30.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 322/14


Konferenca odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve (COSAC)

Prispevek iz XLII. zasedanja COSAC

Stockholm, 4.–6. oktober 2009

2009/C 322/04

1.   Institucionalna vprašanja in Lizbonska pogodba

1.1

Ob svoji 20. obletnici, COSAC z zadovoljstvom ugotavlja, da je okrepil svojo vlogo foruma za parlamentarno sodelovanje in mesta za izražanje posvetovalne demokracije v Evropski uniji in s tem nacionalnim parlamentom nudi več možnosti za dialog z institucijami Evropske unije in za vsakršen ustrezen prispevek k delovanju Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

1.2

Ob napredku pri razvijanju sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in institucijami Evropske unije, v zadnjih petih letih se COSAC želi zahvaliti podpredsednici Evropske komisije Margot Wallström za njeno predano delo na tem področju.

1.3

Po potrditvi Lizbonske pogodbe v vseh domovih nacionalnih parlamentov Evropske unije, po ustreznemu razmisleku in razpravi pa čeprav je po referendumu 2. oktobra 2009 še vedno potrebna potrditev obeh irskih domov, COSAC meni, da ni mogoče dvomiti v demokratično legitimnost postopka in da ga morajo torej priznati vse strani. Ob spoštovanju ustavnih zahtev vseh držav članic poziva k čim prejšnji uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Veseli se sodelovanja z institucijami Evropske unije, kakor bodo preoblikovane v skladu s pogodbo. Pozdravlja okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov, kot jo določa pogodba, in poudarja pomen popolnega, takojšnjega in učinkovitega izvajanja nove pogodbe po njeni uveljavitvi, ob spoštovanju rokov, kar bo nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu omogočilo vzpostavitev popolnega in učinkovitega nadzora.

1.4

Poudarja pomen vzpostavitve dobro delujočih postopkov med institucijami Evropske unije in nacionalnimi parlamenti za preverjanje subsidiarnosti, parlamentarni nadzor Europola in ocenjevanje dela Eurojusta. Znova poudarja prispevek 41. zasedanja COSAC v Pragi.

1.5

Poudarja, da sta odprtost in dostopnost še naprej ključnega pomena za ohranjanje občutka udeleženosti evropskih državljanov. Pomembna prvina pri dejanskem sprejemanju ukrepov Evropske unije je izboljšana preglednost institucij Evropske unije in nacionalnih parlamentov.

2.   Gospodarska in finančna kriza

2.1

COSAC ugotavlja, da se je treba kljub spodbudnim znamenjem okrevanja še naprej spopadati z gospodarsko in finančno krizo ter varovati dolgoročno rast in zaposlitvene zmogljivosti. Omiliti je treba učinke trenutne upočasnitve gospodarstva in spodbuditi ukrepe, ki bodo omogočali hitro, toda trajnostno okrevanje. Potrebno je še več naporov za izboljšano delovanje kreditnih in kapitalskih trgov. Evropa dolgoročno rabi prenovljeno strategijo za trajnostno rast in zaposlovanje – obnovljeno Lizbonsko strategijo, ki bo unijo spremenila v gospodarstvo, pripravljeno, da izkoristi ugodnosti globalizacije, in se hkrati sooča s socialnimi in okoljskimi izzivi. Napori za preprečevanje in omejitev izgube delovnih mest bi morali ugodno in trajnostno učinkovati na zaposlovanje.

2.2

V sklepih seje iz junija 2009 podpira odziv Evropskega sveta na krizo in pozdravlja obsežne priprave, skupaj z dodatnim neuradnim vrhunskim srečanjem 17. septembra 2009, na srečanje G20 v Pittsburghu, 24. septembra 2009.

2.3

Z zadovoljstvom ugotavlja, da so temeljite priprave Evropske unije v Pittsburghu omogočile dejavno vlogo. Unija je prispevala k dosežku, ki predstavlja korak naprej pri oblikovanju glavnih značilnosti skupnega regulativnega okvira in trajnostnejšega finančnega sistema, skupaj z ukrepi za preprečevanje nepremišljenega nagrajevanja zaposlenih.

2.4

Pozdravlja nedavne predloge Komisije za novo izgradnjo evropskega finančnega nadzora in poudarja, da nameravani hitri zaključek pogajanj ne sme ovirati nujnega parlamentarnega nadzora.

2.5

Pred bližnjim zasedanjem Evropskega sveta 29. in 30. oktobra 2009 znova svari pred vsakršno obliko gospodarskega protekcionizma. Odprtost svetovnih trgov in uspešen zaključek kroga pogajanj iz Dohe sta še naprej ključna za uspešno prebroditev globalne krize.

3.   Podnebni izzivi – pot v Köbenhaven

3.1

Ponovno poudarja, da Evropska unija zaradi gospodarskih razmer ne sme zmanjšati svojih teženj za trajnostni razvoj pri podnebni strategiji, ki jo je sprejel Evropski svet. To vključuje pripravljenost Unije, da ustrezno prispeva k prizadevanjem najmanj razvitih držav za zmanjšanje emisij ogljika in boju proti podnebnim spremembam. Ključna je učinkovita in trajnostna izgradnja financiranja boja proti podnebnim spremembam.

3.2

Pogajanja na konferenci ZN o podnebnih spremembah decembra 2009 v Köbenavnu (COP 15) bodo izjemno zahtevna. Na splošno COSAC pozdravlja utrjevanje Evropske unije kot globalnega dejavnika in z zadovoljstvom ugotavlja, da Unija izstopa po svoji prizadevnosti, odločnosti in vplivu. Ugotovitve pittsburškega vrhunskega srečanja poudarjajo nujnost, da Evropska unija ohrani vodilno vlogo pred in med vrhunskim srečanjem o podnebnih spremembah. Institucije Evropske unije in države članice poziva, naj prispevajo k oblikovanju močne podlage za takšno vodilno vlogo.

4.   Stockholmski program

4.1

COSAC ugotavlja, da Eurobarometer in druge javnomnenjske raziskave kažejo, da državljani pričakujejo evropske pobude na območju svobode, varnosti in pravice, ter na področju politike o azilu, priseljevanju in boju proti trgovini z ljudmi in drugih oblik čezmejnega kriminala. Poudarja, da morajo biti državljani v središču novega večletnega programa in da je treba ohranjati ravnotežje med ukrepi odkrivanja in pregona, ter ukrepi za zaščito pravic posameznika in pravne države.

4.2

Ugotavlja, da so ta področja, ki so ključnega pomena za evropske državljane, v jedru odgovornosti parlamentov. Poudarja pomen parlamentarnega nadzora in dejavne udeležbe na pogajanjih o Stockholmskem programu in vseh njegovih delih o katerih se bo odločalo pozneje, in ugotavlja, da bo Evropski svet predvidoma 10. in 11. decembra 2009 sprejel širši program.

5.   Regionalne strategije in sosedska politika

5.1

Predlagana strategija za območje Baltskega morja je namenjena reševanju okoljskih in drugih specifičnih izzivov na tem območju ter njeni uporabi kot pilotskem projektu za makroregijske strategije. Ta model bi lahko v prihodnje uporabili tudi na drugih območjih, ki se soočajo z regionalnimi izzivi, na primer ob reki Donavi. COSAC z veseljem pričakuje, da bo Evropski svet 29. in 30 oktobra 2009 predvidoma sprejel strategijo za Baltsko morje.

5.2

Ponovno poudarja svojo dolgoročno podporo krepitvi evropske sosedske politike in tudi Vzhodne dimenzije. Pozdravlja bližnje srečanje o oblikovanju parlamentarne razsežnosti Vzhodnega partnerstva, ki ga bo 21. oktobra 2009 pripravil odbor švedskega parlamenta za zunanje zadeve.

5.3

Ponovno poudarja svojo podporo ustanovitvi Unije za Sredozemlje kot bistvenega orodja za zagotavljanje miru, stabilnosti in varnosti na sredozemskem območju in Bližnjem vzhodu, zlasti za reševanje težav, povezanih s priseljevanjem in energetiko.

6.   Širitev

6.1

COSAC poudarja strateški pomen nadaljnje širitve Evropske unije in pozdravlja vlogo Islandije za članstvo. Ob zavedanju, da je jasna možnost članstva pomembna spodbuda za prenovo, poudarja, da mora Evropska unija spoštovati svoje obveznosti in sprejeta načela na tem področju, zlasti zahtevo po izpolnjevanju kopenhagenskih pristopnih kriterijev. Z zadovoljstvom opaža nedavni ugodni razvoj potekajočih širitvenih pogajanj.