Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije

Svet Evropske unije je 6. oktobra 2009 sklenil, da v skladu s členom 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije

Predsedstvo Odbora je 3. novembra 2009 strokovno skupino za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 459. plenarnem zasedanju20. in 21. januarja 2010 (seja z dne 21. januarja) za glavnega poročevalca imenoval g. IOZIA ter mnenje sprejel z 91 glasovi za, 2 glasovoma proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.1 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog direktive za uvedbo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za nekatere vrste blaga in storitev, vendar obenem močno obžaluje, da je bilo treba vnovič iskati „konvencionalne“ rešitve za problem davčnih goljufij in odpravo „prehodne“ ureditve, ki še naprej nezadržno olajšuje goljufije znotraj Skupnosti.

1.2 EESO razume in podpira prizadevanja Komisije – kljub političnim problemom, s katerimi se mora slednja soočati –, vendar še naprej vztraja, da je treba preiti na nov sistem DDV, ki bo zmanjšal možnosti za goljufije in upravne obremenitve za davkoplačevalce.

1.3 EESO se strinja s predlogi resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam, zlasti glede obdavčitve transakcij znotraj Skupnosti v državi izvora po enotni 15-odstotni stopnji. Takšna odločitev bi bila tudi v skladu s členom 402 Direktive 2006/112/ES.

Predlagana direktiva uvaja nove elemente, ki povečujejo razlike v sistemu DDV. EESO izraža zaskrbljenost zaradi odločitev, s katerimi se uskladitev sistema DDV časovno odmika.

1.4.1 Izbrani pravni instrument se zdi sprejemljiv, čeprav bi bilo zaželeno sprejetje uredbe.

1.5 Države članice morajo okrepiti svoje davčne uprave. Zahtevki za povračila se bodo povečali, ker vstopnega DDV ne bo več mogoče izravnati z izstopnim. Za zaščito držav članic pred negativnimi učinki, ki bi jih lahko prinesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti, je nujno potreben strog sistem nadzora.

1.6 EESO meni, da je odločitev o vključitvi trgovanja z emisijskimi kuponi v direktivo temeljnega pomena.

1.7 EESO se ne strinja z omejitvijo s štirih vrst blaga, ki jih navaja direktiva, na samo dve vrsti. Vsaka država članica bi morala sama odločati, ali je njena davčna uprava zmožna sama primerno upravljati uvedbo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za vse vrste blaga. Ta omejitev se zdi v nasprotju s členom 395 Direktive 2006/112.

1.8 EESO bo Komisijo v upanju, da se bo lotila „daljnosežnejših“ strukturnih ukrepov, ki bi močno zmanjšali možnost davčnih goljufij, še naprej podpiral pri njenih prizadevanjih za izboljšanje usklajevanja sistema DDV.

2.1 Boj proti davčnim goljufijam, zlasti tistim znotraj Skupnosti, v zadnjih letih ni kaj prida napredoval. Skupni izpad davčnih dohodkov zaradi goljufij znaša 200 do 250 milijard eurov, kar ustreza 2 % BDP EU.

2.2 Goljufije v okviru DDV dosegajo približno 40 milijard eurov, kar je 10 % davčnih dohodkov.

2.3 Stalna rast trgovine je privedla do širjenja tako imenovanih goljufij „davčnega vrtiljaka“. Ustrezna zakonodaja določa, da lahko blago v tranzitu na ozemlju EU prosto kroži, da pa je treba DDV, ki se nanaša na trgovinske transakcije z državami EU, plačati v namembni državi.

2.4 Ko se v transakcijo znotraj Skupnosti vključi sostorilec, nastane nezakonit trikotnik, ki simulira dve zaporedni dobavi istega blaga. Kupec ima pravico do povračila DDV, ki ga sostorilec nikoli ni plačal. Slednji je kupil blago, oproščeno plačila DDV, pri dobavitelju iz druge države članice. Sostorilec tako izgine.

2.5 Pri mehanizmu obrnjene davčne obveznosti domači dobavitelj kupcu, ki je zavezanec za DDV, ne zaračuna DDV, pač pa mora DDV zatem plačati kupec. Teoretično bi moral ta postopek odpraviti možnost goljufij „vrtiljaka“.

2.6 Zaradi protislovnosti sistema, ki temelji na uporabi načela namembne države ter ki bi za pravilno delovanje potreboval stabilen in učinkovit sistem izmenjave informacij med državami članicami, prihaja do davčnih goljufij, ki jih skoraj ni mogoče preprečiti. Skupnost se je dokončno odločila za načelo države porekla, ki predvideva obliko kompenzacije med državami članicami s prerazdeljevanjem DDV. Po členu 402 Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 je treba transakcije znotraj Skupnosti obdavčiti v državi izvora.

2.7 Prerazdeljevanje je potrebno za odpravo učinka, ki ga imajo na davčne dohodke izvoz in odbitki davka na uvoz, že obdavčen v državi izvora.

2.8 Za sprejetje dokončnega sistema, ki bi močno zmanjšal obseg davčnih goljufij znotraj Skupnosti, je potreben integriran sistem upravnega sodelovanja, ki pa kljub prizadevanjem Komisije ne uspe ugledati luči dneva (1). Zaradi stalnih velikih razlik med državami članicami pri določanju in zajemanju statističnih podatkov je težko vzpostaviti tudi klirinško hišo, ki jo Komisija zahteva od leta 1987.

2.9 V ta – res žalosten – scenarij se vklaplja predlog direktive Sveta, ki ga daje Komisija, za uvedbo začasne možnosti uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za nekatere vrste blaga in storitev v nacionalne ureditve (2).

3.1 Obravnavana pobuda izhaja iz predlogov skupine strokovnjakov za strategijo boja proti davčnim goljufijam (ATFS): Komisija je predložila sporočilo (3), ki je vsebovalo inovativne predloge za boj proti davčnim goljufijam. Teh predlogov, ki so med drugim predvidevali uvedbo splošnega sistema obrnjene davčne obveznosti, Svet za ekonomske in finančne zadeve ni sprejel.

Da bi se zoperstavile vse pogostejšemu pojavu tako imenovanih „goljufij manjkajočega trgovca“ znotraj Skupnosti (Missing Trader Intra-Community Fraud, MTIC), bolj znanih kot goljufija „davčnega vrtiljaka“, saj gre pogosto za večkratno kroženje istega blaga med akterji iz več držav članic, so nekatere države članice Komisijo pozvale, naj uporabi odstopanje po členu 395 direktive o DDV, ki omogoča začasno uvedbo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za nekatere vrste blaga in storitev.

3.2.1 Komisija je menila, da je primerneje spremeniti direktivo o DDV z vstavitvijo člena 199a in uvedbo odstopanja do leta 2014.

Na seznamu blaga, za katerega je možno neobvezno uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti, so zelo razširjene elektronske naprave, kot so mobilni telefoni in aparati z integriranimi vezji. Ta možnost se že uporablja v Veliki Britaniji, ki je od Sveta pridobila dovoljenje za odstopanje.

3.3.1 Seznam štirih vrst blaga, ki ga zajema direktiva, dopolnjujejo parfumi in plemenite kovine, razen če gre za starine ali zbirke. Med storitvami je navedeno trgovanje z emisijskimi kuponi.

4.1 Komisija je v sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu (4) po eni strani poudarila pozitivne učinke boja proti davčnim goljufijam, ki bi jih bilo mogoče teoretično doseči z uvedbo obrnjene davčne obveznosti, po drugi strani pa je poudarila vse možne nevarnosti novih goljufij in potrebo po okrepitvi nadzora, še zlasti pa upravnega sodelovanja.

4.2 Komisija je potrdila svoje dvome glede uvedbe neobveznega splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, ker bi ta „bistveno vplivala na doslednost in usklajenost sistema DDV v EU in obseg njegovega prihodnjega razvoja“.

4.3 EESO soglaša s pomisleki Komisije in meni, da se je treba izogniti vsakršnemu ukrepu, ki bi lahko ogrožal težavno pot k prihodnji uskladitvi DDV.

4.4 Že v letu 2008 je Evropski parlament pozval Svet k odločnejšim ukrepom v boju proti davčnim goljufijam (5) in opozoril na nevarnost novih goljufij, povezano z uvedbo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, zlasti v trgovini na drobno in z zlorabo davčne identifikacijske številke. Parlament je v tej resoluciji kot najboljšo rešitev predlagal, da bi bilo treba preseči prehodno ureditev in obdavčiti dobave znotraj Skupnosti po 15-odstotni stopnji.

4.5 EESO je v vseh svojih mnenjih, novejših in starejših, poudarjal, da je treba preseči prehodno rešitev (6), in meni, da je treba predlog Evropskega parlamenta o uvedbi enotne obdavčitve dobav znotraj Skupnosti podpreti. Prehodna rešitev je poleg tega razdrobljena v veliko posebnih rešitev – za kmetijstvo, mala podjetja, potovalne agencije, založniška podjetja in tako naprej – z oprostitvami, olajšavami in odstopanji.

4.6 Kot običajno Svet za ekonomske in finančne zadeve ni dosegel sporazuma in EESO vnovič obžaluje, da je ohromelost odločanja o davčnih zadevah že spet zavrla poskus, da bi začeli postopek usklajevanja.

4.7 EESO podpira predlog Komisije, čeprav opozarja na nekatere nedoslednosti v zvezi z zastavljenimi cilji: neobvezni sistem akterjem v teh sektorjih nalaga nove upravne obveznosti, saj so dejansko prisiljeni voditi dvojno računovodstvo, poleg tega pa prinaša precejšnjo odgovornost za davkoplačevalce, ki morajo določati pravilno davčno obravnavo.

4.8 Z obrnjeno davčno obveznostjo se je Sodišče Evropske unije že ukvarjalo (7). Sodba obravnava primer zahteve neke davčne uprave za plačilo zaradi napačne razlage mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Da bi se izognili nepotrebnim in dragim sodnim postopkom, je treba – ob upoštevanju doslej pridobljenih izkušenj – pregledati nacionalne zakonodaje. Čeprav se slednje ravnajo po splošnih načelih, obstajajo med njimi vendarle razlike, npr. pri rokih za zahtevke za povračilo in za plačilo davka.

4.9 Vlade držav članic, ki bodo sistem uvedle, bodo morale računati s povečanjem števila zahtevkov za povračilo zneskov preveč plačanega DDV; vlagali jih bodo davčni zavezanci, ki ne bodo več mogli uveljavljati odbitka DDV, zbranega na nižji stopnji.

4.10 Breme plačevanja davka se prenaša na vedno manjše gospodarske subjekte, ki bi utegnili biti manj zanesljivi kot sedanji zavezanci za plačilo DDV, srednja in velika podjetja, ki vplačujejo večino davčnih dohodkov. Z odpravo razdrobljenosti plačil se v tem sistemu povečuje nevarnost izpada davčnih dohodkov.

4.11 Iz analize celotne problematike izhaja, da je potreben strog sistem nadzora za zaščito držav članic pred negativnimi učinki, ki bi jih lahko imel mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Krepitev nadzora mora potekati vzporedno s krepitvijo upravnega sodelovanja in uporabo standardiziranih sistemov računalniške izmenjave podatkov med upravami.

5.1 EESO se ne strinja z odločitvijo Komisije, da ne bo opravila presoje vpliva. Ker Komisija meni, da je bilo dovolj izčrpno prejšnje posvetovanje o temi „Morebitna uvedba neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za DDV – Vpliv na podjetja“ z dne 13. avgusta 2007 – ki sicer ni bilo objavljeno na spletni strani Komisije –, ne upošteva možnih učinkov na gospodarske subjekte in uprave.

5.2 Utemeljevanje, da morajo zato, ker ne gre za obvezen ukrep, presoje vpliva opraviti vpletene države članice, je zelo vprašljivo. EESO je velikokrat priporočil, da je treba resni in temeljiti analizi posledic evropske zakonodaje nameniti največjo pozornost.

5.3 Pravna podlaga predloga se zdi primerna in sorazmerna. Po mnenju EESO pa instrument direktive prinaša očitno nevarnost povečevanja razlik med davčnimi sistemi. Bolje bi bilo sprejeti uredbo.

5.4 EESO močno podpira vključitev trgovanja z evropskimi emisijskimi kuponi, ki so leta 2008 predstavljali 73 % svetovne tržne vrednosti teh kuponov. Ker trgovanje s kuponi med davčnimi zavezanci šteje za opravljanje storitve, mora biti davek plačan v državi, kjer ima sedež podjetje kupca. EESO obžaluje le, da za to trgovanje ne velja obvezen mehanizem obrnjene davčne obveznosti.

5.5 EESO meni, da omejitev na samo dve od navedenih vrst blaga ni dovolj utemeljena. Veliko primerneje bi bilo, da bi vsaka država članica o tej zadevi lahko svobodno odločala v okviru lastne odgovornosti. Člen 395 Direktive 2006/112 državam članicam že daje to pristojnost, pod pogojem, da jo odobri Svet. Člen 199a bi bil lahko v obliki, kot je predlagan, v nasprotju z omenjenim členom.

V Bruslju, 20. januarja 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI

(1) COM(2009) 427 konč. - 2009/0118 (CNS). Trenutno v obravnavi v okviru dosjeja ECO 265, poročevalec Burani.

(5) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (2008/2033(INI)) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 13.

Mnenje EESO o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi z nekaterimi ukrepi za poenostavitev postopka za računanje davka na dodano vrednost in za pomoč pri preprečevanju utaje in izogibanja davkom, ter o preklicu nekaterih odločb o dovoljenju odstopanj – UL C 65, 17.3.2006, str. 103.