Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 186/12

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ALUBIA DE LA BAÑEZA-LEÓN“

ES št.: ES-PGI-0005-0492-06.09.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime:

„Alubia de La Bañeza-León“

4.2   Opis:

Zaščiten proizvod sestavljajo suha semena fižola (Phaseolus vulgaris L., podvrsta Papilionaceae, zrnata stročnica, namenjena za prehrano ljudi), ločena od luščin, krajevnih sort canela, plancheta, riñón menudo in pinta.

Značilnosti semen teh sort, ki se med seboj jasno razlikujejo, so:

Suh fižol se uvršča v trgovski razred „ekstra“, naveden v Orden de 16 de noviembre de 1983 por la que se aprueba la norma de calidad para determinadas legumbres secas (Uredba z dne 16. novembra 1983, s katero se sprejme standard kakovosti za nekatere suhe stročnice) (Boletín Oficial del Estado (BOE) št. 275 z dne 17. novembra 1983) ali v drugem standardu, s katerim se imenovani standard nadomesti, pakira se v polietilen, tkanino ali papir in shranjuje v običajnih okoljskih pogojih.

4.3   Geografsko območje:

Območje kmetijske pridelave, ki zajema 5 456 kvadratnih kilometrov, sega v 98 občin pokrajine León, ki sodijo v agrarna okrožja Astorga, El Páramo, Esla-Campos, La Bañeza, La Cabrera in Tierras de León, kakor tudi v 20 občin okrožja Benavente-Los Valles v pokrajini Zamora, ki meji na prej navedeno.

Zajema naslednje občine, razvrščene po pokrajinah in agrarnih okrožjih:

4.4   Dokazilo o poreklu:

Nadzor in kontrola pridelave, skladiščenja, pakiranja in kakovosti fižola potekata v skladu s specifikacijo, izvajata pa ju Regulativni odbor. Fižol prihaja z zemljišč, ležečih na območju kmetijske pridelave, vpisanih v register zemljišč Regulativnega odbora. Fižol se skladišči in pakira izključno v obratih, predhodno vpisanih v ustrezen register pri Regulativnem odboru. Na zemljiščih, v skladiščih in obratih se opravi začetna ocena zaradi vpisa v register Regulativnega odbora in občasno preverjanje zaradi ohranitve vpisa. Premeščanje proizvoda od pridelovalcev, do skladišč in vpisanih industrijskih obratov, spremljajo dokumenti za gibanje, ki jih predhodno izda Regulativni odbor. Na trg se s potrdilom o izvoru, ki ga izda Regulativni odbor, da samo fižol, ki opravi vse kontrole. Število kontrolnih etiket, ki jih Regulativni odbor izroči obratom za pakiranje in predelavo, je odvisno od prejete količine fižola in velikosti embalaže.

4.5   Metoda pridobivanja:

Na parcelah: parcele so lahko namakane ali zelo sveže in nenamakane. Fižol se sadi kot alternativna poljščina največ na vsaki dve leti. Semena prihajajo iz pridelka brez bolezni, imenovane „grasa“ („maščoba“), obdelana so proti žužkom, vse to pod nadzorom Regulativnega odbora. Fižol sadimo spomladi, z gostoto največ 190 000 sadik na hektar. Fižol obiramo v mesecu avgustu, septembru ali oktobru, ko zrno fiziološko dozori.

V skladiščih: fižol lahko skladiščijo pridelovalci ali drugi izvajalci dejavnosti, pri čemer je potrebno preprečiti mešanje fižola iz različnih partij, ki morajo biti med seboj fizično ločene.

Skladišča morajo izpolnjevati veljavne tehnične in sanitarne predpise.

V obratih za pakiranje:

S fižolom se opravijo naslednji postopki: kontrola kakovosti surovine, razdelitev fižola v enake partije, predpranje, obdelava proti žužkom, presejanje in razvrščanje, odstranitev zrn z napako, pakiranje z dozirniki, končna kontrola kakovosti in označevanje z etiketami, vključno z namestitvijo kontrolnih etiket, ki jih izda Regulativni odbor.

4.6   Povezava:

Sloves

Že leta 1570 so se na slovitih tržnicah v Medini del Campo sklepale kupčije s fižolom „Alubias de La Bañeza“, tja so ga nosili izključno poljedelci iz tega okrožja.

„Catastro de Ensenada“ (Kataster Ensenade) za leto 1752 poroča, da je bil v La Bañezi vsako soboto v letu semanji dan, med blagom, s katerim se je trgovalo, pa navaja tudi fižol.

Geografski, statistični in zgodovinski slovar Španije in njenih čezmorskih posesti „Diccionario geográfico, estadístico e histórico de España y sus posesiones de ultramar (1846–1850)“ avtorja Pascuala Madoza poroča o pridelovanju fižola v pokrajini León na podlagi popisa iz leta 1799: „... v pokrajini se pridela 2 102 mernikov („fanegas“ – 126 120 kg) fižola, ocenjenih na 63 060 realov“. Poleg tega so v njem zbrani podatki o porabi v mestu León v petletnem obdobju 1835–1839. Fižol je stročnica, ki se je največ zaužije (0,21 mernika/12,6 kg na prebivalca na leto), sledita čičerka (0,09 mernika /5,4 kg) in grahor (0,03 mernika/1,8 kg).

Bailly-Baillièrejev Splošni španski letopis (El Anuario General de España) za leto 1912 navaja fižol med glavnimi pridelki številnih občin sodnega okraja La Bañeza, vsebuje pa tudi oglas, ki dobesedno pravi takole: „Ceferino Martín – La Bañeza – žitarice, stročnice, volna, predivo, krompir in sortiran fižol, odlikovan z zlato medaljo“.

Splošni vodnik za pokrajino León „La provincia de León (Guía general)“ Joséja Mourilleja Lópeza iz leta 1928 v zvezi z območjem La Bañeza navaja, da „fižol, ki se izvaža v velikih količinah, daje tej regiji velik sloves“.

Tudi dandanes se ta sloves potrjuje, med drugim z vključitvijo tega proizvoda v različne uradne kataloge o kakovosti prehrane, denimo v španski seznam tradicionalnih proizvodov (Inventario Español de Productos Tradicionales), ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, ribolov in prehrano (Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación) leta 1996, s finančnim prispevkom Evropske komisije.

Tudi Seznam kakovostnih kmetijskih živil („Inventario de Productos Agroalimentarios de Calidad“), ki ga je izdala regionalna vlada pokrajine Castilla y León leta 2001, temu proizvodu namenja dve strani.

Pred kratkim je tudi vodnik po kakovostnih jedeh pokrajine León z naslovom „León al Gusto“ s finančno podporo Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) temu fižolu namenil štiri strani.

Kar zadeva promocijo v tujini, vodnik „Guide of the Best Fruits and vegetables“ Ministrstva za kmetijstvo temu fižolu ravno tako namenja dve strani.

Na medmrežju pri iskanju z brkljalnikom Google dobimo skoraj 300 zadetkov, predvsem na gastronomskih in turističnih straneh, Wikipediji itd. Družbeni pomen tega proizvoda dokazuje tudi obstoj muzeja fižola („Museo de la Alubia“) v Bañezi, pa tudi Gastronomskega združenja za fižol Bañeze-León („Cofradía Gastronómica de la Alubia de La Bañeza-León“), ki mu predseduje sedanji predsednik računskega sodišča.

Na tržnicah pa sloves in priljubljenost, ki ju pri potrošnikih uživa ta fižol, dokazuje velika razlika v ceni v primerjavi z drugimi vrstami fižola, ki niso zaščitene.

Naravni dejavniki

Lastnosti fižola z območja La Bañeza-León so povezane z značilnostmi podnebja in tal tega območja, pa tudi z rastlinskim materialom, prilagojenim na okolje.

Podnebje: glede temperatur in vlažnosti se območje jasno razlikuje od sosednjih območij na vzhodu, glede vlažnosti pa od sosednjih območij na severu in zahodu. Povprečna količina padavin v obdobju pridelave fižola je ustrezna za pravilen razvoj rastline, saj se fižol prideluje z namakanjem ali na zelo svežih nenamakanih površinah. Zmerni režim vlažnosti na splošno preprečuje razvoj glivične bolezni, seveda ob pravilnem ravnanju s pridelkom na splošno, zlasti pa glede namakanja.

Tla: na območju prevladujejo tla z rahlo oziroma rahlo do peščeno teksturo, z zmerno vsebnostjo ilovice, z nevtralnim ali kislim pH, bogata z organskimi snovmi in zelo nizko vsebnostjo karbonatov. V splošnem ta tla zagotavljajo fižolu visoko absorpcijo vode, nizko raven pepela in boljše organoleptične lastnosti po kuhanju, predvsem bolj gladko lupino, bolj mokasto sredico in nizko zrnavost.

Rastlinski material: dolgoletno dosledno in neprekinjeno pridelovanje teh vrst fižola je pomenilo določeno selekcijo, tako zaradi agroklimatskih pogojev okolja, v katerem se je fižol prideloval, kot tudi zaradi pridelovalcev, ki ves čas z najboljših zemljišč izbirajo najbolj kakovosten in najbolj enoten fižol za nadaljnje sajenje.

Človeški dejavniki

Na podlagi izkušenj, ki so se nabirale skozi številne generacije, znajo pridelovalci določiti najbolj primerna zemljišča za pridelovanje fižola, svojo kmetijske prakse pa znajo usmeriti v pridelavo fižola najboljše kakovosti.

4.7   Nadzorni organ:

Consejo Regulador de la Indicación Geográfica Protegida „Alubia de La Bañeza-León“ (Regulativni odbor za zaščiteno geografsko označbo „Alubia de La Bañeza-León“) izpolnjuje standard EN-45011, in sicer različico iz leta 1998.

4.8   Označevanje:

Trgovske etikete vsakega obrata za pakiranje oziroma za predelavo morajo biti odobrene s strani Regulativnega odbora. Na njih mora biti obvezno napisano Indicación Geográfica Protegida „Alubia de La Bañeza-León“, dodan pa mora biti tudi logo Regulativnega odbora. Kontrolno etiketo, ki se identificira z alfanumerično šifro, izda Regulativni odbor.

Logo Regulativnega odbora je naslednji:

Proizvodi, pri pripravi katerih se kot surovina uporablja fižol „Alubia de La Bañeza-León“, tudi tisti, ki se proizvedejo z obdelavo in predelavo fižola, se lahko dajo na trg za uporabo v embalaži, ki se sklicuje na imenovano označbo z napisom „Elaborado con Indicación Geográfica Protegida Alubia de La Bañeza-León“ („Proizvedeno iz fižola z zaščiteno geografsko označbo Alubia de La Bañeza-León“):

Kadar ti proizvodi niso narejeni izključno iz fižola z ZGO „Alubia de La Bañeza-León“ se lahko zaščitena označba navede samo na seznamu sestavin proizvoda, ki to vrsto fižola vsebuje ali je nastal z njegovo predelavo ali obdelavo.