimi se zagotovi avtobusni prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih progah, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajah;

(b)	„posebni linijski prevozi“ pomenijo linijske prevoze, s katerimi se zagotovi avtobusni prevoz določenih kategorij potnikov brez drugih potnikov, ne glede na to, kdo jih organizira;

(c)

„prevozi za lastni račun“ pomenijo prevoze, ki jih za nekomercialne in neprofitne namene z avtobusom opravljajo fizične ali pravne osebe, pri čemer: — je prevozna dejavnost samo pomožna dejavnost te fizične ali pravne osebe in — so uporabljena vozila last te fizične ali pravne osebe ali jih je ta oseba pridobila z odloženim plačilom ali je bila zanje sklenjena dolgoročna zakupna pogodba in jih vozi član osebja fizične ali pravne osebe ali sama fizična oseba ali pa osebje, ki je zaposleno v podjetju ali mu je na voljo v okviru pogodbene obveznosti;

(d)	„občasni prevozi“ pomenijo prevoze, ki niso zajeti v opredelitvi linijskih prevozov in katerih glavna značilnost je avtobusni prevoz skupin potnikov, sestavljenih na pobudo naročnika ali prevoznika samega;

(e)	„prevozna pogodba“ pomeni pogodbo o prevozu, ki jo skleneta prevoznik in potnik za zagotovitev enega ali več linijskih ali občasnih prevozov;

(f)	„vozovnica“ pomeni veljaven dokument ali drugo dokazilo prevozne pogodbe;

(g)	„prevoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki širši javnosti ponuja linijski ali občasni prevoz, razen organizatorja potovanja , potovalnega agenta ali prodajalca vozovnic organizatorja potovanja;

(h)	„prevoznik izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki dejansko opravi prevoz v celoti ali del prevoza, razen prevoznika;

(i)	„prodajalec vozovnic“ pomeni vsakega posrednika, ki sklepa prevozne pogodbe v imenu prevoznika;

(j)	„potovalni agent“ pomeni vsakega posrednika, ki sklepa prevozne pogodbe v imenu potnika;

(k)	„organizator potovanja“ pomeni organizatorja ▐, v smislu člena 2(2) ▐ Direktive 90/314/EGS, razen prevoznika;

(l)

„invalidna oseba“ ali „oseba z omejeno mobilnostjo“ je katera koli oseba, katere mobilnost je pri uporabi prevoza zmanjšana zaradi telesne invalidnosti (čutilne ali gibalne, stalne ali začasne), duševne prizadetosti ali katerega koli drugega vzroka invalidnosti ali zaradi starosti ter katere položaj zahteva posebno pozornost in prilagajanje storitev, ki so na voljo vsem potnikom, njenim posebnim potrebam;

(m)	„pogoji dostopa“ pomenijo ustrezne standarde in smernice za dostop do avtobusov in/ali določenih postaj, vključno z infrastrukturo za invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo, ter informacije o tem;

(n)	„rezervacija“ pomeni rezervacijo sedeža na avtobusu za določeni čas odhoda organizatorja potovanja;

(o)	„postaja“ pomeni postajo z osebjem, kjer je v skladu z določeno progo in voznim redom linijskega prevoza, predviden vstop in izstop potnikov in ki razpolaga z opremo kot je to okence za prijavo potnikov, čakalnico ali okence za prodajo vozovnic;

(p)	„avtobusno postajališče“ pomeni kakršen koli kraj, kjer je v skladu z določeno progo in voznim redom linijskega prevoza predviden vstop in izstop potnikov, razen postaje;

(q)	„upravljavec postaje“ pomeni organizacijsko enoto v državi članici, odgovorno za upravljanje določene postaje;

(r)	„odpoved“ pomeni neizvedbo predhodno načrtovanega linijskega prevoza;

(s)	„zamuda“ pomeni razliko med predvidenim odhodom linijskega prevoza v skladu z objavljenim voznim redom in njegovim dejanskim odhodom.

Člen 4

Vozovnice in nediskriminatorni pogodbeni pogoji

1.   Prevozniki potniku priskrbijo vozovnico, razen če dajejo pravico do prevoza drugi dokumenti. Vozovnica se lahko izda v elektronski obliki.

2.   Brez poseganja v socialne tarife so pogodbeni pogoji in tarife, ki jih uporabljajo prevozniki, splošni javnosti ponujeni brez kakršne koli neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi narodnosti končne stranke ali sedeža prevoznika ali prodajalca vozovnice v Uniji.

Člen 5

Drugi izvajalci

1.   Če se izvajanje obveznosti iz te uredbe prenese na prevoznika izvajalca, prodajalca vozovnic ali na katero koli drugo osebo, je prevoznik, potovalni agent, organizator potovanja ali upravljavec postaje, ki je prenesel izvedbo teh obveznosti, kljub temu odgovoren za dejanja in opustitev dejanj tega izvajalca.

2.   Poleg tega za izvajalca, na katerega je prevoznik, potovalni agent, organizator potovanja ali upravljavec postaje prenesel izvajanje obveznosti, veljajo določbe te uredbe v zvezi s preneseno obveznostjo.

Člen 6

Izključitev odstopanja

1.   Od pravic in obveznosti v skladu s to uredbo ni mogoče odstopati ali jih omejiti, zlasti ne s klavzulo o odstopanju ali omejevalno klavzulo v pogodbi o prevozu.

2.   Prevozniki lahko ponudijo pogodbene pogoje, ki so za potnike ugodnejši kot pogoji iz te uredbe.

Poglavje II

Odškodnina in pomoč v primeru nesreč

Člen 7

Odgovornost za smrt in poškodbe potnikov

1.    V skladu s tem poglavjem prevozniki odgovarjajo za izgubo ali škodo, ki nastane zaradi smrti ali fizične poškodbe potnikov v nesrečah, ki se zgodijo zaradi opravljanja storitev avtobusnega prevoza, medtem ko je potnik v avtobusu, vstopa vanj ali izstopa iz njega .

2.    Nepogodbena odgovornost prevoznikov za plačilo odškodnine ni finančno omejena ne glede na to, ali je opredeljena z zakonom, konvencijo ali pogodbo .

3.     Pri vsakem zahtevku do zneska 220 000 EUR na potnika prevoznik ne more izključiti ali omejiti svoje odgovornosti z dokazovanjem, da je poskrbel za varnost v skladu s odstavkom 4(a), razen če celotni znesek posledičnega odškodninskega zahtevka presega znesek, za katerega je v skladu z Direktivo 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (11) obvezno zavarovanje zahtevano na podlagi nacionalne zakonodaje države članice, v kateri ima avtobusni prevoznik sedež. V takih primerih je odgovornost omejena na ta znesek.

4.     Prevoznik ni odgovoren v skladu z odstavkom 1:

(a)	če se je nesreča zgodila zaradi okoliščin, ki niso povezane z opravljanjem storitev avtobusnega prevoza, ali se ji prevoznik ni mogel izogniti, čeprav je upošteval vse potrebno za varnost v zadevnih okoliščinah, ali katere posledic ni bilo mogoče preprečiti;

(b)	če je nesrečo zakrivil potnik ali jo je povzročil iz malomarnosti.

Nobena določba v tej uredbi:

(a)	ne pomeni, da je prevoznik edina stranka, ki je odgovorna za plačilo odškodnine; ali

(b)	ne omejuje pravic prevoznika, da zahteva odškodnino od katere koli druge stranke v skladu z veljavno zakonodajo države članice.

Člen 8

Odškodnina

1.     V primeru smrti potnika odškodnina na podlagi odgovornosti iz člena 7 vključuje:

(a)	vse nujne stroške po smrti potnika, zlasti stroške prevoza trupla in pogreba;

(b)	odškodnino iz odstavka 2, če smrt ne nastopi takoj.

2.     V primeru fizične poškodbe ali kakršne koli druge fizične škode ali duševnega pretresa, ki jih utrpi potnik, odškodnina vključuje:

(a)	vse nujne stroške, zlasti stroške zdravljenja in prevoza;

(b)	nadomestilo za finančno izgubo zaradi popolne ali delne nezmožnosti opravljanja dela ali zaradi povečanih potreb.

3.     Če je oseba, ki jo je potnik po pravni dolžnosti vzdrževal ali bi jo moral vzdrževati, zaradi smrti potnika ostala brez njegove podpore, se tej osebi prav tako izplača odškodnina zaradi te izgube.

Člen 9

Takojšnje praktične in ekonomske potrebe potnikov

V primeru nesreče, ki se zgodi pri uporabi avtobusa, prevoznik zagotovi ▐ pomoč v zvezi s takojšnjimi praktičnimi potrebami potnikov po nesreči. V to pomoč bi po potrebi morali biti vključeni prva pomoč, nastanitev, hrana, oblačila, prevoz in pogrebni stroški. V primeru smrti ali poškodbe posameznika prevoznik vnaprej plača tudi neposredne ekonomske potrebe na osnovi, ki je sorazmerna z utrpelo škodo, če je prevoznik odgovoren za nesrečo po dokazih prima facie. Kakršna koli plačila ali nudena pomoč ne pomeni priznanja odgovornosti.

Člen 10

Odgovornost za izgubljeno in poškodovano prtljago

1.     Prevozniki so odgovorni za izgubo prtljage ali škodo na prtljagi, ki je bila v njihovem varstvu. Najvišja odškodnina znaša 1 800 EUR na potnika.

2.     V primeru nesreč, ki nastanejo zaradi opravljanja storitev avtobusnega prevoza, so prevozniki odgovorni za izgubo ali škodo na osebnih predmetih, ki so jih imeli potniki na sebi ali pri sebi kot ročno prtljago. Najvišja odškodnina znaša 1 300 EUR na potnika.

3.     Prevoznik ni odgovoren za škodo iz odstavkov 1 in 2:

(a)	če se je izguba ali nesreča zgodila zaradi okoliščin, ki niso povezane z opravljanjem storitev avtobusnega prevoza, ali se ji prevoznik ne bi mogel izogniti, čeprav je upošteval vse potrebno za varnost v zadevnih okoliščinah, ali katere posledic ni bilo mogoče preprečiti;

(b)	če je škodo ali izgubo zakrivil potnik ali jo je povzročil iz malomarnosti.

Poglavje III

Pravice invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo

Člen 11

Pravica do prevoza

1.   Prevozniki, potovalni agenti in organizatorji potovanj ne smejo zavrniti sprejetja rezervacije, izdaje ali drugačne zagotovitve vozovnice ali vstopa osebe zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti.

2.   Invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo se za rezervacije in vozovnice ne smejo zaračunati dodatni stroški.

Člen 12

Izjeme in posebni pogoji

1.   Ne glede na člen 11(1) lahko prevozniki, potovalni agenti in organizatorji potovanj osebi zavrnejo sprejetje rezervacije, izdajo ali drugačno zagotovitev vozovnice ali vstop zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti:

(a)	da bi izpolnili veljavne varnostne zahteve po mednarodnem pravu, pravu Unije ali nacionalnem pravu ali da bi izpolnili zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih določijo pristojni organi;

(b)	če zasnova vozila ali infrastrukture, vključno z avtobusnimi postajališči in postajami, fizično onemogoča varen in operativno izvedljiv vstop, izstop ali prevoz invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo.

2.   Prevozniki, potovalni agenti in organizatorji potovanj, ki zavrnejo sprejetje rezervacije ali izdajo ali drugačno zagotovitev vozovnice iz razlogov, navedenih v odstavku 1, ▐ zadevno osebo obvestijo o sprejemljivi nadomestni možnosti storitve, ki jo opravlja prevoznik.

3.   Če se invalidni osebi ali osebi z omejeno mobilnostjo, ki ima rezervacijo ali vozovnico in izpolnjuje zahteve iz člena 16(1)(a), kljub temu zavrne vstop zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti, imata ta oseba in oseba, ki jo spremlja v smislu odstavka 4 tega člena, možnost izbire med:

(a)	pravico do povračila in, če je to ustrezno, čimprejšnjim brezplačnim povratnim prevozom do izhodiščnega mesta odhoda, kot je določen v prevozni pogodbi, ter

(b)	nadaljevanjem ali preusmeritvijo potovanja z razumnim nadomestnim prevozom do namembnega mesta, določenega v prevozni pogodbi, razen kadar to ni izvedljivo.

Na pravico do povračila denarja plačanega za vozovnico ne vpliva dejstvo, da obvestilo ni bilo dano v skladu s členom 16(1)(a).

4.    Če prevoznik, potovalni agent ali organizator potovanj osebi zavrne sprejetje rezervacije, izdajo ali drugačno zagotovitev vozovnice ali vstop v vozilo zaradi invalidnosti ali omejene mobilnosti zaradi razlogov iz odstavka 1 tega člena ali posadko zadevnega vozila sestavlja ena sama oseba, ki vozi vozilo in ki invalidu ali osebi z omejeno mobilnostjo ne more zagotoviti pomoči, kakor je določeno v delu (b) Priloge I, lahko invalidna oseba ali oseba z omejeno mobilnostjo zahteva, da jo spremlja druga oseba, ki lahko invalidni osebi ali osebi z omejeno mobilnostjo zagotovi potrebno pomoč ▐. Prevoz takšnega spremljevalca je brezplačen, sedež pa se mu dodeli poleg invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo, če je to izvedljivo.

5.   Kadar se prevozniki, potovalni agenti ali organizatorji potovanja sklicujejo na odstavek 1, invalidno osebo ali osebo z omejeno mobilnostjo takoj obvestijo o razlogih za to in zadevno osebo na zahtevo o tem v pisni obliki obvestijo v petih delovnih dneh od dneva vložitve prošnje.

Člen 13

Dostopnost in informacije

1.   Prevozniki in upravljavci postaj v sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami invalidnih oseb ali oseb z omejeno mobilnostjo, po potrebi prek njihovih organizacij, uvedejo ali imajo vzpostavljene nediskriminatorne pogoje dostopa pri prevozu invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

2.   Prevozniki in upravljavci postaj ▐ javno objavijo pogoje dostopa iz odstavka 1 v dostopnih oblikah in jezikih, v katerih so informacije običajno na voljo za vse potnike. Pri objavljanju teh informacij je treba posebno pozornost nameniti potrebam invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

3.     Prevozniki na zahtevo nemudoma dajo na voljo kopije mednarodne zakonodaje, zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, ki določa varnostne zahteve, na katerih temeljijo pravila o nediskriminatornem dostopu. To je treba zagotoviti v dostopni obliki.

4.   Organizatorji potovanja objavijo pogoje dostopa iz odstavka 1, ki veljajo za potovanja, vključena v paketnem potovanju, počitniških paketih in izletih, ki jih organizirajo, prodajajo ali dajejo v prodajo.

5.   Informacije o pogojih dostopa iz odstavkov 2 in 4 se na zahtevo potnika pošljejo v fizični obliki.

6.   Prevozniki, potovalni agenti in organizatorji potovanj zagotovijo, da so vse zadevne splošne informacije o potovanju in pogojih prevoza na voljo v ustrezni in dostopni obliki za invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo, kjer je to primerno vključno z rezervacijami in informacijami prek spleta. Informacije se na zahtevo potnika pošljejo v fizični obliki.

Člen 14

Določitev postaj

Države članice določijo avtobusne postaje, na katerih je zagotavljena pomoč invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Države članice o tem obvestijo Komisijo. Komisija seznam določenih avtobusnih postaj objavi na internetu.

Člen 15

Pravica do pomoči na določenih postajah in na avtobusih

1.   Prevozniki in upravljavci postaj ▐ v okviru svojih pristojnosti na postajah, ki jih določijo države članice, invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo brezplačno zagotavljajo pomoč vsaj v tolikšni meri, kot je opisano v delu (a) Priloge I.

2.   Prevozniki ▐ invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo na avtobusih brezplačno zagotavljajo pomoč vsaj v tolikšni meri, kot je opisano v delu (b) Priloge I.

Člen 16

Pogoji za zagotovitev pomoči

1.   Prevozniki in upravljavci postaj sodelujejo z namenom, da bi zagotovili pomoč invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo, pod pogojem, da:

(a)	so prevozniki, upravljavci postaj, potovalni agenti ali organizatorji potovanj najpozneje 24 ur , preden oseba potrebuje pomoč, obveščeni o potrebi po takšni pomoči, in

(b)	se zadevne osebe zglasijo na določenem mestu: (i) ob uri, ki jo v naprej določi prevoznik, kar pa ne sme biti več kot 60 minut pred objavljeno uro odhoda , razen če se prevoznik in potnik dogovorita za krajše obdobje , ali (ii) če ura ni določena, najpozneje 30 minut pred objavljeno uro odhoda.

2.   Poleg odstavka 1 invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo prevoznika, potovalnega agenta ali organizatorja potovanja ob rezervaciji ali predhodnem nakupu vozovnice obvestijo o posebnih potrebah glede sedeža, če je potreba ob tem času znana.

3.   Prevozniki, upravljavci postaj, potovalni agenti in organizatorji potovanj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za olajšanje prejemanja obvestil o potrebi po pomoči, ki jih pošljejo invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo. Ta obveznost velja na vseh določenih postajah in njihovih prodajnih točkah, vključno s prodajo po telefonu in prek interneta.

4.   Če oseba ne pošlje nobenega obvestila v skladu z odstavkoma 1(a) in 2, si prevozniki, upravljavci postaj, potovalni agenti in organizatorji potovanj čim bolj prizadevajo za zagotovitev pomoči, da lahko invalidna oseba ali oseba z omejeno mobilnostjo, ki ima za prevoz kupljeno vozovnico, vstopi v avtobus, prestopi ali ob prihodu izstopi.

5.   Upravljavec postaje znotraj ali zunaj postaje določi mesto, na katerem lahko invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo prijavijo svoj prihod in zaprosijo za pomoč. To mesto je jasno označeno in v dostopnih oblikah nudi osnovne informacije o postaji in zagotavljanju pomoči.

Člen 17

Posredovanje informacij tretji osebi

Če potovalni agenti ali organizatorji potovanj prejmejo obvestilo iz člena 16(1)(a), te informacije v njihovem običajnem delovnem času čim prej posredujejo prevozniku ali upravljavcu postaje.

Člen 18

Usposabljanje

1.   Prevozniki in po potrebi upravljavci postaj določijo postopke usposabljanja glede invalidnosti, vključno z navodili, ter zagotovijo, da:

(a)	se njihovi uslužbenci, razen voznikov, vključno z uslužbenci, zaposlenimi pri drugem izvajalcu, ki zagotavlja neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo, udeležijo usposabljanja oziroma dobijo navodila iz delov (a) in (b) Priloge II; in

(b)	se njihovi uslužbenci, vključno z vozniki, ki delajo neposredno z javnostjo, vključno s potniki, ali se neposredno ukvarjajo z vprašanji, povezani z javnostjo, vključno s potniki, udeležijo usposabljanja oziroma dobijo navodila iz dela (a) Priloge II.

2.   Država članica lahko za obdobje največ dveh let od … (12) odobri izjemo od uporabe odstavka (1)(b) v zvezi z usposabljanjem voznikov.

Člen 19

Odškodnina za invalidske vozičke in drugo opremo za gibanje

1.   Prevozniki in upravljavci postaj odgovarjajo za izgubo ali poškodbo invalidskih vozičkov, druge opreme za gibanje ali medicinsko-tehničnih pripomočkov ▐. Odškodnino za izgubo ali poškodbo poravna prevoznik ali upravljavec postaje, ki je za navedeno izgubo ali poškodbo odgovoren.

2.   Odškodnina iz odstavka 1 ustreza stroškom nadomestitve ali popravila izgubljene ali poškodovane opreme ali pripomočkov.

3.   Po potrebi se skuša čim hitreje zagotoviti začasna nadomestna oprema ali pripomočki. Invalidski vozički, druga oprema za gibanje ali medicinsko-tehnični pripomočki imajo, če je le mogoče, podobne tehnične in funkcionalne lastnosti kot tisti, ki so poškodovani ali izgubljeni.

▐

Poglavje IV

Pravice potnikov v primeru zamude ali odpovedi

Člen 20

Nadaljevanje, sprememba potovanja in povračilo

1.   Kadar prevoznik upravičeno pričakuje, da bo linijski prevoz odpovedan ali da bo imel odhod s postaje zamudo več kot 120 minut ali v primeru prevelikega števila rezervacij , se potniku takoj ponudi izbira med:

(a)	nadaljevanjem ali preusmeritvijo potovanja v namembni kraj brez dodatnih stroškov in pod primerljivimi pogoji prevoza, kot so določeni v prevozni pogodbi;

(b)	povračilom cene vozovnice in, če je to primerno, čimprejšnjim brezplačnim povratnim avtobusnim prevozom do izhodiščnega mesta odhoda, kot je določen v prevozni pogodbi ;

(c)	poleg povračila iz točke (b) se prizna pravica do odškodnine v znesku 50 % cene vozovnice, če jim avtobusni prevoznik ne zagotovi nadaljevanja poti ali preusmeritve iz točke (a). Odškodnina se izplača v enem mesecu po vložitvi odškodninskega zahtevka.

2.     Če avtobus postane neuporaben, se potnikom ponudi prevoz od kraja, kjer je neuporabno vozilo, do primernega čakališča ali postaje, od koder bodo lahko nadaljevali potovanje.

3.   Kadar je linijski prevoz odpovedan ali bo imel odhod iz avtobusnega postajališča zamudo več kot 120 minut, imajo potniki pravico do takšnega nadaljevanja ali preusmeritve potovanja ali povračila cene vozovnice od prevoznika.

4.   Izplačilo povračila iz odstavkov 1(b) in 3 se opravi v 14 dneh po tem, ko je bila dana ponudba ali je bil prejet zahtevek. Izplačilo pokriva celoten strošek vozovnice po ceni, po kateri je bila kupljena, za neopravljeni del ali dele potovanja in za že opravljeni del ali dele potovanja, če potovanje ne služi več nobenemu namenu glede na potnikov prvoten potovalni načrt. V primeru večkratne ali sezonske vozovnice je plačilo enakovredno njegovemu sorazmernemu delu polne cene večkratne ali sezonske vozovnice. Povračilo se izplača v denarju, razen če potnik sprejme drugo obliko povračila.

Člen 21

Informacije

1.   V primeru odpovedi ali zamude pri začetku linijskega prevoza prevoznik ali, če je ustrezno, upravljavec postaje potnike, katerih potovanje se začne na potniški postaji, o tem čim prej obvesti, najpozneje pa 30 minut po načrtovanem času odhoda, o pričakovanem času odhoda pa takoj, ko ima te informacije na voljo.

2.   Če potniki zaradi odpovedi ali zamude zamudijo povezano prevozno storitev po voznem redu, si prevoznik ali, če je ustrezno, upravljavec postaje primerno prizadeva, da zadevne potnike obvesti o nadomestnih povezavah.

3.   Prevoznik ali, če je ustrezno, upravljavec postaje zagotovi, da invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo prejmejo potrebne informacije iz odstavkov 1 in 2 v dostopnih oblikah.

Člen 22

Pomoč v primeru odpovedi ali zamud pri odhodih

1.   Za potovanje, katerega predvideno trajanje je več kot tri ure, prevoznik v primeru odpovedi ali več kot enourne zamude odhoda iz postaje potniku brezplačno ponudi:

(a)	prigrizek, obrok ali osvežilno pijačo, primerno glede na čakalno dobo ali zamudo, pod pogojem, da je na voljo na avtobusu ali na postaji ali ju je možno razumno dobaviti;

(b)	hotelsko sobo ali drugo namestitev ter pomoč pri prevozu med postajo in krajem namestitve v primerih, kjer je potreben postanek ene ali več noči.

2.   Prevoznik pri uporabi tega člena posebno pozornost nameni potrebam invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo ter morebitnim spremljevalcem.

Člen 23

Nadaljnji zahtevki

To poglavje potnikom na noben način ne onemogoča, da v skladu z nacionalno zakonodajo pred nacionalnimi sodišči zahtevajo odškodnino za izgubo zaradi odpovedi ali zamude pri linijskih prevozih.

Člen 24

Dodatni ukrepi v korist potnikom

Prevozniki sodelujejo z interesnimi skupinami, strokovnimi združenji ter združenji potrošnikov, potnikov in invalidnih oseb, da bi se sprejeli ukrepi na nacionalni ali evropski ravni. Ti ukrepi so namenjeni izboljševanju oskrbe potnikov, zlasti v primeru daljših zamud in prekinitev ali odpovedi potovanja, pri čemer se prednost daje oskrbi potnikov s posebnimi potrebami zaradi njihove invalidnosti, omejene mobilnosti, bolezni, starosti ali nosečnosti, ter spremljevalcem in potnikom, ki potujejo z majhnimi otroki.

Poglavje V

Splošna pravila o informacijah in pritožbah

Člen 25

Pravica do informacij o potovanju

Prevozniki in upravljavci postaje v okviru svojih pristojnosti potnikom od rezervacije dalje in ves čas njihovega potovanja zagotavljajo ustrezne informacije v dostopnih oblikah in v skladu s skupnim konceptualnim modelom za podatke in sisteme javnega prometa .

Člen 26

Informacije o pravicah potnikov

1.   Prevozniki in upravljavci postaj v okviru svojih pristojnosti potnikom zagotovijo ustrezne in razumljive informacije o njihovih pravicah iz te uredbe ob rezervaciji in, najpozneje, ob odhodu. Informacije se zagotovijo v dostopnih oblikah in v skladu s skupnim konceptualnim modelom za podatke in sisteme javnega prometa na postajah in na internetu, kjer je to primerno. ▐ Te informacije vključujejo kontaktne podatke organa izvrševanja ali organov, ki ga oziroma jih imenuje država članica v skladu s členom 29(1).

2.   Za izpolnitev obveznosti glede obveščanja iz odstavka 1 lahko prevozniki in upravljavci postaj uporabijo povzetek določb te uredbe, ki ga pripravi Komisija v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije in jim ga da na voljo.

Člen 27

Pritožbe

Prevozniki uvedejo ali imajo vzpostavljen mehanizem za obravnavo pritožb v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe .

Člen 28

Vložitev pritožb

Če želi potnik, zajet v tej uredbi, pri prevozniku vložiti pritožbo ▐, jo predloži v treh mesecih od dne, ko je bil linijski prevoz opravljen ali bi moral biti opravljen. Prevoznik v roku enega meseca od prejema pritožbe potnika obvesti, da je bila njegova pritožba utemeljena, zavrnjena ali se še vedno obravnava. Čas za predložitev končnega odgovora ni daljši od dveh mesecev od prejema pritožbe.

Poglavje VI

Izvrševanje in nacionalni organi izvrševanja

Člen 29

Nacionalni organi izvrševanja

1.   Vsaka država članica določi ▐ obstoječ organ ali organe, ali, če ni obstoječega organa, nov organ, pristojen za izvajanje te uredbe ▐. Vsak organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Vsak organ je glede svoje organizacije, odločitev o financiranju, pravne strukture in sprejemanja odločitev neodvisen od prevoznikov, organizatorjev potovanj in upravljavcev postaj.

2.   Države članice obvestijo Komisijo glede organa ali organov, imenovanih v skladu s tem členom.

3.   Vsak potnik lahko zoper domnevno kršitev te uredbe ▐ vloži pritožbo pri ustreznem organu, imenovanem na podlagi odstavka 1, ali vsakem drugem pristojnem organu, ki ga je določila država članica.

Država članica lahko odloči, da ▐ potnik pritožbo ▐ najprej vloži pri prevozniku in v tem primeru nacionalni organ izvrševanja ali kateri koli drug pristojni organ, ki ga določi država članica, deluje kot prizivni organ za pritožbe, ki niso bile rešene v skladu s členom 28.

Člen 30

Poročilo o izvrševanju

Organi izvrševanja, imenovani na podlagi člena 29(1), do 1. junija … (13) in nato vsaki dve leti objavijo poročilo o svoji dejavnosti v preteklih dveh koledarskih letih, ki vsebuje zlasti opis sprejetih ukrepov za izvajanje te uredbe in statistične podatke o pritožbah in uporabljenih sankcijah.

Člen 31

Sodelovanje med organi izvrševanja

Nacionalni organi izvrševanja iz člena 29(1) po potrebi izmenjujejo informacije o svojem delu in načelih ter praksi odločanja. Pri tej nalogi jih podpira Komisija.

Člen 32

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o navedenih pravilih in ukrepih do … (14), o vseh naknadnih spremembah, ki nanje vplivajo, pa nemudoma.

Poglavje VII

Končne določbe

Člen 33

Poročilo

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do … (15) predloži poročilo o izvajanju in učinkih te uredbe. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi o podrobnejšem nadaljnjem izvajanju določb te uredbe ali o njeni spremembi.

Člen 34

Sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004

Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/2004 se doda naslednja točka:

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … (19).

---

(1)  UL C 317, 23.12.2009, str. 99.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 (UL C 184 E, 8.7.2010, str. 312), stališče Sveta z dne 11. marca 2010 (UL C 122 E, 11.5.2010, str. 1) in stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2010.

(3)  UL L 226, 10.9.2003, str. 4.

(4)  UL L 158, 23.6.1990, str. 59.

(5)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(6)  UL L 364, 9.12.2004, str. 1.

(7)  UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(8)  UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(9)   UL: Prosim vnesite datum tri mesece od datuma začetka uporabe te uredbe.

(10)  UL: Prosim vnesite datum pet let po datumu začetka uporabe te uredbe.

(11)   UL L 263, 7.10.2009, str. 11.

(12)  UL: Prosim vnesite datum začetka uporabe te uredbe.

(13)  UL: Prosim vnesite datum dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe.

(14)  UL: Prosim vnesite datum začetka uporabe te uredbe.

(15)  UL: Prosim vnesite datum treh let po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(16)  UL … ()

(17)  UL: Prosim vnesite sklicevanje na objavo te uredbe.“

(18)  UL: Prosim vnesite številko in datum sprejetja te uredbe.

(19)  UL: Prosim vnesite datum dve leti po datumu dneva objave.