1.

Evropski razvojni skladi (ERS) so rezultat mednarodnih konvencij ali sporazumov (1)med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter nekaterimi afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP) na drugi strani, pa tudi sklepov Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO).

2.

Komisija je odgovorna in zadolžena za upravljanje večine odhodkov Evropskih razvojnih skladov. Evropska investicijska banka (EIB) od 1. aprila 2003 v celoti upravlja Sklad za spodbujanje naložb ERS. Ta sklad ni zajet v izjavo o zanesljivosti, ki jo poda Sodišče, ali v postopek razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament (2)  (3).

3.

Struktura ERS je prikazana v diagramu 1 . Evropski razvojni skladi se upravljajo različno: s centraliziranim, skupnim in decentraliziranim načinom upravljanja (4). Pri centraliziranem načinu upravljanja Komisija sama upravlja postopke oddaje javnih naročil in plačila končnim upravičencem. Pri načinu skupnega upravljanja so določene izvedbene naloge zaupane mednarodnim organizacijam, pod pogojem, da računovodski, revizijski in kontrolni postopki ter postopki javnih naročil v teh organizacijah nudijo jamstva, ki so enakovredna mednarodno sprejetim standardom. Pri decentraliziranem načinu upravljanja tekoče upravljanje zagotavljata nacionalni odredbodajalec (5)posamezne države upravičenke in Komisija (glej diagram 2 ). Odgovorna sta za:

4.

V okviru Komisije skoraj vse programe ERS upravlja Urad za sodelovanje EuropeAid (v nadaljnjem besedilu: urad EuropeAid). Ta je odgovoren tudi za upravljanje večine odhodkov za zunanje odnose in razvoj, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije (6). Majhen delež projektov ERS (7)se nanaša na humanitarno pomoč, upravlja pa jih generalni direktor GD za humanitarno pomoč (GD ECHO).

5.

V letu 2008 so se sedmi, osmi, deveti in deseti ERS izvajali hkrati. Odredbodajalec za ERS je sedmi ERS zaprl 31. avgusta 2008 (8). Do zaprtja je bilo izplačanih 10 381 milijonov EUR (98,3 % od 10 559 milijonov EUR, dodeljenih ukrepom pomoči). Saldo v višini 178 milijonov EUR se je prenesel v deveti ERS.

5.

6.

Deseti ERS, ki pokriva obdobje od leta 2008 do leta 2013 in zagotavlja pomoč Skupnosti v višini 22 682 milijonov EUR, je začel veljati 1. julija 2008. Od tega zneska je 21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP, 286 milijonov EUR pa ČDO. Ta zneska zajemata sredstva za Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja EIB, in sicer 1 500 milijonov EUR za države AKP in 30 milijonov EUR za ČDO. In nazadnje, 430 milijonov EUR je predvidenih za odhodke, ki jih ima Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju ERS.

7.

V tabeli 1 je prikazana kumulativna poraba sredstev ERS, ki jih upravlja Komisija, in njihovo finančno izvajanje. V grafičnih prikazih 1 in 2 so prikazana kumulativna sredstva in kumulativni sklepi po sektorju pomoči. Leta 2008 so bile presežene vse napovedi finančnega izvajanja, ki jih je Komisija pripravila za skupne obveznosti, posamezne obveznosti in plačila, saj so bile dosežene rekordne stopnje za skupne obveznosti (4 723 milijonov EUR), posamezne obveznosti (2 649 milijonov EUR) in neto plačila (3 143 milijonov EUR). Deloma je bilo tako zaradi dejstva, da se je deseti ERS začel izvajati precej hitro, in zaradi velikega povečanja dejavnosti proračunske podpore, saj so skupne obveznosti dosegle 2 583 milijonov EUR, plačila pa 606 milijonov EUR. Neporavnana plačila so se povečala za 15 %, kar je razumljivo, saj je bila med letom prevzeta rekordna stopnja obveznosti. Hkrati so se stara in neizkoriščena neporavnana plačila zmanjšala za 33 %.

7.

8.

V skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za 10. ERS (9)mora Komisija vsako leto poročati o finančnem poslovodenju Evropskih razvojnih skladov. Sodišče meni, da so v poročilu o finančnem poslovodenju točno opisani doseganje operativnih ciljev Komisije za proračunsko leto (zlasti glede finančnega izvajanja in dejavnosti kontroliranja), finančno stanje in dogodki, ki so pomembno vplivali na dejavnosti, izvedene v letu 2008.

I.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.

VIII.

IX.

X.

XI.

XII.

Evropsko računsko sodišče

12, rue Alcide De Gasperi, L-1615 Luxembourg

9.

Opažanja glede zanesljivosti računovodskih izkazov ERS, navedena v odstavkih VII in VIII izjave o zanesljivosti, temeljijo na reviziji konsolidiranih izkazov stanja (14)in konsolidiranega poročila o finančnem izvajanju sedmega, osmega, devetega in desetega ERS (15). Revizija je zajemala primeren obseg revizijskih postopkov, ki so bili zasnovani, da se na podlagi preizkusov preverijo dokazi v zvezi z zneski in razkritji. Pri reviziji so se ocenila uporabljena računovodska načela, pomembne ocene, ki jih je pripravilo vodstvo, in celotna predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov.

10.

Opažanja glede pravilnosti (16)transakcij, predstavljena v odstavkih IX do XII izjave o zanesljivosti, temeljijo na naslednjih sestavnih delih:

11.

V okviru revizije je bilo zaradi podrobne revizije transakcij na kraju samem obiskanih pet držav, in sicer Angola, Republika Kongo, Malavi, Mozambik in Mavretanija.

12.

Sodišče je pri reviziji pregledalo vzpostavljene postopke za obračunavanje in nadziranje izdanih nalogov za izterjavo.

13.

Letni računovodski izkazi za leto 2008 so četrti niz računovodskih izkazov, pripravljenih po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Sodišče je v svojih prejšnjih letnih poročilih omenilo, da računovodski sistem za ERS ni imel vseh lastnosti, potrebnih za učinkovito in uspešno poročanje o ekonomskih informacijah na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Zaradi tega se je povečalo tveganje računovodskih napak kot posledica obsežnih ročnih posegov, potrebnih za vnos podatkov, pripravljenih na podlagi nastanka plačil, v letne računovodske izkaze, pripravljene na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Vendar je Sodišče kljub temu tveganju z revizijo ugotovilo, da v letnih računovodskih izkazih ni bilo pomembnih napak.

13.

14.

Februarja 2009 je začel delovati nov računovodski sistem evidentiranja na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC FED). V ta sistem so se prenesli vsi operativni, finančni in računovodski podatki za ERS. To bi moralo dodatno okrepiti računovodsko okolje ERS.

15.

Letni računovodski izkazi vsebujejo rezervacijo v višini 2 113 milijonov EUR za stroške, ki so nastali v obdobju poročanja, vendar zanje do konca leta niso bili prejeti nobeni računi. Ta rezervacija je ocenjena na podlagi številnih domnev, predvsem linearnosti pogodbenih odhodkov. Kot je Komisija najavila v svojem odgovoru na Letno poročilo Sodišča o ERS za proračunsko leto 2007 (17), je izvedla študijo, s katero je potrdila, da ta domneva ne velja za določene dele pogodb. Kot je navedeno v opombah k letnim računovodskim izkazom, je Komisija sklenila, da bo s proračunskim letom 2009 začela izpopolnjevati svojo metodo.

15.

16.

Glavne značilnosti in rezultati preizkušanja podatkov na podlagi vzorca so predstavljeni v Prilogi 1 .

17.

Sodišče je z revizijo transakcij pri prihodkih ugotovilo, da v njih ni pomembnih napak.

18.

Sodišče je z revizijo prevzetih obveznosti za projekte ugotovilo, da v njih ni pomembnih napak.

19.

Sodišče je z revizijo prevzetih obveznosti za proračunsko podporo ugotovilo, da nanje vpliva visoka stopnja količinsko neopredeljivih napak. V primerjavi s prejšnjimi leti je ugotovilo, da se ocene, ki jih Komisija izvede glede spoštovanja zahtev Sporazuma iz Cotonouja, izboljšujejo; prikaz je bolje strukturiran in formaliziran, zlasti za pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja. Vendar je Sodišče vseeno odkrilo pogoste primere, v katerih Komisija ni na strukturiran in formaliziran način prikazala, da je bilo upravljanje javnih financ dovolj pregledno, odgovorno in uspešno (glej odstavke 44 do 46).

19.

Komisija za dodatno izboljšanje svojih analiz verodostojnosti programov reform upravljanja javnih financ upravičencev razvija metodologijo ocenjevanja, ki jo bodo uporabljale delegacije.

20.

Sodišče je z revizijo predujmov ugotovilo, da v njih ni pomembnih napak.

21.

Čeprav je Komisija posredovala, da bi olajšala izvedbo revizijskega dela, Sodišče ni pridobilo vseh potrebnih informacij in gradiva o 10 transakcijah, ki so jih upravljale mednarodne organizacije (18), zato ne more podati mnenja o pravilnosti teh transakcij. Opazilo je, da je o podobni težavi poročal že preverjalec, ki ga je Komisija pooblastila za izvedbo revizijskega obiska z namenom preverjanja v eni od teh organizacij (19).

21.

22.

Sodišče je z revizijo ugotovilo, da je na znesek revidiranih plačil vplivala pomembna stopnja napak (20). Pogostost in vrsta napak ter učinek količinsko opredeljivih napak so predstavljeni v Prilogi 1 (del 1, 1.3 in 1.4 ).

22.

23.

Glavne količinsko opredeljive napake so se nanašale na naslednje vidike:

24.

Odkrite količinsko neopredeljive napake večinoma zadevajo skladnost z zakonsko predpisanimi bančnimi jamstvi, uporabljeno vrsto pogodbe, razpoznavnost finančne podpore ERS, predhodno odobritev dokumentov za javna naročila in pogodbene roke za predstavitev finančnih poročil.

24.

25.

Lokalni nadzorniki ali odredbodajalci bi morali večino napak odkriti in popraviti, preden so se odobrila plačila (glej odstavka 33 in 34). Večina primerov, v katerih so manjkala dokazila, je bila v zvezi z zaprtjem starih projektov sedmega ERS v Angoli, ki so se izvajali v obdobju oboroženih spopadov in političnih nemirov. Zaradi teh težavnih razmer in ker je od konca projektov minilo že precej časa, je imela delegacija, ki sploh ni bila odgovorna za upravljanje teh projektov, velike težave pri pridobivanju vseh potrebnih dokazil.

25.

26.

Sodišče je z revizijo plačil proračunske podpore ugotovilo, da nanje vpliva visoka stopnja količinsko neopredeljivih napak. Med odkrite primere sodijo: pomanjkanje dokazov o tem, da so bili devizni prenosi obračunani v skladu z veljavnimi določbami, Komisija je oceno spoštovanja pogojev pripravila na podlagi zastarelih podatkov ali je sploh ni izvedla, analiza dejavnikov, ki ovirajo izvajanje programa reforme upravljanja javnih financ, ni bila zadostna in uporabljeno je bilo napačno referenčno obdobje za oceno doseganja kazalnikov (glej odstavke 44 do 46).

26.

Poleg tega je Komisija februarja 2009 revidirala finančne tokove za plačila proračunske podpore, da se je okrepila vloga finančnega preverjanja v postopku odobritve. Pričakuje se, da se bo zato še bolj povečala strogost ocen plačil in s tem skladnost s pogoji, določenimi v sporazumih o financiranju.

27.

Sodišče je pri preučevanju letnega poročila o dejavnostih in izjave generalnega direktorja urada EuropeAid za proračunsko leto 2008 ocenilo, v kolikšnem obsegu predstavljata pošteno sliko (tj. brez bistvenih izkrivljanj) uspešnosti vzpostavljenih postopkov. Zlasti je preučilo, ali nadzorni in kontrolni sistemi nudijo potrebno zagotovilo o pravilnosti transakcij.

28.

Kot je omenjeno v odstavku 4, je naloga urada EuropeAid izvajati večino instrumentov zunanje pomoči (21), financiranih iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti in Evropskih razvojnih skladov. Letno poročilo o dejavnostih in izjava ne razlikujeta med dejavnostmi, financiranimi iz splošnega proračuna, in tistimi, financiranimi iz ERS, pri katerih obstaja enako tveganje pri delovanju in za katere veljajo podobne izvajalske ureditve. Če torej ni drugače določeno, se opažanja, ki jih Sodišče podaja o letnem poročilu o dejavnostih in izjavi ter nadzornih in kontrolnih sistemih, nanašajo na celotno področje odgovornosti EuropeAid.

29.

Letno poročilo o dejavnostih je skladno z ugotovitvami Sodišča o izvajanju in rezultatih vzpostavljenih nadzornih in kontrolnih sistemov. Sodišče opaža, da se je kakovost letnega poročila o dejavnostih v primerjavi s prejšnjimi leti precej izboljšala, saj je bolje strukturirano, jasnejše in bolj informativno, predvsem zaradi večje uporabe kvantitativnih kazalnikov. Vendar bi bilo mogoče podati bolj določne zaključke o tem, kako rezultati različnih kontrol prispevajo k zagotovilu generalnega direktorja. Ključni kazalnik ocenjenega finančnega učinka napak, ki preostanejo še po izvedbi vseh predhodnih in naknadnih kontrol, bi generalnemu direktorju zagotovil tudi trdnejšo osnovo za opredelitev, ali ta učinek ostaja pod merili pomembnosti, ki so bila določena.

29.

30.

V letnem poročilu o dejavnostih so omenjene precejšnje kadrovske omejitve (22). Velik delež zaposlenih s kratkoročnimi pogodbami in s tem povezane kadrovske menjave naj bi v osrednjih službah EuropeAid povzročile izgubo institucionalnega spomina, ki škodi neprekinjenosti in razpoznavnosti operativnega upravljanja ter učinkovitosti porabe sredstev. V delegacijah je stopnja prostih delovnih mest prikazana kot nevarno visoka in se še povečuje.

30.

31.

Sodišče je v svojem Letnem poročilu o ERS za proračunsko leto 2007 priporočilo izvedbo pregleda, s katerim bi se ocenilo, ali imajo osrednje službe EuropeAid in delegacije na voljo stopnjo in vrsto kadrovskih virov, ki ju potrebujejo za zagotovitev kakovosti kontrol (23). Prav tako je priporočilo, da bi bilo treba kadrovsko politiko oblikovati na podlagi analize spretnosti in znanj, potrebnih pri upravljanju proračunske podpore, glede na to, da je ta čedalje pomembnejša (24).

31.

32.

Generalni direktor urada EuropeAid izjavlja, da je pridobil razumno zagotovilo, da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede pravilnosti transakcij, medtem ko je Sodišče z revizijo odkrilo pomembno stopnjo napak. Čeprav je Sodišče ugotovilo, da se je še naprej dosegal precejšen napredek, je opazilo, da učinek določenih nedavnih ukrepov v letu 2008 še ni bil v celoti viden in da je zasnovo ali izvajanje določenih kontrol mogoče izboljšati (glej odstavke 33 do 43). Rezultati nadaljnjega ukrepanja Sodišča na podlagi ključnih opažanj iz izjave o zanesljivosti so povzeti v Prilogi 2 .

32.

Komisija kljub temu priznava, da učinki nedavnih izboljšanj skupne zgradbe kontrole v letu 2008 še niso bili v celoti vidni in da so še možne dodatne izboljšave.

33.

Sodišče je predhodne preglede ocenilo kot delno uspešne pri odkrivanju in popravljanju napak, zlasti glede izračuna zahtevanih zneskov, razpoložljivosti potrebnih dokazil in skladnosti s pravili za javna naročila. Kot je omenjeno v odstavku 25, so v Angoli odkrite napake posledica izjemnih razmer, sistem delegacije za predhodno preverjanje pa zaradi njih ni vprašljiv.

34.

Kot v prejšnjih letih so bile odkrite velike slabosti v finančnih postopkih in kontrolah izvajalskih organizacij, nadzornikov in nacionalnih odredbodajalcev:

34.

35.

Delegacije so se na splošno zavedale teh slabosti in so se na te kontrole zanašale le v omejenem obsegu. Sprejele so tudi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih slabosti, zlasti tako, da so zahtevale obvezne revizije in preverjanja odhodkov pred finančnim obračunom projektov, naročale tehnične revizije tekočih naročil gradenj in zagotavljale tehnično pomoč za krepitev zmogljivosti služb nacionalnega odredbodajalca. Poleg tega si je urad EuropeAid leta 2008 začel prizadevati za zagotovitev boljših smernic in komunikacijskih orodij, s katerimi želi odpraviti ponavljajoče se slabosti, ugotovljene na ravni končnih upravičencev in izvajalskih organizacij.

35.

36.

Revizije računovodskih izkazov in sistemov, ki se pri projektih izvedejo pred končnimi plačili, so ključni del nadzornih in kontrolnih sistemov urada EuropeAid (25). Čeprav se nova standardizirana revizijska pooblastila v letu 2008 še niso v celoti uporabljala, ker je bilo to prvo leto izvajanja, njihova uporaba pri približno dveh tretjinah začetih revizij in uvedba informacijskega sistema za upravljanje revizij (revizija CRIS) pomenita pomemben napredek pri zagotavljanju bolj usklajenega poročanja revizorjev, ustreznega nadzora revizijskih dejavnosti in analize revizijskih rezultatov (26).

36.

37.

Sodišče je z revizijo ugotovilo, da delegacije pri pripravi svojega letnega revizijskega načrta za leto 2008 niso dosledno upoštevale operativnih smernic urada EuropeAid in da ni bilo povsem jasno, kako so bile revizije na podlagi analize tveganja izbrane ter koliko torej prispevajo k zagotovilu generalnega direktorja. Vendar se urad EuropeAid dobro zaveda, da je treba na tem področju uvesti izboljšave. V svojem letnem načrtu upravljanja za leto 2008 je pomembno vlogo namenil standardu notranjega kontroliranja št. 6 „obvladovanje tveganja“, za zagotovitev uspešnejšega izvajanja tega standarda pa je sprejel številne ukrepe, predvsem za usposabljanje uslužbencev.

37.

38.

Stopnja izvajanja letnih revizijskih načrtov je bila nizka: v letu 2008 se je začelo 56 % revizij iz letnega revizijskega načrta za to leto, medtem ko so bile ostale preložene ali včasih celo odpovedane, do konca leta 2008 pa je bilo dokončanih 67 % revizij iz letnega revizijskega načrta za leto 2007. To je deloma posledica neustreznega načrtovanja v letnih revizijskih načrtih, dolgotrajnosti revizijskega procesa in omejene zmogljivosti delegacij za organizacijo revizij in nadaljnje ukrepanje po njih.

38.

Od junija 2008 uprava urada EuropeAid redno spremlja izvajanje letnega revizijskega načrta.

Osrednje službe urada EuropeAid bodo delegacijam še naprej zagotavljale pomoč za izboljšanje načrtovanja revizij. V okviru priprav letnega revizijskega načrta za leto 2009 so bile delegacije povabljene, da posebno pozornost namenijo razpoložljivosti sredstev.

39.

Čeprav so jih osrednje službe urada EuropeAid na to večkrat opomnile, več delegacij podatkov v reviziji CRIS ni evidentiralo pravočasno in v celoti, kar zmanjšuje uporabnost tega sistema informacijske tehnologije. Ta slabost je obravnavana v smernicah za vodje revizijskih nalog, ki jih je urad EuropeAid izdal novembra 2008.

39.

40.

Kakovost revizij, ki so jih osrednje službe urada EuropeAid naročile v skladu z okvirnim sporazumom za naročila, se pregleduje. Urad EuropeAid prav tako analizira rezultate teh revizij in na podlagi ponavljajočih se ugotovitev nadalje ukrepa na ravni končnih upravičencev in izvajalskih partnerjev, kot je omenjeno v odstavku 35. Izvedel je tudi pregled kakovosti vzorca revizij, ki so jih naročile delegacije. Doslej ni bila izvedena nobena analiza ugotovitev in priporočil, pridobljenih pri revizijah, ki so jih naročile delegacije.

40.

41.

Uvedba revizije CRIS je zelo pozitivna. Ta sistem je treba še nekoliko izpopolniti, da bo mogoče oceniti pokritost odhodkov z revizijami in ga učinkoviteje uporabiti pri zbiranju in analizi revizijskih ugotovitev ter priporočil, pa tudi pri nadaljnjem ukrepanju po njih.

41.

42.

Osrednje službe urada EuropeAid so v letu 2008 izvedle osem revizijskih obiskov z namenom spremljanja. Ti so bili dobro zasnovani in so postregli z relevantnimi priporočili za izboljšanje notranje kontrole v preučenih delegacijah.

43.

Kot je omenjeno v Letnem poročilu Sodišča o Evropskih razvojnih skladih za proračunsko leto 2007 (27), sistem naknadne kontrole transakcij v uradu EuropeAid zagotavlja uspešen mehanizem za ugotavljanje napak glede skladnosti, ki vplivajo na transakcije, vendar je manj uspešen pri ugotavljanju napak, ki vplivajo na znesek plačila. Sodišče je glede poslovanja ERS opazilo, da je odgovorni Direktorat v letu 2008 razširil obseg teh kontrol: izvajal je sistematične preglede vzorca dokumentov z dokazili o prijavljenih odhodkih in točnosti izračunov pri cenovnih spremembah. Poleg tega je uvedel polletno nadaljnje spremljanje ukrepov, ki so jih delegacije sprejele v odziv na ugotovitve teh kontrol. S tovrstnim pristopom se bosta verjetno izboljšali relevantnost in uspešnost naknadnih kontrol transakcij tako glede preverjanja pravilnosti transakcij kot glede ocene kakovosti predhodnih pregledov, ki jih izvedejo odredbodajalci.

43.

44.

Sporazum iz Cotonouja določa, da se proračunska podpora odobri, kadar je upravljanje javnih odhodkov dovolj pregledno, odgovorno in uspešno (28). Komisija si ta pogoj razlaga dinamično (29). Po njenem mnenju slabosti, ki vplivajo na upravljanje javnih financ v času sklepa o financiranju, ne preprečujejo začetka programa proračunske pomoči, pod pogojem, da obstaja zavezanost k reformi in da se načrtovane reforme ocenijo kot zadovoljive. Evropski parlament je podvomil v „dinamično razlago“, ki jo Komisija uporablja za razlago meril za upravičenost do proračunske podpore, in izjavil, da bi bilo treba proračunsko podporo nameniti samo državam, ki že izpolnjujejo najnižji standard zanesljivega upravljanja javnih financ (30).

44.

45.

Sodišče je v svojih letnih poročilih o Evropskih razvojnih skladih za proračunski leti 2006 (31)in 2007 (32)priporočilo, da bi bilo treba spoštovanje Sporazuma iz Cotonouja oceniti prek primerjave s temeljnimi zahtevami. Komisija tega priporočila ni sprejela, saj meni, da ni ustrezno določiti skupnih minimalnih standardov, ki bi se enotno uporabljali v vseh državah. Kot je Evropski parlament navedel v svojem poročilu o razrešnici za proračunsko leto 2007 (33), ta pristop Komisiji daje visoko stopnjo svobode pri presoji, zaradi česar je potrebna enako visoka stopnja preglednosti. Kot je Sodišče navedlo v svojem Posebnem poročilu št. 2/2005 o proračunski pomoči ERS državam AKP (34), mora biti ocena skladnosti z zahtevami Sporazuma iz Cotonouja predstavljena na strukturiran in formaliziran način.

45.

Komisija priznava, da so s sprejetjem bolj strukturiranega in formaliziranega pristopa k ocenjevanju upravičenosti do proračunske podpore, skladno s Sporazumom iz Contouja, mogoče izboljšave. Komisija zato izboljšuje navodila o proračunski podpori, da okrepi svoj pristop.

46.

Kot je omenjeno v Letnem poročilu Sodišča o Evropskih razvojnih skladih za proračunsko leto 2007 (35), so sporazumi o financiranju za programe proračunske podpore, financirane iz devetega ERS, pogosto nepopolni ali nejasni in tako ne zagotavljajo dovolj jasnega okvira za izvedbo takšne strukturirane in formalizirane ocene. Sodišče je v letu 2008 opazilo bistveno izboljšanje sporazumov o financiranju za programe proračunske podpore, financirane iz desetega ERS. V nekaterih primerih bi bilo mogoče dodatno izboljšati opredeljevanje prednostnih ukrepov upravljanja javnih financ, ki jih mora izvesti država prejemnica, in virov informacij, da se preveri spoštovanje dogovorjenih pogojev.

46.

47.

Oddelek za notranjo revizijo je deloval uspešno in v skladu s svojim glavnim ciljem, generalnemu direktorju podati zagotovilo o uspešnosti in učinkovitosti procesov obvladovanja tveganja, kontrole in notranjega upravljanja v uradu EuropeAid. Rezultati dela, ki je bilo izvedeno v letu 2008, po mnenju tega oddelka kažejo, da ni pomembnih sistemskih slabosti, ki bi lahko negativno vplivale na delovanje sistema notranje kontrole kot celote. Sodišče opozarja na dejstvo, da pri reviziji, ki jo je izvedel oddelek za notranjo revizijo, ni bilo mogoče pridobiti celotnega zagotovila o tem, da bi sistem CRIS za ERS od januarja 2009 zmogel zagotavljati zanesljive in točne operativne informacije.

47.

48.

Služba Komisije za notranjo revizijo je skupaj z oddelkom za notranjo revizijo izvedla revizijo postopkov za finančno poslovodenje v direktoratu, ki je bil odgovoren za države AKP, in sicer glede njegovih delegacij s prenesenimi pooblastili, izvedla pa je tudi revizijo izterjav (36). Revizijske ugotovitve so skladne z ugotovitvami Sodišča glede upravljanja bančnih jamstev (glej odstavek 24), uporabe revizije CRIS (glej odstavek 39) in centraliziranega nadaljnjega ukrepanja na podlagi revizij, ki jih naročijo delegacije (glej odstavek 40).

49.

Služba za notranjo revizijo je v okviru nadaljnjega ukrepanja izvedla revizijo izvajanja sporazuma FAFA (37). Njen zaključek je bil, da je tako na ravni partnerjev kot na ravni projektov treba okrepiti okolje kontroliranja, predvsem z boljšim usklajevanjem in dogovorom z organi ZN pri vprašanjih, povezanih s preverjanjem in zagotovilom.

49.

50.

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da računovodski izkazi ERS za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2008, v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje Evropskih razvojnih skladov in izide njihovih dejavnosti ter denarnih tokov za leto, ki se je takrat izteklo, v skladu z določbami finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja. Sodišče opozarja na opažanje v odstavku 15 o rezervaciji za nastale stroške.

51.

Zaradi okoliščin, opisanih v odstavku 21, Sodišče ni moglo v celoti revidirati 10 plačil v vzorcu, ki so bila izplačana določenim mednarodnim organizacijam. Zato Sodišče ne more podati mnenja o pravilnosti odhodkov, ki znašajo 190 milijonov EUR, tj. 6,7 % letnih odhodkov.

52.

Sodišče je ob upoštevanju omejitve iz prejšnjega odstavka in na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do naslednjega zaključka za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2008:

(a)

v prihodkih in prevzetih obveznostih Evropskih razvojnih skladov ni bilo pomembnih napak;

(b)

na plačila Evropskih razvojnih skladov so vplivale pomembne napake. Najverjetnejša stopnja napake je med 2 % in 5 %.

(b)

53.

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi urada EuropeAid delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil. V Prilogi 1, del 2 je prikazana ocena, ki jo je Sodišče podalo o nadzornih in kontrolnih sistemih v uradu EuropeAid (38).

54.

EuropeAid je v letu 2008 še naprej bistveno izboljševal svoje nadzorne in kontrolne sisteme. Začel je uporabljati nova revizijska pooblastila za revizije in izvajal informacijski sistem za upravljanje - revizija CRIS, s katero bi moral izboljšati svojo zmogljivost tako za načrtovanje in spremljanje revizij kot za analiziranje revizijskih ugotovitev in priporočil ter nadaljnje ukrepanje po njih. Letno poročilo o dejavnostih je bolje strukturirano, jasnejše in bolj informativno, predvsem zaradi večje uporabe kvantitativnih kazalnikov. Mogoče bi bilo podati jasnejše zaključke o tem, kako rezultati različnih kontrol prispevajo k zagotovilu generalnega direktorja, in razviti ključni kazalnik ocenjenega finančnega učinka napak, ki preostanejo še po izvedbi vseh predhodnih in naknadnih kontrol.

54.

55.

Urad EuropeAid je vzpostavil obširno strategijo kontroliranja in si prizadeva za zagotavljanje učinkovitejšega in uspešnejšega izvajanja kontrol. Pri tem bi bilo treba upoštevati naslednja priporočila:

(a)

predhodne preglede bi bilo treba izboljšati tako, da se večjo pozornost nameni ključnim tveganjem;

(a)

(b)

letni revizijski načrti bi morali biti pripravljeni na podlagi bolj strukturirane analize tveganj in bolj realistične ocene temu namenjenih sredstev;

(b)

V okviru priprav letnega revizijskega načrta za leto 2009 so bile delegacije povabljene, da posebno pozornost namenijo razpoložljivosti sredstev.

(c)

izvajanje letnih revizijskih načrtov bi bilo treba skrbno spremljati tekom celotnega leta, da se pravočasno odkrijejo večja odstopanja in sprejmejo popravni ukrepi;

(c)

(d)

funkcije revizije CRIS bi bilo treba razviti tako, da bi omogočale večjo učinkovitost in uspešnost nadzora revizijskih dejavnosti, analize revizijskih ugotovitev in priporočil ter nadaljnjega ukrepanje po njih;

(d)

Od začetka leta 2009 se na primer vsaka revizija, dogovorjena v CRIS, samodejno poveže s številko revizije CRIS, s čimer se zaključi postopek prijave v reviziji CRIS.

Druge izboljšave, kot je bolj točna registracija revizijskih ugotovitev in neupravičenih stroškov, so načrtovane za naslednje mesece.

(e)

Urad EuropeAid bi moral zagotoviti, da delegacije podatke v reviziji CRIS evidentirajo celovito in pravočasno;

(e)

(f)

glede na rezultate pristopa, ki ga je sprejel direktorat, odgovoren za države AKP, bi moral urad EuropeAid pregledati sistem naknadne kontrole transakcij, da bi ocenil, ali je treba razširiti obseg takšnih kontrol in ali je takšna razširitev izvedljiva.

(f)

56.

Sodišče uradu EuropeAid glede proračunske podpore priporoča, da:

(a)

si še naprej prizadeva podpreti svoje sklepe o upravičenosti do proračunske podpore, tako da strukturirano in formalno prikaže, da ima država prejemnica relevanten program reform za odpravo vseh bistvenih slabosti v predvidljivem času in da je zavezana njegovemu izvajanju;

(a)

(b)

zagotovi, da bodo vsi prihodnji sporazumi o financiranju zagotavljali izčrpno in jasno osnovo za oceno spoštovanja plačilnih pogojev.

(b)