[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.11.2009

COM(2009) 625 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz furfuril alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog obravnava uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v postopku glede pregleda ukrepov pri uvozu furfuril alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“). |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Se ne uporablja. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in ocena učinka |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

Zainteresirane stranke, ki jih zadeva postopek, so imele med preiskavo možnost zagovarjati svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne predvideva splošne ocene učinka, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

Pravni elementi predloga |

Povzetek predlaganih ukrepov Oktobra 2003 je Svet z Uredbo (ES) št. 1905/2003[1] uvedel dokončne protidampinške ukrepe v obliki posebne carinske dajatve na uvoz furfuril alkohola („FA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnosti protidampinških ukrepov na uvoz FA s poreklom s Kitajske maja 2008[2] je Komisija prejela zahtevo za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in 30. oktobra 2008 začela pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe glede trenutno veljavnih ukrepov v zvezi z uvozom furfuril alkohola s poreklom s Kitajske. Priloženi predlog uredbe Sveta temelji na dokončnih ugotovitvah preiskave glede ponovitve dampinga in verjetnosti ponovitve škode industriji Skupnosti. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe za podaljšanje trenutno veljavnih ukrepov za dve leti. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 21. decembra 2005. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, ker je oblika ukrepa opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča možnosti za odločanje na nacionalni ravni. |

Navedba o načinu zmanjšanja finančne in upravne obremenitve Skupnosti, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter njeni sorazmernosti z zastavljenim ciljem predloga se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna, ker osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti. |

Proračunske posledice |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

1. Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz furfuril alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[3] („osnovna uredba“), ter zlasti člena 9 in člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

2. Veljavni ukrepi

3. Svet je oktobra 2003 z Uredbo (ES) št. 1905/2003[4] uvedel dokončne protidampinške ukrepe v obliki posebne carinske dajatve na uvoz furfuril alkohola („FA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“). Znesek posebne dajatve se je za štiri kitajske proizvajalce gibal od 84 do 160 EUR na tono, dajatev na ravni države pa je znašala 250 EUR na tono („prvotna preiskava“).

4. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

5. Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnosti protidampinških ukrepov na uvoz FA s poreklom s Kitajske maja 2008[5] je Komisija 30. 2008 julija prejela zahtevo za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

6. Zahtevek je vložil International Furan Chemicals BV („vložnik“) v imenu edinega proizvajalca v Skupnosti, ki predstavlja 100 % proizvodnje FA Skupnosti. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovila.

7. Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in v Uradnem listu Evropske unije [6] objavila obvestilo o začetku pregleda.

8. Preiskava

9. Postopek

10. Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika proizvajalca Skupnosti, proizvajalce izvoznike na Kitajskem, kitajske oblasti, proizvajalca v predlagani primerljivi državi – Združenih državah Amerike, uvoznike/trgovce in uporabnike v Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

11. Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, ki so bile uradno obveščene o začetku pregleda, in tistim, ki so to zahtevali v roku iz obvestila o začetku postopka.

12. Izpolnjene vprašalnike so poslali vložnik proizvajalec Skupnosti, dva trgovca, deset uporabnikov, dve združenji uporabnikov, en proizvajalec izvoznik na Kitajskem in proizvajalec v primerljivi državi.

13. Zainteresirane stranke in preveritveni obiski

14. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za določitev interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

15. Proizvajalec Skupnosti in povezane družbe:

– TransFurans Chemicals BVBA, Geel, Belgiija

– International Furan Chemicals BV, Rotterdam, Nizozemska

– Central Romana Corporation, LTD, La Romana, Dominikanska republika

- Proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

– Zhucheng Taisheng Chemical Co. Ltd.

- Proizvajalec v primerljivi državi

– Penn Speciality Chemicals Inc., Združene države Amerike („ZDA“)

- Nepovezani uvozniki/trgovci:

– S. Chemicals, Nizozemska

- Uporabniki:

– Kiilto OY, Finska

– Mazzon Flli., Italija

– SATEF Hüttenes-Albertus, Italija

– Ashland Südchemie Kernfest, Nemčija

– Hüttenes-Albertus, Nemčija

16. Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

17. Preiskava glede nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom “ ali „OPP“).

18. Preiskava gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2005 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

19. Zadevni izdelek

20. Zadevni izdelek je isti kot pri prvotni preiskavi, tj. FA s poreklom s Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2932 13 00.

21. FA je kemični izdelek. Je brezbarvna do bledorumena tekočina, topna v številnih navadnih organskih topilih. Surovina za proizvodnjo FA je kemična tekočina furfural (FF), ki se pridobiva s predelavo različnih vrst kmetijskih odpadkov, kot so med drugim sladkorni trs, koruzni storži in riževe luskine.

22. FA je osnovni izdelek. FA se uporablja predvsem za proizvodnjo sintetičnih smol, ki se uporabljajo pri proizvodnji livarskih modelov, ti pa se uporabljajo pri izdelavi kovinskih ulitkov za industrijo.

23. Podobni izdelek

24. Kot pri prejšnji preiskavi je tudi ta preiskava pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti FA, ki ga proizvede in proda industrija Skupnosti v Skupnosti, FA, proizvedenega in prodanega na domačem kitajskem trgu, FA, uvoženega v Skupnost s Kitajske, ter FA, proizvedenega in prodanega v ZDA, enake, in da se ti izdelki uporabljajo v iste namene.

25. Zato je bilo sklenjeno, da so vsi navedeni izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

26. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

27. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena ista metodologija kot pri prvotni preiskavi. Pregled zaradi izteka ukrepov ne predvideva proučitve spremenjenih okoliščin, zato ni bilo dodatno proučeno, ali je treba proizvajalcem odobriti tržnogospodarsko obravnavo (TGO).

28. Uvodne opombe

29. Treba je opozoriti, da so v prvotni preiskavi sodelovali skupno štirje kitajski proizvajalci izvozniki in zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Vendar nihče med njimi ni izpolnil vseh potrebnih pogojev za odobritev TGO, zato je bilo treba vse njihove zahtevke za TGO zavrniti. Vsem je bila odobrena individualna obravnava (IO) saj je preiskava pokazala, da izpolnjujejo potrebna merila. Poudariti je treba, da je bila edinemu kitajskemu izvozniku, ki je sodeloval v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa, pri prvotni preiskavi odobrena IO.

30. Edini sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik je med OPP predstavljal 23,1 % uvoza v Skupnost. Od drugih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče neposredno dobiti zanesljivih informacij o uvozu zadevnega izdelka v Skupnost med OPP. V teh okoliščinah in v skladu s členom 18 osnovne uredbe je morala Komisija za celotne uvozne količine in cene uporabiti razpoložljiva dejstva, tj. podatke Eurostata in dokumentacijo, ki jo je vložnik predložil v zahtevku za začetek pregleda.

31. Obstoječe protidampinške dajatve v razponu od 84 do 160 EUR/tono s preostalo dajatvijo na ravni države v višini 250 EUR/tono ustrezajo ravni škode, ugotovljeni med prejšnjo preiskavo.

32. Damping v obdobju preiskave

33. Primerljiva država

34. V prvotni preiskavi so bile Združene države Amerike („ZDA“) uporabljene kot ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti za Kitajsko. V obvestilu o začetku sedanje preiskave je Komisija izrazila svoj namen, da kot primerljivo državo uporabi ZDA. Zainteresirane stranke so bile pozvane k predložitvi pripomb v zvezi s tem. ZDA so veljale za ustrezne zaradi velikosti in odprtosti domačega trga ter dejstva, da je en proizvajalec iz ZDA privolil v popolno sodelovanje v preiskavi.

35. Združenje uvoznikov je izbiri ZDA kot primerljive države nasprotovalo in trdilo, da je v ZDA samo en glavni proizvajalec in da so domače cene izredno visoke. En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je raven konkurence v ZDA nižja kot na kitajskem domačem trgu, zato naj trga ne bi bila primerljiva. Čeprav je bilo ugotovljeno, da je bil na trgu ZDA le en proizvajalec, je uvoz zagotavljal zadostno raven konkurence na tem znatnem trgu. Poleg tega ni privolil v sodelovanje nobeden od znanih proizvajalcev, s katerimi je bil vzpostavljen stik v drugih možnih primerljivih državah, vključno s Tajsko, Turčijo in Južno Afriko.

36. Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da so ZDA najbolj primerna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

37. Normalna vrednost

38. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca v ZDA.

39. Najprej je Komisija ugotovila, da je bil obseg skupne domače prodaje zadevnega izdelka pri proizvajalcu iz ZDA zadosten, zato se je lahko štela za reprezentativno v smislu člena 2(2) osnovne uredbe.

40. Komisija je nato proučila, ali se za zadevni izdelek, prodan v reprezentativnih količinah na domačem trgu primerljive države, lahko šteje, da je bil prodan v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je obseg prodaje zadevnega izdelka glede na vrsto, prodanega po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja kot proizvodni stroški, predstavljal 80 % ali več celotnega obsega prodaje, in da je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja kot proizvodni stroški. Zato so se lahko uporabile dejanske domače cene, izračunane kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OPP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

41. Normalna vrednost je bila zato v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe določena na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu primerljive države.

42. Izvozna cena

43. Edinemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku je bila pri prvotni preiskavi odobrena IO. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena zadevnega izdelka za navedeno družbo določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki v Skupnosti.

44. Zaradi nizke stopnje sodelovanja Kitajske je bila stopnja dampinga na ravni države za vse druge izvoznike na Kitajskem izračunana z uporabo kitajskih statističnih podatkov o izvozu.

45. Primerjava

46. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja in posojil so bile odobrene v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

47. Stopnja dampinga

48. V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za ZDA, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika na podlagi cene franko tovarna. Ta primerjava je pokazala znaten damping, katerega stopnja znaša več kot 40 %.

49. Na podlagi statističnih podatkov Eurostata in Kitajske je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga preostalega kitajskega izvoza v EU znatna, v istem obsegu kot zgoraj.

50. Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

51. Uvodna opomba

52. Treba je opozoriti, da ukrepi veljajo od oktobra 2003.

53. Razvoj proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti na Kitajskem

54. Kitajski proizvajalci izvozniki v sedanji preiskavi niso zares sodelovali, zato ni bilo na voljo preverljivih podatkov o njihovi zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti.

55. Po vložnikovi oceni znaša skupna proizvodna zmogljivost na Kitajskem v letu 2006 približno 364 900 ton FA na leto.

56. V skladu s kitajskim nacionalnim kemijskim informacijskim centrom[7] „ se je Kitajska proizvodna zmogljivost za furfural in furfuril alkohol v zadnjih letih prehitro povečala . Splošno mrtvilo potrošnje v sektorjih na koncu proizvodne verige, kot so furanske smole, je privedlo do prevelike ponudbe na trgu furfurala in furfuril alkohola“(.) „Proizvodnja furfurala in zlasti furfuril alkohola je na Kitajskem še vedno odvisna od izvoza “. Ta vir navaja tudi, da je bilo leta 2005 na Kitajskem več kot 300 proizvajalcev FA. Skupna letna proizvodna zmogljivost za FA je bila 240 000 ton, proizvedenih pa je bilo okrog 140 000 ton.

57. Po oceni edinega sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika je celotna proizvodnja FA na Kitajskem leta 2008 znašala 200 000 ton.

58. V vsakem primeru je kitajska proizvodna zmogljivost še naprej znatna. Poleg tega se je kitajski izvoz v EU kljub veljavnim ukrepom še naprej večal. Ne glede na vir informacij pa je jasno, da kitajska proizvodna zmogljivost znatno presega potrošnjo EU.

59. Trg Skupnosti za FA je velik in stabilen in glede na visoke protidampinške dajatve v ZDA (v razponu od 43 % do 50 %, podaljšani julija 2006) na uvoz s Kitajske, je pričakovati, da bi morebitni iztek v obstoječih ukrepov kitajske proizvajalce spodbudil k temu, da svoje proste zmogljivosti usmerijo v Skupnost.

60. Na podlagi navedenega se lahko sklene, da je glede na ogromno zmogljivost, ki je na Kitajskem na voljo, in veljavne protidampinške dajatve na nekem drugem pomembnem trgu, in sicer ZDA, velika verjetnost, da se bo v primeru izteka ukrepov dampinški uvoz v Skupnost povečal.

61. Obseg in cene uvoza s Kitajske v EU

62. Med OPP je uvoz zadevnega izdelka s Kitajske znašal približno 21 000 ton. Cena na enoto je bila v povprečju 1 210 EUR na tono (glej uvodno izjavo(57)). V istem obdobju je bila povprečna prodajna cena Skupnosti na enoto znatno višja, zato bi bil v primeru izteka ukrepov trg EU za kitajske izvoznike zelo privlačen.

63. Obseg in cene kitajskega izvoza v tretje države

64. Na podlagi podatkov, ki jih je predložil sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, je bilo ugotovljeno, da je ta družba v tretje države izvažala večje količine kot v EU in po cenah, ki so bile znatno nižje od cen proizvajalcev Skupnosti na trgu EU ter tudi nižje od kitajskih izvoznih cen za EU.

65. To potrjujejo javno dostopni kitajski statistični podatki, ki so pokazali, da so kitajske družbe večji del obdobja preiskave izvažale predvsem v azijske države po cenah, ki so bile znatno nižje od cen njihovega izvoza na trg Skupnosti. V teh okoliščinah bi ob izteku ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki lahko to prodajo preusmerili na trg Skupnosti, kjer so cene višje, a še vedno po dampinških cenah, ki bi nelojalno zniževale cene industrije Skupnosti.

66. O domačih cenah na Kitajskem so na voljo le omejene informacije.

67. Vendar je na podlagi izpolnjenega vprašalnika edine sodelujoče kitajske družbe ta družba zadevni izdelek prodajala na svojem domačem trgu po ceni, ki je bila znatno nižja od cene njenega izvoza v tretje države in v EU.

68. Sklepna ugotovitev

69. Preiskava je pokazala, da je bil obseg uvoza zadevnega izdelka v OPP sicer sorazmerno visok, vendar pa je bila za ta uvoz ugotovljena znatna stopnja dampinga.

70. Glede na prosto zmogljivost, ki je na voljo na Kitajskem, ki znatno presega celotno potrošnjo EU, bistveno razliko v cenah, ki se zaračunavajo v EU in v tretjih državah, ter posledično privlačnost trga Skupnosti za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je navedeno v uvodni izjavi(41), se sklene, da je velika verjetnost, da se ob izteku ukrepov dampinški uvoz v Skupnost poveča.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

71. Enako kot v prvotni preiskavi je v Skupnosti le en proizvajalec FA: TransFurans Chemicals, Belgija („TFC“). V skladu s tem predstavlja proizvodnja TFC celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

72. Proizvodnja Skupnosti je v celoti združena v enem samem gospodarskem subjektu, ki ga sestavljajo tri družbe in deluje takole:

73. TFC v zadevni izdelek predela surovino, furfural, ki jo dobavlja matična družba Central Romana Corporation („CRC“), Dominikanska republika. International Furan Chemicals („IFC“) s sedežem na Nizozemskem je prodajni zastopnik za zadevni izdelek, ki ga TFC proizvaja za celi svet. TFC, IFC in CRC so povezane prek skupnega lastništva.

74. Na podlagi navedenega predstavljata TFC in njena povezana družba IFC industrijo Skupnosti v smislu členov 5(4) in 4(1) osnovne uredbe. Treba je opozoriti, da je bilo za smiselno oceno nekaterih kazalnikov škode treba upoštevati tudi nekatere podatke podjetja CRC.

E. RAZMERE NA TRGU SKUPNOSTI

75. Uvodna opomba

76. Glede na to, da industrijo Skupnosti predstavlja le ena družba, so bili nekateri podatki v zvezi z industrijo Skupnosti iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, potrošnjo in tržnim deležem kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter uvozom drugih tretjih držav izraženi z indeksi, da se ohrani zaupnost predloženih podatkov skladu s členom 19 osnovne uredbe.

77. Potrošnja Skupnosti

78. Potrošnja Skupnosti je bila izračunana na podlagi skupnega obsega prodaje industrije Skupnosti njene lastne proizvodnje FA v Skupnosti, uvoza s Kitajske ter uvoza iz drugih tretjih držav.

79. Ob upoštevanju obsega uvoza iz zadevne države in dejstva, da so se v prvotni preiskavi namesto Eurostatovih statističnih podatkov o uvozu uporabili kitajski uradni statistični podatki o izvozu, ki so bili natančnejši glede na to, da so bili nekateri podatki Eurostata glede tega izdelka označeni kot „zaupni“ in zato niso bili javno dostopni. Za obseg uvoza drugih tretjih držav so bili uporabljeni statistični podatki Eurostata, saj zanesljivejših ni bilo na voljo.

Preglednica 1 Potrošnja Skupnosti (na podlagi podatkov o obsegu prodaje)

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 108 | 158 | 166 |

Letni trend | 8 % | 47 % | 5 % |

Vir: preverjen izpolnjen vprašalnik industrije Skupnosti, Eurostat, kitajska uradna izvozna statistika

80. Na podlagi tega in v skladu s preglednico 1 se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju znatno povečala, tj. za 66 %.

81. Opozarja se, da so na navedeni razvoj lahko vplivali morebitni zaupni podatki o uvozu s Tajske, kot je navedeno v uvodni izjavi(61).

82. Obseg, tržni delež in cene uvoza s Kitajske

Preglednica 2 Obseg, tržni delež in cene uvoza s Kitajske

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Uvoz (v tonah) | 16 010 | 10 635 | 19 245 | 21 002 |

Indeks | 100 | 66 | 120 | 131 |

Tržni delež (indeks) | 100 | 62 | 76 | 79 |

Uvozna cena CIF v EUR/tono | 887 | 738 | 893 | 1 210 |

Indeks | 100 | 83 | 101 | 136 |

Vir: kitajska uradna izvozna statistika

83. V obravnavanem obdobju se je količina uvoza s Kitajske povečala za 31 %, s 16 010 ton v 2005 na 21 002 ton v OPP, medtem ko se je tržni delež zmanjšal za 21 %. Pri tem razvoju je treba upoštevati, da se je potrošnja Skupnosti v istem obdobju znatno povečala, tj. za 66 %.

84. Opozoriti je treba, da je industrija Skupnosti med OPP s Kitajske sama uvozila med 5 000 in 9 000 ton zadevnega izdelka, ki ga je prodala naprej na trgu Skupnosti. Industrija Skupnosti je bila zato tudi glavni uvoznik zadevnega izdelka s Kitajske. Industrija Skupnosti je uvažala zato, ker kljub proizvodnji s polno zmogljivostjo (glej uvodni izjavi (64) in (65)) ni mogla zadovoljiti povpraševanja na trgu Skupnosti.

85. Povprečne uvozne cene s Kitajske so se v obravnavanem obdobju zvišale za 36 %, tj. z 887 EUR/tono leta 2005 na 1 210 EUR/tono med OPP.

86. Primerjava uvoznih cen CIF, ki se na mejah Skupnosti zaračunavajo neodvisnim strankam, vključno s stroški po uvozu, s cenami franko tovarna industrije Skupnosti za iste vrste izdelka je pokazala, da kitajske uvozne cene v OPP niso nelojalno nižale prodajnih cen industrije Skupnosti.

87. Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih tretjih držav

Preglednica 3 Uvoz s trgov drugih tretjih držav

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Tajska |

V tonah | 673 | 208 | 10 660 | 11 450 |

Indeks | 100 | 31 | 1 584 | 1 701 |

Tržni delež indeksirano | 100 | 28 | 1 017 | 1 044 |

Uvozna cena EUR/tono | 1.059 | 822 | 1 086 | 1 302 |

Indeks | 100 | 78 | 103 | 123 |

Južna Afrika |

V tonah | 890 | 0 | 123 | 2 695 |

Indeks | 100 | 0 | 14 | 303 |

Tržni delež indeksirano | 100 | 0 | 8 | 183 |

Uvozna cena EUR/tono | 682 | 0 | 930 | 1 301 |

Indeks | 100 | 0 | 136 | 191 |

Druge tretje države |

V tonah | 160 | 11 | 193 | 239 |

Indeks | 100 | 7 | 120 | 149 |

Tržni delež indeksirano | 100 | 0 | 75 | 100 |

Uvozna cena EUR/tono | 1 790 | 7 500 | 3 051 | 3 368 |

Indeks | 100 | 419 | 170 | 188 |

Vir: Eurostat

88. Ugotovljeno je, da podatki Eurostata za Tajsko kažejo povišanje uvozne količine z neznatnih količin v letih 2005 in 2006 na 10 660 ton v letu 2007 ter 11 450 ton med OPP, z bistvenim povečanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju z indeksa 100 na 1 044. Vendar se poudarja, da so podatki Eurostata vsebovali nekatere zaupne podatke v zvezi s tajskim uvozom v letih 2005 in 2006 in da je bilo povečanje uvoza in tržnega deleža v resnici nižje od prikazanega. Uvozne cene s Tajske so se v obravnavanem obdobju povišale za 23 % in bile precej višje od cen industrije Skupnosti med OPP.

89. Čeprav se je uvoz iz Južne Afrike v obravnavanem obdobju povečal, je ostal na razmeroma nizki ravni z ravnjo cen, podobno tajskemu uvozu.

90. Uvoz iz drugih tretjih držav ni predstavljal znatnih količin.

91. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

92. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

93. Proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je v tem obdobju ostala stabilna.

94. Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 % in tako je bila dosežena polna zmogljivost. Industrija Skupnosti je od leta 2006 naprej proizvajala nad svojo teoretično nameščeno zmogljivostjo.

Preglednica 4 Proizvodnja Skupnosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 104 | 106 | 108 |

Letni trend | 4 % | 1 % | 2 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

Preglednica 5 Proizvodna zmogljivost Skupnosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 100 | 100 | 100 |

Letni trend | 0 % | 0 % | 0 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

Preglednica 6 Izkoriščenost zmogljivosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 104 | 106 | 108 |

Letni trend | 4 % | 1 % | 2 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

95. Zaloge

96. Zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 50 % zaradi visokega povpraševanja tem obdobju, zlasti med OPP, in nezadostne zmogljivosti industrije Skupnosti za oskrbo trga Skupnosti. Zato so se zaloge stalno zmanjševale.

Preglednica 7 Zaloge

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 81 | 89 | 50 |

Letni trend | -19 % | 10 % | -44 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

97. Prodaja, tržni delež in cene

Preglednica 8 Obseg prodaje in vrednosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Prodaja po obsegu – indeks | 100 | 151 | 147 | 134 |

Letni trend | 51 % | -2 % | 9 % |

Prodaja po vrednosti – indeks | 100 | 127 | 156 | 175 |

Letni trend | 27 % | 23 % | 12 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

98. Obseg prodaje industrije Skupnosti se je od leta 2005 do 2006 povečal za 51 % in leta 2006 dosegel vrh, potem pa se je stalno zmanjševal. Istočasno se je za 19 % zmanjšal tržni delež industrije Skupnosti. Razlog je v dejstvu, da se je povpraševanje pri industriji Skupnosti povečalo bolj kot skupno povečanje obsega prodaje. Ker je industrija Skupnosti že proizvajala s polno zmogljivostjo, kot je navedeno, ni bila sposobna svoje prodaje povečati v istem obsegu kot je bilo povečanje potrošnje.

Preglednica 9 Tržni delež industrije Skupnosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 140 | 93 | 81 |

Letni trend | 40 % | -34 % | -13 % |

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki industrije Skupnosti, Eurostat, kitajska izvozna statistika

99. Prodajne cene na enoto industrije Skupnosti so se najprej znižale za 16 % od leta 2005 do 2006, nato pa so se stalno zviševale. V celotnem obravnavanem obdobju so se povprečne cene industrije Skupnosti tako zvišale za 31 %.

Preglednica 10 Prodajne cene industrije Skupnosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 84 | 106 | 131 |

Letni trend | -16 % | 26 % | 23 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

100. Dejavniki, ki vplivajo na cene Skupnosti

101. Pritisk povpraševanja v celotnem obravnavanem obdobju je posledično privedel do znatnega povišanja cen. Veliko povpraševanje med OPP je povzročilo celo občasna pomanjkanja na trgu Skupnosti.

102. Ravni cen na trgu Skupnosti so bile v celotnem obravnavanem obdobju na splošno visoke. Dampinški uvoz s Kitajske v tem obdobju ni povzročil znatnega cenovnega pritiska. Enak trend je opaziti tudi pri kitajskem uvozu in uvozu iz drugih tretjih držav, z izjemo leta 2006, ko so se znižale tako količine kot cene.

103. Na prodajo so manj vplivali celotni stroški proizvodnje in razlog za rast cen je bil predvsem razvoj trga. To dokazuje tudi izjemno zvišanje stroškov leta 2006 (zaradi izjemnega povečanja stroškov kurilnega olja za proizvodnjo FF), kar ni neposredno vplivalo na prodajne cene industrije Skupnosti, ki so se v istem letu znižale.

104. Zaposlenost, produktivnost in plače

105. Zaposlenost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna, medtem ko se je produktivnost v istem obdobju povečala za 6 % zaradi povečanja obsega proizvodnje. Predelava FF v FA je dokaj enostaven postopek in zato ni zelo delovno intenziven. Povprečne plače v obravnavanem obdobju so se znižale za 4 %.

Preglednica 11 Zaposlenost

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 106 | 105 | 102 |

Letni trend | 6 % | -1 % | -3 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

Preglednica 12 Produktivnost

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 98 | 100 | 106 |

Letni trend | -2 % | 2 % | 6 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

Preglednica 13 Plače

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 102 | 95 | 96 |

Letni trend | - | 2 % | -6 % | 1 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

106. Dobičkonosnost

107. Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je od leta 2005 do OPP znatno povečala, tj. za 43 %, in med OPP dosegla zelo visoko raven, ki je bistveno presegala ciljni dobiček, določen v prvotni preiskavi (15,17 %). Opozarja se, da je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti zelo visoka v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2006. Leta 2006 so izjemno visoke cene kurilnega olja, ki je eden glavnih dejavnikov pri proizvodnji FF, in nizke prodajne cene privedle do izgub industrije Skupnosti.

Preglednica 14 Dobičkonosnost

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | -27 | 125 | 143 |

Letni trend | - | -127 % | 562 % | 14 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

108. Naložbe, donosnost naložb in sposobnost zbiranja kapitala

109. Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale, vendar skupni znesek ni bil znaten, saj je znašal le majhen delež doseženega dobička. Industrija Skupnosti ni vlagala v nove zmogljivosti, temveč so naložbe zajemale predvsem popravila in vzdrževanje. Preiskava je tudi pokazala, da se je donosnost naložb, tj. neto dobiček podobnega izdelka pred obdavčitvijo, izražen kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, pripisane podobnemu izdelku, med obravnavanim obdobjem znatno povečala.

Preglednica 15 Naložbe

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 116 | 150 | 187 |

Letni trend | 16 % | 29 % | 25 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

Preglednica 16 Donosnost naložb

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Donosnost naložb | 4,3 % | -6,1 % | 8,3 % | 18,4 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

110. Preiskava ni pokazala, da bi imela industrija Skupnosti večje težave z zbiranjem kapitala.

111. Denarni tok

112. Denarni tok je sledil podobnemu trendu kot dobičkonosnost, saj se je v obravnavanem obdobju znatno povečal.

Preglednica 17 Denarni tok

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | -167 | 294 | 661 |

Letni trend | -267 % | 276 % | 125 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

113. Rast

114. Industrija Skupnosti ni imela neposredne koristi od rasti trga med obravnavanim obdobjem, saj je, medtem ko je povečala svoj obseg prodaje, izgubila skupni tržni delež. Vendar je za to kriva odločitev industrije Skupnosti, da ohrani proizvodno zmogljivost na istih ravneh v celotnem obravnavanem obdobju. Kljub visoki dobičkonosnosti in rastočemu povpraševanju ni bilo nobenih naložb za povečanje zmogljivosti.

115. Višina stopnje dampinga

116. Na podlagi podatkov edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika in izračunov na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov (kitajske statistike), se je med OPP kljub veljavnim ukrepom nadaljeval znaten damping, čeprav na nižjih ravneh, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi.

117. Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

118. Čeprav je imela industrija Skupnosti možnost okrevati od preteklega dampinga, zlasti glede obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti, so stopnje dampinga še vedno znatne.

119. Izvoz industrije Skupnosti

Preglednica 18 Obseg izvoza industrije Skupnosti

2005 | 2006 | 2007 | OPP |

Indeks | 100 | 82 | 78 | 96 |

Letni trend | - | -18 % | -5 % | 23 % |

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Skupnosti

120. Glavni izvozni trg industrije Skupnosti so ZDA. Čeprav se je izvoz leta 2006 in 2007 zmanjševal, je bila v OPP skoraj dosežena raven izvoza iz leta 2005. Treba je opozoriti, da je bila izvožena količina v ZDA znatna in je ustrezala 25 % njene skupne proizvodnje v OPP, po drugi strani pa je industrija Skupnosti velike količine zadevnega izdelka tudi uvažala s Kitajske, da bi zadovoljila povpraševanje svojih strank v Skupnosti. Industrija Skupnosti je lastno proizvodnjo FA izvažala na donosnejši trg ZDA, na katerem so bile cene še višje kot na trgu Skupnosti.

121. Sklep o položaju industrije Skupnosti

122. Protidampinški ukrepi imajo nedvomno pozitiven učinek na položaj industrije Skupnosti. Vsi glavni kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje (+8 %) in prodaje (+34 %), vrednost prodaje (+75 %), povprečna prodajna cena (+31 %), naložbe (+87 %), dobičkonosnost (+43 %), denarni tok (+561 %), zaloge (–50 %) in produktivnost (+6 %), so kazali pozitiven razvoj. Zlasti je bila raven dobička industrije Skupnosti visoka v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2006.

123. Kar zadeva tržni delež industrije Skupnosti, se padajoči trend ne more šteti za pokazatelja škode. Dejansko industrija Skupnosti, ki je že proizvajala z največjo zmogljivostjo, ni mogla zadovoljiti vedno večjega povpraševanja, kar je imelo kljub rastočemu obsegu prodaje negativen učinek na njen tržni delež.

124. Skratka, glede na pozitiven razvoj kazalnikov, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti, se šteje, da je v dobrem stanju, tako da nadaljevanja znatne škode ni bilo mogoče dokazati. Zato se je proučilo, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

125. Povzetek analize verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škodljivega dampinga

126. Opominja se, da so kitajski proizvajalci izvozniki kljub veljavnim ukrepom izvažali po znatnih stopnjah dampinga, kot je razloženo v uvodni izjavi (31). Prenehanje veljavnosti ukrepov bi lahko ob ustreznem znižanju izvoznih cen povzročilo še višje stopnje dampinga.

127. Kot je navedeno, bi bila spodbuda za povečanje obsega izvoza v Skupnost znatna, saj na drugem večjem kitajskem izvoznem trgu, tj. ZDA, veljajo visoki protidampinški ukrepi proti Kitajski, ki so preprečevalnega značaja, zato je ta trg kitajskemu izvozu tako rekoč nedostopen.

128. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da imajo kitajski proizvajalci znatne proste zmogljivosti zaradi strukturne presežne zmogljivosti na Kitajskem, ki jo je povzročilo zmanjšanje domačega povpraševanja na Kitajskem zaradi krčenja trga po olimpijskih igrah leta 2008 ter vpliva svetovne gospodarske krize.

129. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so kitajske izvozne cene za tretje države na nižjih ravneh kot za Skupnost.

130. Zato je bilo sklenjeno, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga in tveganje za povečanje obsega uvoza, ki bi ob morebitni razveljavitvi ukrepov povzročilo pritisk, da se cene v Skupnosti vsaj kratkoročno znižajo.

131. Povečanje dampinškega uvoza bi običajno povzročilo pritisk na nižanje ravni cen in bi negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Skupnosti ter na njeno finančno okrevanje, ki je bilo ugotovljeno med OPP.

132. Učinek dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti – kazalniki in verjeten razvoj v obdobju po OPP

133. Tržni delež industrije Skupnosti se je zmanjševal že od leta 2006 naprej in sicer v obdobju rastoče potrošnje, medtem ko se je od istega leta naprej večal tržni delež kitajskega uvoza. Glede na te mešane kazalnike (tj. splošno okrevanje industrije Skupnosti, vendar izguba tržnega deleža) je bil proučen razvoj po OPP, da bi se ustvarila jasnejša slika verjetnih prihodnjih trendov. Opozoriti je treba, da na verjetnost ponovitve škode zaradi pritiska na nižanje cen lahko vpliva ali jo še poveča razvoj globalnega gospodarstva in njegovih učinkov na povpraševanje in potrošnjo.

134. Zbrane so bile dodatne informacije za ugotovitev, ali so sklepi na podlagi analize obravnavanega obdobja in zlasti OPP, ostali veljavni tudi po OPP. V zvezi s tem je industrija Skupnosti predložila informacije o razvoju svojih prodajnih cen v Skupnosti, ki zajemajo obdobje od oktobra 2008 do aprila 2009, ter kitajskega obsega uvoza in povprečnih uvoznih cen v istem obdobju.

135. Na podlagi tega se lahko ugotovi nedvomno in stalno upadanje prodajnih cen industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, tj. prodajne cene aprila 2009 so se znižale za 35 % v primerjavi s povprečnimi prodajnimi cenami med OPP. Glede obsega prodaje industrije Skupnosti je bila aprila 2009 prodaja 33 % nižja kot marca 2009, čeprav ni bilo stalnega upadanja. Podatki so kazali, da je industrija Skupnosti upadala.

136. Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je znatno zmanjšala. Stopnja dobička je stalno upadala in se aprila 2009 zmanjšala za skoraj 80 % v primerjavi s stopnjo dobička med OPP. Tako stopnja dobička industrije Skupnosti od marca 2009 ni dosegla ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi, in je aprila 2009 padla znatno pod to mejo.

137. Cene kitajskega uvoza cene so stalno upadale, vendar manj izrazito od upadanja obsega uvoza in znižanja prodajnih cen industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Kitajske uvozne cene, ki so bile sicer v glavnem rahlo nad prodajnimi cenami industrije Skupnosti, so jih v nekaj mesecih nelojalno znižale, kar kaže, da se je pritisk na cene tega uvoza na trgu povečal. Podobno je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske cene na koncu tega obdobja pod cenami industrije Skupnosti.

138. Na podlagi navedenega in glede na nedvomno slabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti je bilo sklenjeno, da bi se ob morebitnem izteku ukrepov škoda verjetno ponovila.

139. Opozarja se, da je povpraševanje v Skupnosti zaradi svetovne gospodarske krize znatno upadlo, kar je imelo negativen učinek na obseg prodaje, prodajne cene in dobičkonosnost na trgu Skupnosti. Finančni položaj industrije Skupnosti se je poslabšal, s čimer je postala industrija Skupnosti še posebno ranljiva, zato jo dampinški uvoz s Kitajske še lažje prizadene. Ta položaj se bo verjetno še poslabšal, če bi zaradi izteka ukrepov prišlo do povečanja takega uvoza.

140. Sklepne ugotovitve o verjetnosti ponovitve škode

141. Če povzamemo, obstaja v primeru razveljavitve ukrepov kratkoročna verjetnost znatnega povečanja dampinškega uvoza s Kitajske v Skupnost, kar bi povzročilo pritisk na nižanje cen in ponovitev škode za industrijo Skupnosti.

142. Vendar se opozarja, da je bil položaj industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem na splošno pozitiven, saj ji je v glavnem uspelo okrevati od preteklega dampinga in proti koncu obdobja dosegati znatne dobičke. Zato se šteje, da bo najbrž potrebnih manj kot pet let, ko je to običajno, da si bo industrija Skupnosti lahko opomogla od trenutnega negotovega položaja, kar bo vsekakor lahko začasno, in da se prepreči ponovitev škode, če bi se dovolil iztek ukrepov. Srednjeročno se lahko spet poveča povpraševanje industrije Skupnosti. V tem primeru in na podlagi posebnosti trga Skupnosti ter zlasti potrebe po hitrem in zanesljivem viru dobave za porabnike Skupnosti, se šteje, da lahko industrija Skupnosti srednjeročno okreva od vsakršne škode ali da ponovitev škode ne bo več verjetna. Po tem se lahko položaj ponovno pregleda.

G. INTERES SKUPNOSTI

143. Uvodna opomba

144. V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bilo nadaljevanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju s splošnim interesom Skupnosti. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh drugih vpletenih interesov, kot so interes industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka.

145. Opozoriti je treba, da se v prejšnji preiskavi uvedba ukrepov ni štela za nasprotujočo interesom Skupnosti. Sedanja preiskava pa je pregled zaradi izteka ukrepa, s katerim se proučijo razmere, v katerih protidampinški ukrepi že veljajo.

146. Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepnim ugotovitvam o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

147. Interes industrije Skupnosti

148. Opozarja se, da se je damping v OPP še vedno pojavljal in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga zadevnega izdelka s poreklom s Kitajske ter verjetnost ponovitve škode za industrijo Skupnosti.

149. Industrija Skupnosti je dokazala svojo sposobnost preživetja in konkurenčnost, kar je potrdil pozitivni razvoj vseh glavnih dejavnikov škode med obravnavanim obdobjem. Predhodno uvedeni protidampinški ukrepi so pripomogli k vzpostavitvi ravni cen iz OPP, kar je industriji Skupnosti omogočilo ponovno vzpostaviti svojo dobičkonosnost.

150. Zato je v interesu industrije Skupnosti, da se ohranijo ukrepi proti dampinškemu uvozu s Kitajske.

151. Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev

152. Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim nepovezanim uvoznikom/trgovcem. V preiskavi je sodeloval samo en uvoznik/trgovec.

153. Preiskava je pokazala, da količine, s katerimi je trgoval nepovezani uvoznik med obravnavanim obdobjem, niso bile znatne, in prodaja zadevnega izdelka je predstavljala le majhen delež njegove celotne prodaje.

154. Šteje se, da nadaljevanje ukrepov ne bo spremenilo sedanjega položaja uvoznikov/trgovcev. Jasno je, da se lahko uvozniki oprejo tudi na druge vire dobave, kar je razvidno iz tržnega deleža drugih tretjih držav, zlasti Tajske, kar kaže, da je konkurenca na trgu Skupnosti zagotovljena.

155. Na podlagi navedenega se je štelo, da nadaljevanje ukrepov ne bi bistveno vplivalo na uvoznike/trgovce.

156. Interes uporabnikov

157. Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim nepovezanim uporabnikom. V preiskavi je sodelovalo osem uporabnikov, ki predstavljajo 44 % celotnega uvoza s Kitajske. Preiskava je pokazala, da ti uporabniki uvažajo zadevni izdelek neposredno s Kitajske. Poleg tega sta izpolnjena vprašalnika poslali tudi dve združenji uporabnikov.

158. Glavni industrijski uporabniki FA v Skupnosti so proizvajalci furanske smole. Preiskava je pokazala, da je vsaj nekaj uporabnikov kljub veljavnim ukrepom med OPP še vedno dosegalo dokaj visoke stopnje dobička.

159. Uporabniki so tudi opozorili, da mora industrija Skupnosti ostati pomemben vir dobave, da se zagotovi kratkoročna razpoložljivosti zadevnega izdelka ter določena stopnja zanesljivosti in doslednosti dobave.

160. Na podlagi navedenega se je štelo, da nadaljevanje ukrepov ne bi imelo bistveno negativnega učinka na industrijske uporabnike.

161. Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

162. Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da v zvezi z interesom Skupnosti ni nujnih razlogov proti podaljšanju protidampinških ukrepov.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

163. Vse stranke so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov po razkritju.

164. Jasno je, da je industrija Skupnosti lahko izkoristila veljavne ukrepe in da se je ob upoštevanju večine kazalnikov škode njen položaj v zadevnem obdobju znatno izboljšal. Industrija Skupnosti je med OPP ustvarila visoke stopnje dobička, obseg prodaje in proizvodnje pa sta dosegla najvišjo raven. Na podlagi pozitivnega gospodarskega razvoja industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem ni bilo mogoče ugotoviti nadaljevanja znatne škode.

165. Vendar je preiskava po eni strani pokazala, da je industrija Skupnosti kljub povečanju potrošnje izgubila tržni delež, medtem ko se je tržni delež kitajskega uvoza povečal. Po drugi strani pa je preiskava tudi pokazala, da so na Kitajskem na voljo proste zmogljivosti in da se je med OPP nadaljevala visoka stopnja dampinga.

166. Poleg tega je preiskava o verjetnosti ponovitve škode pokazala, da se je položaj industrije Skupnosti po OPP poslabšal in je na začetku drugega četrtletja 2009 privedel do škode. Razkrila je tudi znatne proste zmogljivosti na Kitajskem in dejstvo, da bi iztek ukrepov v veliki meri spodbudil usmeritev teh zmogljivosti v Skupnost. Ta pričakovani val dampinškega uvoza bo verjetno povečal pritisk na cene v Skupnosti z negativnim učinkom na cene industrije Skupnosti in stopnje dobička. Zato je bilo ugotovljeno, da v primeru izteka ukrepov vsaj kratkoročno obstaja verjetnost ponovitve škode.

167. To bi imelo še bolj negativen učinek glede na trenutno gospodarsko krizo, ki je povzročila krčenje potrošnje po OPP. Ob takem razvoju dogodkov bi vpliv dampinškega uvoza pomnožil negativne učinke na industrijo Skupnosti.

168. Nenazadnje se šteje, da se bo v primeru srednjeročnega gospodarskega okrevanja povpraševanje po FA v Skupnosti povečalo. V teh okoliščinah bo industrija Skupnosti lahko ustrezno povečala svoj obseg prodaje.

169. Zato iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške ukrepe na uvoz FA s Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 1905/2003, ohraniti še dodatni dve leti brez poseganja v druge določbe člena 11 osnovne uredbe.

170. Po razkritju je industrija Skupnosti zahtevala, da je treba dokončne ukrepe podaljšati za pet let, in trdila, da nenadna sprememba tržnih pogojev po OPP kaže, da je gibanje na trgu negotovo in težko predvidljivo. Ocena institucij Skupnosti, tj. da lahko gospodarstvo srednjeročno okreva in da se lahko povpraševanje po FA v Skupnosti posledično poveča, naj torej ne bi bila dovolj natančna. Vendar je bilo v skladu z navedenim v uvodnih izjavah (117) do (119) ugotovljeno, da je gibanje po OPP, vključno z učinki gospodarske krize, verjetno kratkoročnega značaja, kar utemeljuje uvedbo ukrepov za ne več kot dve leti. Zato je bilo treba zahteve industrije Skupnosti s tem v zvezi zavrniti.

171. Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi so:Predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

172. Če se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od štirih družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države −

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

173. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz furfuril alkohola, ki se trenutno uvršča pod oznako ex 2932 13 00 (oznaka TARIC 2932 13 00 90), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

174. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, je:

Družbe | Stopnja protidampinške dajatve (EUR/tono) | Dodatna oznaka TARIC |

Gaoping Chemical Industry Co. Ltd | 160 | A442 |

Linzi Organic Chemical Inc. | 84 | A440 |

Zhucheng Taisheng Chemical Co. Ltd. | 97 | A441 |

Henan Huilong Chemical Industry Co. Ltd. | 156 | A484 |

vse druge družbe | 250 | A999 |

175. V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prost promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 145 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi odstavka 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

176. Uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za štiri družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge k tej Uredbi. Če družbe takega računa ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

177. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in velja dve leti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik […]

PRILOGA

Veljavni trgovinski račun iz člena 1(4) te uredbe mora vključevati izjavo, ki jo podpiše uradnik družbe in je v naslednji obliki:

1. Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdal trgovinski račun.

2. Naslednjo izjavo: „Spodaj podpisani potrjujem, da je [količina] furfuril alkohola, trenutno uvrščenega pod oznako KN ex 2932 13 00 (dodatna oznaka TARIC), prodanega za izvoz v Evropsko Skupnost, zajetega v tem računu, proizvedena v [ime in naslov podjetja] v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in resnični.“

3. Datum in podpis.

[1] UL L 283, 31.10.2003, str. 1.

[2] UL C 111, 6.5.2008, str. 50.

[3] UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

[4] UL L 283, 31.10.2003, str. 1.

[5] UL C 111, 6.5.2008, str. 50.

[6] UL C275, 30.10.2008, str. 21.

[7] Kitajski nacionalni kemijski informacijski center (Chem China) je bil ustanovljen oktobra 1992 po združitvi informacijsko raziskovalnega inštituta za znanost in tehnologijo ministrstva za kemično industrijo, ustanovljenega leta 1959, ter informacijskega centra za gospodarstvo ministrstva za kemično industrijo, ustanovljenega leta 1984. http://www.chemchina.com.cn/chempwas/en/7under_8.htm