15.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 81/156

Sreda, 5. maj 2010
Skupni sistem davka na dodano vrednost v zvezi s pravili glede izdajanja računov *

P7_TA(2010)0092

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili glede izdajanja računov (KOM(2009)0021 – C6-0078/2009 – 2009/0009(CNS))

2011/C 81 E/27

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2009)0021),

ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0078/2009),

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju EU,

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0065/2010),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBA

Sprememba 1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4

(4)

Za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo težave pri plačevanju DDV pristojnemu organu preden prejmejo plačila svojih kupcev ali naročnikov, je treba državam članicam dati možnost, da dovolijo obračun DDV v okviru ureditve po plačani realizaciji, ki dobavitelju omogoča, da pristojnemu organu plača DDV, ko prejme plačilo za dobavo in uveljavi svojo pravico do odbitka ob plačilu za dobavo. Na ta način države članice lahko uvedejo izbirno ureditev po plačani realizaciji, ki nima negativnega učinka na denarni tok v povezavi z njihovimi prejemki DDV.

(4)

Za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo težave pri plačevanju DDV pristojnemu organu, preden prejmejo plačila svojih kupcev ali naročnikov, morajo države članice dovoliti obračun DDV v okviru ureditve po plačani realizaciji, ki dobavitelju omogoča, da pristojnemu organu plača DDV, ko prejme plačilo za dobavo in uveljavi svojo pravico do odbitka ob plačilu za dobavo. Na ta način države članice lahko uvedejo izbirno ureditev po plačani realizaciji, ki nima negativnega učinka na denarni tok v povezavi z njihovimi prejemki DDV.

Sprememba 2

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 7 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Člen 91 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

 

(7a)

V členu 91(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice sprejmejo menjalni tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka na dan nastanka obveznosti obračuna davka, ali če na ta dan menjalni tečaj ni bil objavljen, menjalni tečaj, objavljen na dan pred nastankom obveznosti obračuna davka. Če nobena od valut ni euro, se menjalni tečaj izračuna na podlagi menjalnega tečaja med temi valutami in eurom.“

Sprememba 3

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 8

Direktiva 2006/112/ES

Člen 167 a – odstavek 2 – uvodni del

2.   Države članice lahko v okviru izbirne ureditve določijo, da mora davčni zavezanec, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji, odloži pravico do odbitka, dokler dobavitelju DDV ni plačan:

2.   Države članice v okviru izbirne ureditve določijo, da morajo davčni zavezanci, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji, uveljavljanje pravice do odbitka odložiti, dokler dobavitelju ni plačan DDV:

Sprememba 4

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 9 – podtočka c

Direktiva 2006/112/ES

Člen 178 – točka f

(c)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

kadar mora plačati DDV kot kupec ali naročnik, kadar se uporabljajo členi 194 do 197 ali člen 199, mora imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI in mora izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica.“

črtano

Sprememba 5

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 14

Direktiva 2006/112/ES

Člen 219 a

1.   Za izdajanje računa veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, ki je zadevnemu davčnemu zavezancu izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je opravil dobavo .

1.   Za izdajanje računa veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri je treba plačati DDV .

Če takšne številke ni , veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež podjetja ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi dobavo, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, pa država članica, v kateri ima stalno prebivališče ali običajno prebiva ali se je kakor koli dolžan identificirati za namene DDV .

Kadar se DDV ne plača v Uniji , veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež podjetja ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi dobavo, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, pa država članica, v kateri ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

Če dobavitelj, ki izda račun za obdavčljivo blago ali opravljanje storitev, nima sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati DDV, in če mora DDV plačati oseba, ki je prejela blago ali storitve, veljajo za izdajanje računa predpisi države članice, v kateri ima dobavitelj blaga ali storitev sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena.

Kadar dobavitelj nima sedeža v Uniji, se za izdajo računov ne uporabljajo določbe iz te direktive.

2.   Kadar ima kupec ali naročnik, ki prejme dobavo ali se zanj opravi storitev, sedež v državi članici, ki ni država članica, iz katere je dobava opravljena in v kateri je kupec ali naročnik dolžan plačati DDV , za izdajanje računa veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je kupec ali naročnik dobavo prejel .

2.   Kadar oseba, ki je prejela blago ali storitve, izda račun (samofakturiranje) in je dolžna plačati DDV , za izdajanje računa veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, kjer je treba plačati DDV .

Sprememba 6

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 16

Direktiva 2006/112/ES

Člen 220 a – odstavek 1 – točka a

(a)

kadar je davčna osnova za dobave blaga ali opravljene storitve nižja od 200 EUR ;

(a)

kadar je davčna osnova za dobave blaga ali opravljene storitve nižja od 300 EUR ;

Sprememba 7

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 17

Direktiva 2006/112/ES

Člen 221

Države članice lahko davčnim zavezancem naložijo obveznost, da izdajo poenostavljeni račun za blago ali storitve, ki niso navedene členu 220, kadar je kraj dobave navedenega blaga ali opravljanja navedenih storitev na njihovem ozemlju.

1.     Države članice lahko davčnim zavezancem naložijo obveznost, da na podlagi člena 226 ali 226b izdajo račun za blago ali storitve, ki niso navedene v členu 220, kadar je kraj dobave navedenega blaga ali opravljanja navedenih storitev na njihovem ozemlju.

 

2.     Države članice lahko davčne zavezance oprostijo obveznosti, predpisanih v členu 220 ali 220a, da izdajo račun za dobavo blaga ali storitev, ki so jo opravili na njihovem ozemlju in so s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, ali brez nje, oproščene davka, v skladu s členoma 110 in 111, členom 125(1), členom 127, členom 128(1), členi 132, 135, 136, 375, 376 in 377, členom 378(2), členom 379(2) in členi 380 do 390.

Sprememba 8

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 17

Direktiva 2006/112/ES

Člen 222

Račun je treba izdati najpozneje 15. dan v mesecu , ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Račun je treba izdati najpozneje 15. dan drugega meseca , ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Sprememba 9

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 19 – podtočka a

Direktiva 2006/112/ES

Člen 226 – točka 4

(4)

kupčeva oziroma naročnikova identifikacijska številka DDV iz člena 214;

(4)

kupčeva oziroma naročnikova identifikacijska številka DDV iz člena 214, pod katero mu je bilo dobavljeno blago ali so bile zanj opravljene storitve, za katere je dolžan plačati DDV, ali mu je bilo dobavljeno blago v skladu s členom 138 ;

Sprememba 10

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 20

Direktiva 2006/112/ES

Člen 226 b

Na poenostavljenih računih, izdanih v skladu s členom 220a in členom 221, se zahtevajo samo naslednje podrobnosti:

1.    Na poenostavljenih računih, izdanih v skladu s členom 220a in členom 221, se zahtevajo samo naslednje podrobnosti:

(a)

datum izdaje računa;

(a)

datum izdaje računa;

(b)

identifikacija davčnega zavezanca, ki opravi dobavo;

(b)

identifikacija davčnega zavezanca, ki opravi dobavo, z navedbo njegove identifikacijske številke DDV ;

(c)

identifikacija vrste dobavljenega blaga ali opravljenih storitev in njihova vrednost;

(c)

identifikacija vrste dobavljenega blaga ali opravljenih storitev in njihova vrednost;

(d)

znesek DDV, ki se plača ali vknjiži v dobro, ali informacije, potrebne za njegov izračun.

(d)

stopnja DDV in znesek DDV, ki ga je treba plačati ali vknjižiti v dobro, ali informacije, potrebne za njegov izračun;

 

(da)

kadar je izdani račun dokument ali sporočilo, ki spreminja začetni račun, kot je navedeno v členu 219, natančno in nedvoumno sklicevanje na ta začetni račun.

 

2.     Države članice lahko zahtevajo, da poenostavljeni računi, izdani v skladu s členi 220a in 221, vključujejo naslednje dodatne informacije v zvezi s posebnimi transakcijami ali kategorijami davčnih zavezancev:

(a)

identifikacija davčnega zavezanca, ki opravi dobavo, z navedbo njegovega imena in naslova;

(b)

zaporedna številka, ki temelji na eni ali več serij, ki le identificira račun;

(c)

identifikacija kupca, z navedbo njegove identifikacijske številke DDV ter imena in naslova;

(d)

v primeru oprostitve DDV, ali kadar je kupec oziroma naročnik dolžan plačati DDV, podrobni podatki, ki se zahtevajo v skladu s členoma 226 in 226a.

Sprememba 11

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 22

Direktiva 2006/112/ES

Člen 230

Zneski na računu so lahko izraženi v kateri koli valuti, pod pogojem, da je znesek DDV, ki se plača ali vknjiži v dobro, izražen v nacionalni valuti države članice, v kateri se opravijo dobava ali storitve, z uporabo menjalnega tečaja, ki ga objavi Evropska centralna banka na dan nastanka obveznosti obračuna davka ali, če na navedeni dan ni objave, tistega iz prejšnje objave.

Zneski na računu so lahko izraženi v kateri koli valuti, pod pogojem, da je znesek DDV, ki se plača ali vknjiži v dobro, izražen v nacionalni valuti države članice, v kateri se opravijo dobava ali storitve, z uporabo menjalnega tečaja, navedenega v členu 91 .

Sprememba 12

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 25

Direktiva 2006/112/ES

Členi 233, 234, 235 in 237

(25)

Členi 233, 234, 235 in 237 se črtajo.

(25)

Členi 233, 234 in 235 se črtajo.

Sprememba 13

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 25 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Člen 237

 

(25a)

Člen 237 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 237

Vsaka država članica posreduje Komisiji do 31. decembra 2013 poročilo o oceni izvajanja elektronskega izdajanja računov. V poročilih se navede zlasti vse tehnične težave ali pomanjkljivosti, ki so jih imeli davčni zavezanci ali davčna uprava, vključno z oceno vpliva katere koli goljufije, povezane z elektronskim izdajanjem računov, ki je posledica ukinitve zahteve po vključitvi elektronske izmenjave podatkov ali elektronskega podpisa v elektronske račune. Do 1. julija 2014 Komisija na podlagi poročil držav članic posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z ustreznimi predlogi.“

Sprememba 14

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 29

Direktiva 2006/112/ES

Člen 244 – odstavek 3

Za shranjevanje računa veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima davčni zavezanec sedež podjetja ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi dobavo, če takšnega sedeža ali stalne poslovne enote nima, pa država članica, v kateri ima stalno prebivališče ali običajno prebiva ali se je kakor koli dolžan identificirati za namene DDV.

Račun se lahko shrani v isti obliki kot je bil prejet, ali v papirni ali v elektronski obliki. Račun v papirni obliki je mogoče spremeniti v elektronsko obliko. V ostalem veljajo za shranjevanje računa pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima davčni zavezanec sedež podjetja ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi dobavo, če takšnega sedeža ali stalne poslovne enote nima, pa država članica, v kateri ima stalno prebivališče ali običajno prebiva ali se je kakor koli dolžan identificirati za namene DDV.

Sprememba 15

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 32

Direktiva 2006/112/ES

Člen 247

Davčni zavezanec zagotovi shranjevanje računov za obdobje šestih let .

Davčni zavezanec zagotovi shranjevanje računov za obdobje petih let . Ta člen ne posega v določbe nacionalne zakonodaje, ki niso povezane z DDV, in ki določajo različna obvezna obdobja shranjevanja za priložena dokazila, vključno z računi.

Sprememba 16

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 34

Direktiva 2006/112/ES

Člen 248a

(34)

V oddelku 3 poglavja 4 naslova XI se vstavi člen 248a:

„Člen 248a

Države članice, v katerih je treba plačati DDV, lahko zaradi nadzora zahtevajo posebne račune, prevedene v njihove uradne jezike.“

črtano

Sprememba 17

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 36 a (novo)

Direktiva 2006/112/ES

Naslov XIV – Poglavje 4 a (novo)

 

(36a)

Po členu 401 se vstavi naslednje poglavje:

„Poglavje 4a

Elektronska uprava

Člen 401a

Da bi se razvila učinkovita in zanesljiva elektronska uprava na področju DDV, Komisija oceni obstoječe ukrepe in orodja elektronske uprave v državah članicah ter pospeši izmenjavo najboljših praks med državami članicami na tem področju. Poleg tega Komisija uporabi program Skupnosti Fiscalis 2013, vzpostavljen s Sklepom št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), hkrati z drugimi obstoječimi viri financiranja EU, kot so strukturni skladi EU, da bi zagotovila tehnično pomoč državam članicam, ki morajo najprej nadgraditi svojo elektronsko upravo z dostopom do in uporabo glavnih vseevropskih sistemov informacijske tehnologije.

(1)   UL L 330, 15.12.2007, str. 1.“