21.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 21/62


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

(COM(2009) 611 konč. - 2009/0170 (COD))

2011/C 21/11

Glavni poročevalec: g. KRAWCZYK

Svet je 20. novembra 2009 sklenil, da v skladu s členom 80(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

COM(2009) 611 konč. – 2009/0170 (COD).

Predsedstvo Odbora je 15. decembra 2009 strokovno skupino za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo zadolžilo za delo Odbora na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka (člen 59(1) poslovnika) je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 463. plenarnem zasedanju (seja z dne 27. maja 2010) za glavnega poročevalca imenoval g. Krawczyka in mnenje sprejel s 157 glasovi za in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Obstoječi sistem Skupnosti za preiskave nesreč v civilnem letalstvu in poročanje o dogodkih v zvezi z varnostjo ni optimalno učinkovit. V njem ni upoštevan pomemben napredek pri oblikovanju enotnega trga letalstva, zlasti preko ustanovitve Evropske agencije za varnost v letalstvu.

1.2   EESO pozdravlja predlog Evropske komisije, ki je korak v pravo smer, da se odpravijo pomanjkljivosti, povezane s sedanjo razdrobljenostjo izvajanja preiskav nesreč v EU.

1.3   Predlog Komisije ureja spodbujanje prostovoljnega sodelovanja prek Evropskega omrežja organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva. EESO se strinja z oceno Komisije, da je za ustanovitev Evropske agencije za preiskovanje nesreč v civilnem letalstvu še prezgodaj.

1.4   EESO želi poudariti, da je edini namen preiskave nesreč in incidentov preprečevanje teh nesreč in incidentov, ne pa pripisovanje krivde. EESO zato meni, da je treba izboljšati besedilo člena 15, da se ga v celoti uskladi z določbami Priloge 13 h Čikaški konvenciji.

1.5   EESO poudarja, da je resnično neodvisen postopek preiskave nesreč, brez vmešavanja prizadetih strani kot tudi javnosti, politike, medijev in sodnih organov, izjemnega pomena za varnost v letalstvu.

1.6   EESO želi opozoriti na pomen „kulture varnosti“ in dejstvo, da morajo vse države članice EU v nacionalnih kazenskih sistemih zagotoviti izvajanje „kulture pravičnosti“. Na ravni EU je potrebnih več ukrepov za zagotovitev, da bodo vse države članice spremenile svoje nacionalne kazenske sisteme in tako zagotovile kulturo pravičnosti.

1.7   EESO zlasti opozarja, da je treba v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi oblikovati listino EU o kulturi pravičnosti.

1.8   EESO poudarja, da je treba zagotoviti popolno neodvisnost postopka preiskave nesreče, tako da se prepreči vmešavanje vseh prizadetih strani, tudi Evropske agencije za varnost v letalstvu. Zato je treba v zakonodajo vključiti več jamstev, da se utrdi vodilni položaj organov za preiskave nesreč.

1.9   EESO opozarja, da je pravočasna razpoložljivost seznama potnikov zelo pomembna za družine žrtev. Vendar je po mnenju EESO enako pomembno, da je razpoložljivi seznam tudi pravilen.

2.   Uvod

2.1   Letalski promet je eden najvarnejših načinov prevoza. Statistični podatki kažejo, da je – kljub ogromnemu povečanju letalskega prometa od vzpostavitve enotnega trga letalstva leta 1992 – Evropski uniji uspelo povečati raven varnosti v letalstvu, zaradi česar so letalski prevozniki EU med najvarnejšimi na svetu.

2.2   Vendar varnosti nikoli ne smemo obravnavati kot nekaj samoumevnega, temveč si je treba stalno prizadevati za povečanje varnosti v letalstvu. Ne glede na varnost letalskega sektorja EU pa nesreč ali resnih incidentov nikoli ne moremo izključiti. Zato so neodvisne preiskave teh nesreč ali incidentov ključnega pomena. Na podlagi pojasnitve okoliščin nesreče je mogoče izdati priporočila, s katerimi se lahko prepreči ponovitev takšnih nesreč v prihodnosti.

2.3   Obveznost preiskave nesreč v civilnem letalstvu je zapisana tudi v Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, katere podpisnice so vse države članice. Podrobni mednarodni standardi in priporočene prakse so vsebovani v Prilogi 13 h Čikaški konvenciji (ICAO).

2.4   Ker se Evropska skupnost zaveda pomena preiskav nesreč in incidentov, je že leta 1980 sprejela Direktivo 80/1266/EGS o prihodnjem sodelovanju in medsebojni pomoči držav članic na področju preiskav letalskih nesreč (1). Direktiva 94/56/ES je pozneje nadomestila direktivo iz leta 1980 (2). Poleg tega je bila leta 2003 sprejeta Direktiva 2003/42/ES (3) o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu.

2.5   Obstoječi sistem Skupnosti za preiskave nesreč v civilnem letalstvu in poročanje o dogodkih v zvezi z varnostjo zaradi svoje razdrobljenosti ni optimalno učinkovit. V njem ni ustrezno upoštevan pomemben napredek pri oblikovanju enotnega trga letalstva, ki je povečal pristojnosti EU na področju varnosti v letalstvu, zlasti preko ustanovitve Evropske agencije za varnost v letalstvu. Komisija je zato 29. oktobra 2009 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu, ki bi razveljavila obstoječo zakonodajo na teh področjih.

3.   Predlog Komisije

3.1   Predlog Komisije ureja spodbujanje prostovoljnega sodelovanja, tj. na podlagi predloga uredbe se bo to neuradno sodelovanje preoblikovalo v evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu „omrežje“). Omrežje ne bo pravna oseba, njegova pooblastila pa bodo omejena na naloge svetovanja in usklajevanja.

3.2   Poleg tega predlog dopolnjuje možnost prostovoljnega sodelovanja z različnimi pravno zavezujočimi obveznostmi, kot so:

vključitev mednarodnih standardov in priporočenih praks v zakonodajo Skupnosti, ki so povezani z zaščito dokazov in občutljivih varnostnih informacij, v skladu s Prilogo 13 h Čikaški konvenciji;

določitev skupnih zahtev glede organizacije nacionalnih organov za preiskave v zvezi z varnostjo in okrepitev neodvisnosti preiskav v zvezi z varnostjo;

boljše usklajevanje različnih preiskav vzrokov nesreč in incidentov;

pojasnitev vzajemnih pravic in obveznosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) in nacionalnih organov za preiskave v zvezi z varnostjo, ne da bi pri tem ogrozili neodvisnost preiskav v zvezi z varnostjo;

podrobna določitev meril, na podlagi katerih bodo organi za preiskave v zvezi z varnostjo imenovali pooblaščene predstavnike za „države projektiranja“;

upoštevanje kulture pravičnosti, tako da se določijo temeljna načela sistema poročanja brez sankcij;

določitev skupnih zahtev za letalske prevoznike Skupnosti glede seznamov potnikov in zaščite v njih vsebovanih podatkov (tj. člen 23 predlagane uredbe);

izboljšanje pravic žrtev letalskih nesreč in njihovih družin;

boljše zavarovanje anonimnosti oseb, vpletenih v nesreče;

vzpostavitev skupne zbirke za varnostna priporočila in stanje njihovega nadaljnjega spremljanja.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   EESO pozdravlja predlog Evropske komisije, ki je korak v pravo smer, da se odpravijo pomanjkljivosti, povezane s sedanjo razdrobljenostjo izvajanja preiskav nesreč v EU. EESO vseeno meni, da je treba spremljati učinkovitost predloga, tako da se upošteva dejstvo, da nekatere države članice nimajo strokovnega znanja in/ali sredstev na področju preiskav nesreč. EESO zato poziva Komisijo, naj opredeli merila za najnižjo zahtevano raven tehnične usposobljenosti organov za preiskave nesreč kot tudi preiskovalcev ter spodbudi države članice, da prevzamejo svoj del obveznosti.

4.2   EESO zlasti pozdravlja pragmatičen pristop Komisije, ki temelji na subsidiarnosti in sorazmernosti. EESO se strinja z oceno Komisije, da je za ustanovitev Evropske agencije za preiskovanje nesreč v civilnem letalstvu še prezgodaj, čeprav je na dolgi rok ne bi smeli izključiti. EESO tudi poudarja, da je treba zagotoviti odprtost omrežja za vse tiste države nečlanice EU, ki se nahajajo na zunanjih mejah EU in ki tesno sodelujejo z EU, ter zlasti tiste države, ki so članice Evropske konference civilnega letalstva (ECAC).

4.3   EESO poudarja, da je resnično neodvisen postopek preiskave nesreč, brez vmešavanja prizadetih strani kot tudi javnosti, politike, medijev in sodnih organov, izjemnega pomena za varnost v letalstvu.

4.4   EESO želi poudariti dejstvo, da je edini namen preiskave nesreč in incidentov preprečevanje teh nesreč in incidentov, ne pa pripisovanje krivde. EESO zato meni, da je treba izboljšati besedilo člena 15, da se ga v celoti uskladi z določbami Priloge 13 h Čikaški konvenciji. Zlasti kontraproduktiven bi bil predlog, da se sodnim organom v javnem interesu zagotovi več pravic za druge namene kot preiskave nesreč, saj bi to oviralo prostovoljno poročanje o dogodkih ali incidentih. EESO meni, da je bistvenega pomena zagotoviti strogo ločenost postopka preiskave nesreč in kakršnega koli sodnega postopka. To bi lahko negativno vplivalo na zbiranje informacij v zvezi z varnostjo in zato privedlo do poslabšanja varnosti v EU. EESO poudarja, da to ne bo vplivalo na pravice žrtev, da prejmejo odškodnino preko neodvisnih postopkov, ki so ločeni od postopkov preiskave nesreč. EESO poudarja pomen varovanja občutljivih podatkov v zvezi z varnostjo kot tudi zaščite zaposlenih, ki poročajo o dogodkih v zvezi z varnostjo.

4.4.1   EESO priznava pomen izjave organizacij v sektorju letalskega prometa o uredbi EU o preiskavah letalskih nesreč iz 26. aprila 2010, v kateri so izraženi resni pomisleki glede predloga Komisije (ki ga je podprl Svet za promet 11. marca 2010), kar zadeva prevlado sodne preiskave nad preiskavo v zvezi z varnostjo. Po mnenju organizacij podpisnic bi to resno ogrozilo zmožnost preiskovalcev nesreč, da pridobijo potrebne zaupne informacije za odkritje dejavnikov, ki prispevajo k nesrečam, in jih zato oviralo pri pripravi dobro utemeljenih varnostnih priporočil, potrebnih za izboljšanje varnosti v letalstvu in preprečevanje prihodnjih nesreč, kar ne bi bilo v interesu evropskih potnikov.

4.5   EESO želi opozoriti na pomen „kulture varnosti“ in dejstvo, da morajo vse države članice EU v nacionalnih kazenskih sistemih zagotoviti izvajanje „kulture pravičnosti“. Zaradi varnosti v letalstvu je ključnega pomena, da se rezultati preiskav nesreč uporabijo za preprečevanje prihodnjih nesreč, ne pa za kaznovanje nenamernih napak, kar bi oviralo ustrezno preiskavo nesreče. EESO meni, da bi morala uredba zagotoviti okvir, v katerem lahko vse strani, vpletene v nesreče, izmenjujejo informacije ter svobodno in z zaupanjem izražajo stališča. Potrebna je pravna gotovost, tj. močan sklop pravnih pravil, ki jasno določajo, kdaj se lahko informacije v zvezi z varnostjo uporabljajo zunaj preiskave nesreče, da se zagotovi odprtost in medsebojno zaupanje v komunikaciji. Brez takšne pravne gotovosti bi se vpletene osebe izogibale sodelovanju v preiskavi. EESO poudarja, da je na ravni EU potrebnih več ukrepov za zagotovitev, da bodo vse države članice spremenile svoje nacionalne kazenske sisteme in tako zagotovile kulturo pravičnosti. EESO zlasti opozarja na pomen oblikovanja listine EU o kulturi pravičnosti. EESO pozdravlja „Listino o kulturi pravičnosti“, ki so jo 31. marca 2009 sprejeli socialni partnerji na področju evropske varnosti civilnega letalstva.

4.6   EESO meni, da je pravočasna razpoložljivost seznama potnikov pomembna za družine žrtev. Vendar je po mnenju EESO enako pomembno, da je razpoložljivi seznam tudi pravilen. EESO zato meni, da bi lahko enourni rok za predložitev seznama potnikov ohranili, če bodo predvidene nekatere izjeme za primere, ko to tehnično ne bo izvedljivo, zlasti pri letih na dolge proge iz tretjih držav. Letalska družba bi lahko v eni uri brez težav predložila nepreverjen seznam, vendar je ključnega pomena, da se predloži preverjen seznam, zlasti pri letih na dolge proge iz tretjih držav. EESO poudarja tudi pomen varstva zasebnosti in podatkov, zato meni, da bi morali seznami potnikov, ki jih letalske družbe lahko posredujejo na podlagi sistemov za prijavo in rezervacijo, v ta namen zadostovati.

4.7   EESO poudarja, da je treba zagotoviti popolno neodvisnost postopka preiskave nesreče, tako da se prepreči vmešavanje vseh prizadetih strani, tudi Evropske agencije za varnost v letalstvu. Zato je treba v zakonodajo vključiti več jamstev, da se utrdi vodilni položaj organov za preiskave nesreč. EASA bi lahko (kot svetovalec) sodelovala v preiskavi skupaj z drugimi prizadetimi stranmi (letalsko družbo, proizvajalcem itd.), vendar ne bi smela imeti možnosti vpliva na potek ali rezultate preiskave. EESO želi zlasti opozoriti na dejstvo, da EASA ne bi smela imeti pravice delovati kot pooblaščeni preiskovalec nesreče, saj bi to povzročilo navzkrižje interesov z njeno vlogo organa za urejanje varnosti ter bi bilo zato v nasprotju z duhom Priloge 13 h Čikaški konvenciji. Vseeno pa EESO želi opozoriti, da je treba priporočila v zvezi s preiskavami, kadar je to ustrezno in potrebno, posredovati EASA, da bi ta lahko ukrepala ob nujnih vprašanjih glede varnosti.

4.8   EESO pozdravlja predlog za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke priporočil v zvezi s preiskavami nesreč, vključno z ukrepi za njihovo nadaljnje spremljanje. Vendar EESO meni, da mora Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) – po zgledu ameriškega sistema, v okviru katerega Zvezna uprava ZDA za letalstvo (FAA) pregleduje priporočila, ki jih predloži Nacionalni odbor ZDA za varnost v prometu (NTSB) – skrbno oceniti dodatne varnostne koristi in zakonodajne učinke vseh varnostnih priporočil, preden začne s kakršnim koli oblikovanjem predpisov.

4.8.1   EESO nadalje podpira ukrepe EU za zagotavljanje ustrezne poglobljene analize poročil o incidentih in za izboljšanje evropskega združevanja virov s tega področja.

4.9   EESO poudarja, da morajo zaradi varnosti vse države članice in nečlanice EU jasno razumeti vsebino poročila o preiskavi nesreče (člen 19). Pogosto nacionalni organi za preiskave v civilnem letalstvu pripravljajo poročila samo v svojem nacionalnem jeziku, čeprav v preiskavah sodelujejo tuje stranke. EESO priporoča, da se za vsako poročilo o preiskavi nesreče zagotovi vsaj angleški prevod.

4.10   EESO opozarja, da bo imela varnost vedno prednost pred drugimi zahtevami, kot je varstvo intelektualne lastnine. Po drugi strani je pomembno, da se zagotovi več jamstev za varstvo intelektualne lastnine (člen 15). Občutljive komercialne informacije bi bilo treba posredovati samo ustreznim organom in preprečiti posredovanje teh informacij konkurentom. Proizvajalci originalne opreme ne bi smeli dobiti vseh informacij o dopolnilnih tipskih certifikatih ali drugih spremembah ali popravilih in obratno (saj lahko ti dokumenti vsebujejo komercialno pomembno intelektualno lastnino projektivne organizacije, ki nima nobene zveze z zadevno nesrečo/incidentom).

V Bruslju, 27. maja 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI


(1)  UL L 375, 31. 12. 1980, str. 32.

(2)  UL L 319, 12. 12. 1994, str. 14.

(3)  UL L 167, 4. 7. 2003, str. 23.