|
20.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 13/1 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 8. januarja 2010
o treh predlogih uredb Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge
(CON/2010/5)
2010/C 13/01
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 6. oktobra 2009 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o: (1) predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (1) (v nadaljevanju: predlagana uredba o EBA); (2) predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (2) (v nadaljevanju: predlagana uredba o EIOPA); in (3) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (3) (v nadaljevanju: predlagana uredba o ESMA).
Pristojnost ECB, da poda mnenje o vsaki izmed treh predlaganih uredb (v nadaljevanju: predlagane uredbe), izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagane uredbe vsebujejo določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kot je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. Ker vsa besedila zadevajo ustanovitev treh novih evropskih nadzornih organov, ki bodo sestavljali evropski sistem finančnih nadzornih organov (European System of Financial Supervision – ESFS), je ECB zaradi poenostavitve sprejela eno mnenje o predlaganih uredbah.
Pripombe, vsebovane v tem mnenju, je treba brati v povezavi z Mnenjem ECB CON/2009/88 z dne 26. oktobra 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja ter o predlogu Odločbe Sveta o prenosu posebnih nalog v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja na Evropsko centralno banko (v nadaljevanju: predlagana uredba o ESRB oziroma predlagana odločba o ESRB); ta dva predloga sestavljata sveženj predpisov, ki ga je Komisija sprejela 23. septembra 2009 z namenom reformiranja evropskega finančnega nadzora (4).
Poleg tega te pripombe ne posegajo v prihodnje mnenje ECB o spremembah zakonodaje Skupnosti za finančni sektor, ki jih je Komisija predlagala kot potrebno dopolnitev zgoraj navedenega svežnja predpisov (v nadaljevanju: predlagana zbirna direktiva), (5) in v morebitna druga mnenja ECB o katerih koli drugih zakonodajnih predlogih, sprejetih v okviru tega svežnja.
Vprašanja, ki so zajeta v tem mnenju, so omejena na vprašanja, povezana z ustanovitvijo in delovanjem evropskih nadzornih organov, ki so neposrednega pomena za ECB/ESCB in ESRB.
V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
Splošne pripombe
Predlagani institucionalni okvir Evropske unije za nadzor
|
1. |
Predlagane uredbe so del celovite prenove institucionalnega okvira EU za nadzor, ki vključuje okrepitev mikrobonitetnega nadzora prek ustanovitve evropskih nadzornih organov in določitev ESRB kot novega neodvisnega telesa, ki bo odgovoren za varovanje finančne stabilnosti s tem, da bo opravljal makrobonitetni nadzor na evropski ravni, s prenosom posebnih nalog na ECB na podlagi člena 127(6) Pogodbe. ECB v splošnem pozdravlja predlagani institucionalni okvir. ECB v tej zvezi ugotavlja, da se je Ekonomsko-finančni svet dne 2. decembra 2009 sporazumel o splošnem pristopu k predlaganemu okviru (6). |
Evropski nadzorni organi in približevanje predpisov v finančnem sektorju
|
2. |
Evropski svet je dne 18. in 19. junija 2009 pozval k vzpostavitvi enotnega evropskega pravilnika, veljavnega za vse finančne institucije na enotnem trgu (7). Predlagane uredbe odražajo potrebo po uvedbi učinkovitega instrumenta za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita deponentov, vlagateljev in potrošnikov po Evropi (8). ECB glede na svojo dolgoletno podporo razvoju pravilnika EU na področju finančnih storitev pozdravlja ta pristop. Poleg tega so evropski nadzorni organi kot telesa z visoko specializiranimi strokovnjaki primerni, da v procesu usklajevanja v finančnem sektorju pomagajo s svojim prispevanjem k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih in nadzornih praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije EU ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov tehničnih standardov (9). |
Posebne pripombe
Razmerje med evropskimi nadzornimi organi in ESRB
|
3. |
ECB močno podpira učinkovite institucionalne ureditve sodelovanja med evropskimi nadzornimi organi in ESRB. To terja učinkovite postopke za izmenjavo informacij, da bi se zagotovila nemotena medsebojna povezava nadzora na makrobonitetni in na mikrobonitetni ravni ter pravočasen dostop ESRB do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih dolžnosti, vključno z mikrobonitetnimi informacijami, pomembnimi za makrobonitetno analizo (10). ECB v tej zvezi ugotavlja, da bo ena izmed glavnih nalog evropskih nadzornih organov sodelovanje z ESRB, zlasti posredovanje informacij, ki jih slednji potrebuje za opravljanje svojih nalog (11). Čeprav ECB pozdravlja dejstvo, da predlagane uredbe predvidevajo tesno vključenost ESRB v novi mikrobonitetni institucionalni okvir, pa v tem okviru predlaga spremembo, s katero bi se zagotovila odprava vseh ovir za nemoten pretok informacij med ESRB in ESFS (v tej zvezi glej predlagano spremembo 7). Ta predlagana pravila o izmenjavi zaupnih informacij na podlagi predlaganih uredb bodo dopolnjevala druga upoštevna pravila EU o teh zadevah, vključno s predlagano uredbo o ESRB. |
Razmerje med evropskimi nadzornimi organi in ESCB
|
4. |
V skladu s členom 127(5) Pogodbe so ECB in nacionalne centralne banke (NCB) iz ESCB, ob upoštevanju njihovih pristojnosti in tehničnih strokovnih znanj, tesno vključene v obstoječo finančno arhitekturo EU. Predlagane uredbe bi morale, kar zadeva evropske nadzorne organe in novo ustanovljene odbore, zagotoviti tudi ustrezno institucionalno vključenost in sodelovanje ECB in, kjer je to primerno, NCB iz ESCB. |
|
5. |
Še natančneje, vključenost ESCB v plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemih odraža nalogo, ki mu jo dodeljuje člen 127(2) Pogodbe, da podpira „nemoteno delovanje plačilnih sistemov“. Varne in učinkovite potrgovalne infrastrukture za trge vrednostnih papirjev so odločilna sestavina finančnega sistema, vsaka motnja v sistemih za obračun in poravnavo vrednostnih papirjev pa ima lahko resne sistemske posledice za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in za finančno stabilnost. Z vidika nalog centralnih bank glede pregleda nad delovanjem plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov se zahteva učinkovito sodelovanje med centralnimi bankami v njihovi vlogi preglednikov nad delovanjem in nadzornimi organi (12). |
|
6. |
Nedavni dogodki so potrdili, da so lahko centralne banke v kriznih razmerah znatno vključene kot ponudniki likvidnosti bančnemu sistemu. Tako je zlasti v primeru, kadar kriza nastane zaradi dogodka, ki je povezan s pogoji likvidnosti na denarnih trgih ali z delovanjem plačilnih sistemov ali sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev (13). Glede na navedeno je lahko dostop centralne banke do nadzornih informacij o finančnih institucijah pomemben za izvajanje makrobonitetnega spremljanja, za pregled nad delovanjem plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov ter za varovanje finančne stabilnosti na splošno (14). Čeprav v okviru zakonodaje EU za finančni sektor že obstajajo možnosti za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in centralnimi bankami (15), bi bilo treba tako iz vsebinskih razlogov kot iz razloga doslednosti zagotoviti, da predlagane uredbe predvidijo enakovredne ureditve za izmenjavo informacij med evropskimi nadzornimi organi in ESCB pri opravljanju njihovih nalog. |
Evropski nadzorni organi in spoštovanje prepovedi denarnega financiranja
|
7. |
Kadar je NCB pristojen organ za nadzor nad kreditnimi oziroma finančnimi institucijami po nacionalnem pravu, opravljanje te naloge s strani NCB ne more pomeniti prepovedanega denarnega financiranja po členu 123 Pogodbe. Kolikor financiranje vsakega evropskega nadzornega organa sestavljajo zlasti obvezni prispevki nacionalnih organov, pristojnih za nadzor nad kreditnimi oziroma finančnimi institucijami (16), ni v nasprotju s prepovedjo denarnega financiranja, če NCB prispeva k prihodkom evropskega nadzornega organa, ki bi v takih okoliščinah vključevali samo s strani NCB zagotovljeno financiranje opravljanja njenih lastnih nadzornih nalog. |
Predlagane spremembe besedila
Kadar ECB priporoča spremembe predlaganih uredb, so konkretni predlogi za spremembe besedila (ki temeljijo na besedilu predlagane uredbe o EBA (17)) s pripadajočimi pojasnili navedeni v prilogi.
V Frankfurtu na Majni, 8. januarja 2010
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) COM(2009) 0501 konč.
(2) COM(2009) 0502 konč.
(3) COM(2009) 0503 konč.
(4) Po začetku veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) dne 1. decembra 2009 je nova pravna podlaga za predlagane uredbe in predlagano uredbo o ESRB člen 114 PDEU (prejšnji člen 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)). Nova pravna podlaga za predlagano odločbo o ESRB je člen 127(6) PDEU (prejšnji člen 105(6) PES), kar nakazuje, da bo predlagana odločba o ESRB preoblikovana v uredbo.
(5) Svet je dne 25. novembra 2009 formalno zaprosil ECB za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 1998/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, COM(2009) 576 konč.
(6) Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA) – kompromis Predsedstva, o katerem se je dogovoril Ekonomsko-finančni svet (2009/0142(COD) – 16748/1/09 REV1), predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), kompromis Predsedstva (2009/0143(COD) – 16749/1/09 REV1) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), kompromis Predsedstva (2009/0144(COD) – 16751/1/09 REV1).
(7) Glej sklepe Predsedstva Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009, str. 8, in sklepe Ekonomsko-finančnega sveta z dne 9. junija 2009, dostopne na naslovu http://www.europa.eu
(8) Glej uvodno izjavo 14 predlagane uredbe o EBA, uvodno izjavo 14 predlagane uredbe o ESMA in uvodno izjavo 13 predlagane uredbe o EIOPA.
(9) Glej člen 6(1)(a) predlaganih uredb.
(10) V tej zvezi glej poročilo de Larosièrjeve skupine strokovnjakov na visoki ravni o finančnem nadzoru v EU iz februarja 2009, Sporočilo Komisije z dne 27. maja 2009 o evropskem finančnem nadzoru (COM(2009) 252 konč.), sklepe Ekonomsko-finančnega sveta z dne 9. junija 2009 in predlagane uredbe (odstavka 6.2.2 in 6.3 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi o EBA ter ustrezni odstavki v obrazložitvenih memorandumih k drugima predlaganima uredbama).
(11) Glej, na primer, člen 6(1)(d) predlaganih uredb.
(12) Glej Eurosystem Oversight Report 2009, november 2009, dostopno na naslovu http://www.ecb.europa.eu
(13) V tej zvezi glej Memorandum of Understanding on cooperation between the financial supervisory authorities, central banks and finance ministries of the EU on cross-border financial stability, junij 2008, dostopno na naslovu http://www.ecb.europa.eu
(14) V tej zvezi glej odstavke 2.1 do 2.4 Mnenja ECB CON/2006/15 z dne 9. marca 2006 na zahtevo poljskega ministra za finance o predlogu zakona o nadzoru finančnih institucij. Glej tudi odstavke 13 do 15 Mnenja ECB CON/2009/17 z dne 5. marca 2009 na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja.
(15) Glej, na primer, člen 12 Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1), člen 58(5) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1), člen 49 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 1) ter člen 70 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(16) Glej člen 48(1)(a) predlaganih uredb.
(17) Razen zadnjih treh sprememb, saj se spremembi 11 in 12 nanašata na predlagano uredbo o ESMA, sprememba 13 pa se nanaša na predlagani uredbi o ESMA in EIOPA. Spremembi 9 in 10 se nanašata samo na predlagano uredbo o EBA.
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila (1)
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (2) |
||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 21 predlaganih uredb o EBA in ESMA ter uvodna izjava 20 predlagane uredbe o EIOPA |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 21
|
Uvodna izjava 21
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Odločitve, ki jih sprejmejo evropski nadzorni organi in so naslovljene na pristojne organe ali posamezne finančne institucije v izrednih razmerah, bi morale upoštevati odgovornosti centralnih bank ESCB v zvezi z zagotavljanjem izredne likvidnostne pomoči. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 31a predlaganih uredb o EBA in ESMA ter uvodna izjava 30a predlagane uredbe o EIOPA (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Ni besedila. |
Uvodna izjava 31a/30a
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, opisanih v odstavkih 4 do 6 tega mnenja, in v skladu z obstoječo zakonodajo EU za finančni sektor bi morale predlagane uredbe izrecno vsebovati dolžnost evropskih nadzornih organov, da sodelujejo z ECB in NCB v ESCB, ter potrebo po ustreznih možnostih za izmenjavo informacij. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 6(1) predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 6 „1. Organ ima naslednje naloge: […]
|
Člen 6 „1. Organ ima naslednje naloge: […]
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, opisanih v odstavkih 4 do 6 tega mnenja, in v skladu z obstoječo zakonodajo EU za finančni sektor bi morale predlagane uredbe izrecno vsebovati dolžnost organa, da tesno sodeluje z ECB in, kjer je to primerno, z NCB v ESCB ter jim posreduje vse pomembne informacije, če bi bile take informacije potrebne za izpolnitev njihovih nalog. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 10(1) predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 10 „1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta ali odbora ESRB sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe.“ |
Člen 10 „1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta, ECB ali odbora ESRB sprejme, po posvetovanju s Svetom, ECB, ESRB in, kjer je to primerno, z evropskimi nadzornimi organi, odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe.“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, opisanih v odstavkih 4 do 6 tega mnenja, bi bilo treba ECB vključiti na seznam organov, upravičenih do oblikovanja zahtev, naj Komisija sprejme odločbe, v katerih opredeli obstoj izrednih razmer, in na seznam organov, s katerimi se je treba posvetovati pred sprejetjem takih odločb. Uvodno izjavo 21 predlaganih uredb o EBA in ESMA ter uvodno izjavo 20 predlagane uredbe o EIOPA bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 16 predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 16 Naloga usklajevanja „Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti. Organ spodbuja usklajene odzive Skupnosti med drugim z: […]
|
Člen 16 Naloga usklajevanja „Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti. Organ spodbuja usklajene odzive Skupnosti med drugim z: […]
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, opisanih v odstavkih 4 do 6 tega mnenja, bi morali evropski nadzorni organi takoj obvestiti ECB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah (vključno z vsemi odločbami, ki jih sprejmeta Komisija in organ na podlagi člena 10 predlaganih uredb). |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 41(2) predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 41 „2. Izvršni direktor, Komisija in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje skupnega odbora evropskih nadzornih organov in pododborov iz člena 43.“ |
Člen 41 „2. Izvršni direktor, Komisija, ECB in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje skupnega odbora evropskih nadzornih organov in pododborov iz člena 43.“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Skupni odbor bo obravnaval vprašanja, ki so v skupnem interesu vseh organov. Služil bi lahko kot platforma za razpravljanje o vprašanjih, ki so v interesu tako centralnih bank kot evropskih nadzornih organov, na primer o vprašanjih, povezanih s tržnimi infrastrukturami in finančnimi konglomerati. Zato je priporočljivo, da se ECB vključi v skupni odbor kot opazovalka. Poleg tega je sodelovanje ECB v pododboru za finančne konglomerate v skladu z obstoječimi institucionalnimi dogovori, v skladu s katerimi se ECB udeležuje sej Skupnega odbora za finančne konglomerate in Začasnega delovnega odbora za finančne konglomerate. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 56(3) predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 56 „3. Odstavka 1 in 2 organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za finančne institucije. Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.“ |
Člen 56 „3. Odstavka 1 in 2 organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije z nacionalnimi nadzornimi organi, ESCB in ESRB v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za finančne institucije. Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, opisanih v odstavkih 3 do 6 tega mnenja, ESRB in ESCB ne bi smelo biti preprečeno, da sta vključena v izmenjavo bonitetnih informacij. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 66(1) predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 66 „1. Komisija v treh letih od datuma iz drugega odstavka člena 67 in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju organa in postopkih, določenih v tej uredbi. […]“ |
Člen 66 „1. Komisija v treh letih od datuma iz drugega odstavka člena 67 in vsaka tri leta po tem, po prejetju mnenja evropskih nadzornih organov, ESRB in ECB, objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju organa in postopkih, določenih v tej uredbi. […]“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Podobna klavzula o pregledu je vključena v predlagano uredbo o ESRB, kot je bilo dogovorjeno na Ekonomsko-finančnem svetu dne 20. oktobra 2009 (člen 20) (3). |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 25 predlagane uredbe o EBA |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 25 „Sestava 1. Odbor nadzornikov sestavljajo:
2. Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti. 3. Kadar organ iz odstavka 1(b) ni centralna banka, lahko člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) spremlja predstavnik centralne banke države članice, ki nima glasovalne pravice. 4. Člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe Direktive 94/19/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo sisteme zajamčenih vlog, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice. 5. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.“ |
Člen 25 „Sestava 1. Odbor nadzornikov sestavljajo:
2. Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti. 3. 3. Člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b) za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe Direktive 94/19/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo sisteme zajamčenih vlog, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice. 4. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev. Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Zagotoviti bi bilo treba, da imajo predstavniki NCB samostojno pravico sodelovanja v odboru nadzornikov EBA kot člani brez glasovalne pravice. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(4) predlaganih uredb |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(4) „4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 61 ali zakonodaji iz člena 1(2) določeno drugače.“ |
Člen 29(4) „4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika, izvršnega direktorja in predstavnikov centralnih bank držav članic v primeru znatne vključenosti v bančni nadzor, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 61 ali zakonodaji iz člena 1(2) določeno drugače.“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Ta sprememba bi omogočila, da predstavniki centralnih bank držav članic brez glasovalne pravice, ki so znatno vključeni v bančni nadzor, sodelujejo v zaupnih razpravah v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 31a predlagane uredbe o ESMA (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Ni besedila. |
Uvodna izjava 31a
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo ECB meni, da bi se moralo v zadevah skupnega interesa obstoječe sodelovanje med Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in centralnimi bankami nadaljevati tudi med ESMA in centralnimi bankami. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 1(2a) predlagane uredbe o ESMA (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Ni besedila. |
Člen 1 „(2a) Brez poseganja v zadevne pristojnosti ESCB sprejme organ ustrezne ukrepe v zvezi z obračunom in poravnavo ter delovanjem trgov izvedenih finančnih instrumentov.“ |
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Vse naloge v zvezi z zgornjimi vprašanji, ki se na podlagi predlagane uredbe o ESMA podeljujejo ESMA, bi morale upoštevati obstoječe pristojnosti ECB in NCB v ESCB na področju obračuna in poravnave. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 25(1) predlaganih uredb o ESMA in EIOPA |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 25 „1. Odbor nadzornikov sestavljajo: […]
|
Člen 25 „1. Odbor nadzornikov sestavljajo: […]
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Pojasnilo Iz razlogov, opisanih v odstavkih 4 do 6 tega mnenja, je priporočljivo, da se ECB vključi v odbora nadzornikov ESMA in EIOPA kot predstavnik brez glasovalne pravice. ECB ugotavlja, da je tako že v predlaganih uredbah o EBA in EIOPA, kot je bilo dogovorjeno na Ekonomsko-finančnem svetu dne 2. decembra 2009 (4). |
|||||||||||||||||||||||||||
(1) Predlagane uredbe so bile sprejete 23. septembra 2009, tj. pred začetkom veljavnosti pogodb o Evropski uniji in o delovanju Evropske unije. Sklicevanja glede pogodb bo treba v besedilih, ki jih predlaga Komisija, prilagoditi.
(2) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(3) 2009/0140(COD) – 14491/1/09 REV1.
(4) Glej 2009/0142(COD) – 16748/1/09 REV1 (za EBA) in 2009/0143(COD) – 16749/1/09 (za EIOPA).