[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.10.2009

COM(2009) 596 konč.

2009/0166 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini (SEC(2009)1459}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

11 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Komisija predlaga zagotovitev makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini v obliki posojila za podporo gospodarski stabilizaciji Bosne in Hercegovine ter financiranje njenih zunanjih plačilnobilančnih in proračunskih potreb, ki jih je ugotovil MDS. S predlagano pomočjo se bo podprl program vlade za potrebne fiskalne prilagoditve in strukturne reforme, da se zagotovijo vzdržni fiskalni in zunanji računi. Bosni in Hercegovini bo pomagala pri odpravljanju posledic svetovne finančne krize. Predlagana makrofinančna pomoč Skupnosti bo dopolnila podporo MDS, predvideno s stand-by kreditnim aranžmajem, ki ga je odbor MDS odobril 8. julija 2009, in podporo, ki jo bo Svetovna banka zagotovila v obliki politike posojil za proračunsko podporo. Makrofinančna pomoč Skupnosti bo izjemna, časovno omejena in pogojena, predvsem z napredkom pri izvajanju sedanjega programa MDS in uspešnim izpolnjevanjem pogojev gospodarske politike, ki bodo povezani s to pomočjo. Glede na ugotovljene potrebe po financiranju za leto 2010 je treba makrofinančno pomoč Skupnosti Bosni in Hercegovini izplačati pred koncem leta 2010. |

120 | Splošno ozadje Rast realnega BDP se je leta 2008 s 6,8 %, kolikor je znašala leta 2007, zmanjšala na 5,4 %. Posledice svetovne gospodarske in finančne krize so se v Bosni in Hercegovini začele kazati v zadnjem četrtletju leta 2008. Gospodarska dejavnost v gradbeni, kovinski in avtomobilski industriji ter v storitvenem sektorju se je upočasnila, podjetja pa so začela odpuščati delavce. Dinamika trgovanja se je zelo upočasnila, finančna stabilnost pa je bila oktobra 2008 ogrožena, ker je bilo v samo enem mesecu dvignjenih približno 12 % depozitov. Medtem ko so se razmere na domačih finančnih trgih hitro stabilizirale, se je v letu 2009 z zmanjševanjem domačega povpraševanja upočasnjevanje gospodarske dejavnosti nadaljevalo. Razpoložljivi kratkoročni kazalniki, kot je industrijska proizvodnja, pa kažejo različno stanje: medtem ko se je industrijska proizvodnja v Federaciji Bosne in Hercegovine (ki predstavlja približno dve tretjini gospodarstva te države) v prvi polovici leta 2009 na letni ravni zmanjšala za 10,4 %, se je v Republiki srbski (ki predstavlja približno preostalo tretjino gospodarstva) povečala za 17,1 %. Vendar je povečanje v Republiki srbski skoraj v celoti posledica ponovnega odprtja naftne rafinerije decembra 2008. Letni indeks cen življenjskih potrebščin na državni ravni je maja 2009 postal negativen, junija pa je padel na –1,8 % z največje vrednosti skoraj 10 % julija 2008. 12-mesečna povprečna stopnja inflacije se je junija znižala na 3,8 % v primerjavi s 7,4 % v letu 2008. Napovedi za to leto in obdobje po njem so še vedno slabe. V makroekonomskem scenariju iz programa MDS so za leto 2009 predvideni ničelna rast posojil, malo neposrednih tujih naložb in fiskalno omejevanje, ki bodo povzročili veliko zmanjšanje domačega povpraševanja, enakomerno razporejeno med naložbami in porabo. BDP naj bi se po pričakovanjih v letu 2009 zmanjšal za 3 %, v letu 2010 pa se samo malo povečal, in sicer za 0,5 %. Primanjkljaj na tekočem računu se je z 12,7 % leta 2007 povečal na 14,7 % BDP v letu 2008, predvsem zaradi gibanja svetovnih cen in domačega povpraševanja v prvi polovici leta 2008, ki sta povzročila povečanje primanjkljaja v trgovinski bilanci. Ta primanjkljaj se je večinoma enakovredno financiral iz tujih neposrednih naložb in črpanja novih posojil iz tujine. Vendar se je dinamika trgovanja proti koncu leta 2008 upočasnila zaradi manjšega povpraševanja, uvoz pa se je zmanjševal hitreje od izvoza. Mesečni zunanjetrgovinski primanjkljaj se je po več kot dveh letih izboljšal novembra 2008. V prvi polovici leta 2009 je zmanjšanje uvoza (25,3 %) preseglo zmanjšanje izvoza (23,4 %), zaradi česar se je zunanjetrgovinski primanjkljaj izboljšal za 26,7 %. Posledično se je primanjkljaj na tekočem računu v prvem četrtletju na letni ravni več kot prepolovil in se zmanjšal na samo približno 10 % BDP. To zmanjšanje je predvsem posledica razvoja trgovine, delno pa tudi rahlega izboljšanja bilance tekočih transferjev, saj so se uradno evidentirana nakazila na letni ravni povečala za 6,4 %. Uradne devizne rezerve so se od septembra 2008, ko so bile največje, do junija 2009 zmanjšale za 16,8 %. Vendar še vedno znašajo 23 % BDP in zadoščajo za več kot pet mesecev uvoza. V javnih proračunih so se na začetku leta 2009 vedno bolj kazale posledice upočasnitve gospodarstva. Nacionalni fiskalni svet je za ublažitev teh posledic v prvem četrtletju leta 2009 sprostil približno 90 milijonov EUR iz skladov za nasledstvo premoženja nekdanje Jugoslavije, ki so del rezerv centralne banke. Vendar se je izkazalo, da to ne zadošča, saj so bile javne finance vedno bolj obremenjene zaradi zmanjševanja prihodkov in velikih odhodkovnih obveznosti. Oblasti z vseh ravni upravljanja, ki jih zastopa nacionalni fiskalni svet, so zaradi vedno slabšega gospodarskega okolja in zapuščine slabih fiskalnih politik na začetku maja 2009 zato končale pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom o stand-by kreditnem aranžmaju, ki vključuje obveznosti za več struktrurnih reform in ukrepov fiskalne prilagoditve. Odbor Sklada je po uresničitvi predhodnih ukrepov, dogovorjenih z MDS (predvsem ko je nacionalni fiskalni svet sprejel triletni proračunski okvir in po rebalansu proračunov na vseh državnih ravneh, zaradi katerega pričakovani konsolidirani proračunski primanjkljaj znaša 4,7 % BDP namesto 7,8 % BDP, kolikor bi znašal brez prilagoditve), 8. julija 2009 odobril 1,15 milijarde EUR posojila za tri leta. Prvi obrok v višini približno 203 milijonov EUR je bil izplačan takoj po odobritvi. |

130 | Obstoječe določbe na področju predloga Jih ni. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Namen predloga je podpreti program za gospodarsko stabilizacijo Bosne in Hercegovine v trenutni gospodarski krizi. Program dopolnjuje: Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je Svet odobril za pospeševanje in usklajevanje politik kriznega odzivanja EU in držav članic znotraj EU, ter stabilizacijsko-pridružitveni proces z državami kandidatkami in mogočimi kandidatkami, katerega cilj je podpreti mogoče prihodnje države članice med predpristopnim procesom; predvsem morajo zadevne države v skladu s kopenhagenskimi gospodarskimi merili za pristop, zlasti vzpostavitvijo delujočega tržnega gospodarstva, doseči makroekonomsko stabilnost. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

219 | Službe Komisije so bile med pripravo tega predloga Komisije v stiku z bosanskimi organi, Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko zaradi obravnave potreb po pomoči. Komisija se je pred predložitvijo predloga posvetovala z Ekonomsko-finančnim odborom in ta ni imel ugovorov. Službe Komisije se bodo po sprejetju sklepa Sveta z organi Bosne in Hercegovine dogovorile o memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, da se podrobno določijo pogoji izvajanja pomoči. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | S pomočjo zunanjih svetovalcev, ki jih imenuje Komisija, bo pripravljena operativna ocena kakovosti in zanesljivosti javnih finančnih tokov ter upravnega nadzora Bosne in Hercegovine. |

230 | Ocena učinka Makrofinančna pomoč bo imela takojšen učinek na plačilno bilanco Bosne in Hercegovine ter bo tako prispevala k zmanjšanju finančnih omejitev pri izvajanju vladnega gospodarskega programa in financiranju proračunskega primanjkljaja. Dodatno bo podprla splošne cilje stabilizacijskega programa, dogovorjenega z MDS, katerega namen je predvsem kratkoročno do srednjeročno izboljšati fiskalno vzdržnost države. Projektna finančna in/ali tehnična pomoč ne bi bila primerna za doseganje teh makroekonomskih ciljev. Kadar se izplačila dodelijo kot plačilnobilančna in proračunska podpora, kot se predlaga za Bosno in Hercegovino, prispevajo k oblikovanju rezerv v centralni banki, kakor je predvideno v makroekonomskem stabilizacijskem programu, namenijo pa se lahko tudi financiranju proračunskega primanjkljaja. Pomoč ES bo podprla tudi prizadevanja organov pri izvajanju kratkoročnih in srednjeročnih politik, opredeljenih v Evropskem partnerstvu EU z Bosno in Hercegovino. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Skupnost da Bosni in Hercegovini na voljo makrofinančno pomoč v obliki posojila. Komisija je v ta namen pooblaščena, da si na finančnih trgih ali od finančnih institucij izposodi do 100 milijonov EUR. Pomoč bo na voljo v dveh obrokih. Najdaljši povprečni rok zapadlosti posojila ne sme presegati 15 let. Pomoč bo upravljala Komisija, ki se bo z organi dogovorila o posebnih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, povezanih z izplačevanjem posameznih obrokov posojila. Posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti se bodo ustrezno upoštevale v skladu s finančno uredbo. Pomoč bo popolnoma usklajena z makroekonomskimi cilji, ki so že zastavljeni v programu MDS in dokumentih o gospodarski politiki Bosne in Hercegovine, kot je „Globalni okvir fiskalnega salda in politik v Bosni in Hercegovini“. Usklajena bo tudi z dolgoročnejšimi cilji politik iz Evropskega partnerstva med EU ter Bosno in Hercegovino, sklenjenega februarja 2008. Glede posebnih pogojev gospodarske politike za obročno izplačevanje posojila se namerava Komisija osredotočiti na omejeno število področij, med drugim predvsem na upravljanje javnih financ. Komisija se lahko odloči tudi za osredotočenje na posebno pomembne politike, kot so prednostne naloge iz Evropskega partnerstva med EU ter Bosno in Hercegovino ter poročila o napredku za leto 2009, ki naj bi bilo sprejeto oktobra 2009, ali ukrepe, ki se ji zdijo primerni v skladu z zgoraj navedeno operativno oceno. |

310 | Pravna podlaga Člen 308 Pogodbe. |

329 | Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

331 | Znesek pomoči – do največ 100 milijonov EUR – ustreza 77 % preostalih potreb Bosne in Hercegovine po financiranju za leto 2010 na podlagi programa MDS, ki presegajo makroekonomsko podporo MDS in Svetovne banke. Preostali del (30 milijonov EUR) se bo pokril z odlogom dolga do Londonskega kluba. Pri tej delitvi precejšnjega dela bremena s Skupnostjo so upoštevane trenutne izjemne razmere, saj širjenje gospodarske krize močno negativno vpliva na gospodarstvo Bosne in Hercegovine. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: drugo. |

342 | V odsotnosti okvirne uredbe za instrument makrofinančne pomoči so priložnostni sklepi Sveta v skladu s členom 308 Pogodbe edini pravni instrument, ki je na voljo za to pomoč. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | V skladu z Uredbo o Jamstvenem skladu[1] naj bi oblikovanje rezervacij za posojilo v višini 100 milijonov EUR, izplačano v letu 2010, začelo učinkovati v letu 2012, znašalo pa bi največ 9 milijonov EUR. |

DODATNE INFORMACIJE |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

533 | V predlogu je določeno omejeno obdobje veljavnosti. |

2009/0166 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Odnosi med Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo se razvijajo na podlagi stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in evropskega partnerstva; Bosna in Hercegovina ter Komisija sta 16. junija 2008 podpisali stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah.

(2) Bosansko gospodarstvo od zadnjega četrtletja leta 2008 vedno bolj ogroža mednarodna gospodarska in finančna kriza, ki se kaže v zmanjšanju proizvodnje, trgovine in davčnih prihodkov.

(3) Stabilizacijo in okrevanje gospodarstva Bosne in Hercegovine podpira finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Bosanski organi so se maja 2009 z MDS dogovorili za nov program izplačil v višini 1,15 milijarde EUR v treh letih, ki ga je odbor MDS potrdil julija 2009.

(4) Bosna in Hercegovina je zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč Skupnosti.

(5) Ker po predpostavkah MDS v plačilni bilanci v letu 2010 ostaja finančna vrzel, se makrofinančna pomoč v trenutnih izjemnih razmerah šteje za ustrezen odgovor na zahtevo Bosne in Hercegovine za podporo gospodarske stabilizacije v povezavi s sedanjim programom MDS. Po pričakovanjih naj bi zadevna finančna pomoč prispevala tudi k zmanjšanju potreb po financiranju proračuna.

(6) Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih s sedanjo finančno pomočjo, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe Bosne in Hercegovine za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom, nadzore, ki jih opravlja Komisija, in revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče.

(7) Sprostitev finančne pomoči Skupnosti ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(8) To pomoč mora upravljati Komisija po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

(9) V Pogodbi za sprejetje tega sklepa niso predvidena druga pooblastila kot tista iz člena 308 –

SKLENIL:

Člen 1

1. Komisija da Bosni in Hercegovini na voljo makrofinančno pomoč v obliki posojila z najvišjim zneskom glavnice 100 milijonov EUR in najdaljšim povprečnim rokom zapadlosti 15 let, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo Bosne in Hercegovine ter zmanjšala njene plačilnobilančne in proračunske potrebe, opredeljene v sedanjem programu MDS.

2. V ta namen je Komisija pooblaščena, da si v imenu Evropske skupnosti izposodi potrebna sredstva.

3. Izplačevanje finančne pomoči Skupnosti upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS ter Bosno in Hercegovino.

4. Finančna pomoč Skupnosti se da na voljo za dve leti, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 2(1). Vendar se lahko Komisija, če je to potrebno zaradi razmer, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom odloči, da to obdobje podaljša za največ eno leto.

Člen 2

1. Komisija je pooblaščena, da se po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom z organi Bosne in Hercegovine dogovori o pogojih gospodarske politike v zvezi z makrofinančno pomočjo Skupnosti, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Pogoji so skladni s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS ter Bosno in Hercegovino. Podrobni finančni pogoji pomoči se določijo v sporazumu o posojilu, o katerem se dogovorijo Komisija ter organi Bosne in Hercegovine.

2. Med izvajanjem finančne pomoči Skupnosti Komisija spremlja zanesljivost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Bosne in Hercegovine, ki zadevajo to pomoč.

3. Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Bosne in Hercegovine v skladu s cilji pomoči Skupnosti in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Komisija pri tem tesno sodeluje z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, po potrebi pa z Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

1. Komisija da Bosni in Hercegovini na voljo finančno pomoč Skupnosti v dveh posojilnih obrokih v skladu s pogoji iz odstavka 2. Višina posojilnih obrokov bo določena v memorandumu o soglasju.

2. Komisija se odloči o začetku izplačevanja obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Drugi obrok se ne izplača pred iztekom treh mesecev po izplačilu prvega obroka.

3. Sredstva Skupnosti se izplačajo centralni banki Bosne in Hercegovine. V skladu z določbami, ki se opredelijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po financiranju proračuna, se lahko njihova protivrednost v lokalni valuti nakaže v državno blagajno Bosne in Hercegovine ter njenim subjektom kot končnim upravičencem.

Člen 4

1. Posli najemanja in dajanja posojil iz tega sklepa se izvedejo v eurih z istim datumom valute, za Skupnost pa ne pomenijo spremembe rokov zapadlosti, tečajnega ali obrestnega tveganja ali drugega komercialnega tveganja.

2. Komisija na zahtevo Bosne in Hercegovine sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in skladnost te klavzule z ustrezno klavzulo v pogojih za najemanje posojil.

3. Komisija lahko na zahtevo Bosne in Hercegovine, če razmere omogočajo ugodnejšo obrestno mero za posojilo, refinancira vsa ali del prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu s pogoji iz odstavka 1 in ne povzroči podaljšanja povprečnega roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4. Vse stroške, ki jih ima Skupnost v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Bosna in Hercegovina.

5. Ekonomsko-finančni odbor se redno obvešča o razvoju dejavnosti iz odstavkov 2 in 3.

Člen 5

Finančna pomoč Skupnosti se izvaja v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[4], in zadevnimi izvedbenimi pravili[5]. V memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, ki se skleneta z organi Bosne in Hercegovine, se predvidijo predvsem ustrezni ukrepi Bosne in Hercegovine za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom. Predvidijo se tudi nadzori, ki jih opravlja Komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), s pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, ter revizije, ki jih Računsko sodišče po potrebi opravi na kraju samem.

Člen 6

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 31. avgusta predloži poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja tega sklepa v predhodnem letu. V poročilu se opiše povezava med pogoji politike, določenimi v memorandumu o soglasju v skladu s členom 2(1), trenutno gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Bosne in Hercegovine ter odločitvijo Komisije o izplačevanju obrokov pomoči.

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik […]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Makrofinančna pomoč Bosni in Hercegovini

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve, 03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

01 04 01 14 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Z začetkom v letu 2010 naj bi bila vsa izplačila okvirno izvedena leta 2010 v dveh obrokih (v drugem in četrtem četrtletju). Vendar niso izključeni zaostanki, ki bi podaljšali ukrep.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

01.04.01.14 | obvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 4 |

Pomoč v obliki posojila

01 04 01 14 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Rezervacije za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati skladno z Uredbo o Skladu, kakor je bila spremenjena. V skladu s to uredbo se rezervacije za posojila ne oblikujejo več za celoten znesek ob odločitvi, temveč na podlagi stanja zadolženosti ob koncu leta. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev Sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vključi v predlog proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 04 01 14).

Na podlagi tega se 9 % (največ 9 milijonov EUR) dejansko plačanega zneska upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n – 1“ za izračun oblikovanja rezervacij Sklada.

01 04 01 04 – Jamstvo Evropske skupnosti za posojila Skupnosti, najeta za makrofinančno pomoč tretjim državam.

Proračunski vpis („p.m.“), iz katerega je razvidno proračunsko jamstvo za posojilo (100 milijonov EUR), se bo aktiviral le v primeru dejanskega uveljavljanja jamstva. Pričakuje se, da se proračunsko jamstvo običajno ne bo uveljavljalo.

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2009 | 2010 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[6] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0 | 0 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0 | 0 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[7] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0 | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a + c | 0 | 0 |

Odobritve plačil | b + c | 0 | 0 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[8] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0 | 0 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0 | 0 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a + c + d + e | 0 | 0 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b + c + d + e | 0 | 0 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[9] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2009 | 2010 |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1/3 | 1/3 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Bosansko gospodarstvo je močno prizadela svetovna gospodarska in finančna kriza. Gospodarska rast se je v zadnjem četrtletju leta 2008 začela upočasnjevati, v letu 2009 pa se pričakuje zmanjšanje proizvodnje za 3 %. Čeprav se primanjkljaj na tekočem računu zmanjšuje, so skupne potrebe po zunanjem financiranju zaradi povečanja kratkoročnih obveznosti v zvezi z odplačevanjem dolga še vedno velike. Mednarodni denarni sklad je ugotovil vrzel v zunanjem financiranju, ki naj bi jo zapolnili MDS, Svetovna banka ter uradni donatorji, in sicer 433 milijonov EUR v letu 2009 in 563 milijonov EUR v letu 2010. Glede na to, da naj bi se celotno financiranje programa po trenutnih predpostavkah izvedlo v letih 2009 in 2011, ostaja v letu 2010 po podpori MDS in predvideni podpori Svetovne banke finančna vrzel, ki naj bi po oceni MDS znašala približno 130 milijonov EUR in naj bi jo delno krila Evropska skupnost (preostalih 30 milijonov EUR bo kril Londonski klub).

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Finančna podpora Skupnosti kaže strateško pomembnost države kot mogoče kandidatke za vstop v EU. Makrofinančna pomoč je ustrezen instrument, ki dopolnjuje obstoječo pomoč Skupnosti in prispeva k programu gospodarske stabilizacije, ki je v celoti financiran in ga podpira MDS. Tako se lahko vzpostavijo pomembne sinergije v zvezi z vplivom tega programa na gospodarsko reformo in stabilizacijo.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

V dejavnosti „Mednarodne gospodarske in finančne zadeve“ Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve je cilj „zagotavljanja makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju plačilnobilančne krize in ponovni vzpostavitvi vzdržnosti zunanjega dolga“ povezan s splošnim ciljem „spodbujanja blaginje zunaj meja EU“.

S tem povezana kazalnika sta „uradne rezerve v mesecih uvoza blaga in storitev“ (pričakovani rezultat: „stabilizacija ali rast“) in „zunanji dolg kot delež BDP“ (pričakovani rezultat: raven, ki velja za vzdržno ob koncu sedanjega programa).

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi ukrepov makroekonomske in strukturne politike, o katerih se je z bosanskimi organi treba dogovoriti v memorandumu o soglasju. Organi bodo morali o navedenih ukrepih redno poročati službam Komisije. Delegacija Evropske komisije v Sarajevu bo tudi poročala o zadevah, ki so pomembne za spremljanje pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Službe Komisije (Enota D1 Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve) so opravile predhodno vrednotenje.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Leta 2007 je bilo opravljeno naknadno vrednotenje predhodnega izvajanja makrofinančne pomoči Bosni in Hercegovini. Naknadna vrednotenja so bila opravljena tudi za druge države Zahodnega Balkana (za Albanijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Srbijo) ter za dve novi samostojni državi nekdanje Sovjetske zveze (za Armenijo in Tadžikistan). Ugotovitve navedenih vrednotenj zagotavljajo več uporabnih informacij za sedanje ukrepe v korist Bosne in Hercegovine.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja:

Neodvisno naknadno vrednotenje pomoči Bosni in Hercegovini se načrtuje v skladu z večletnim programom vrednotenja Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Službe Komisije so vzpostavile program operativnih ocen finančnih tokov in upravnih postopkov v vseh tretjih državah prejemnicah makrofinančne pomoči Skupnosti, ki že poteka in katerega namen je izpolniti zahteve finančne uredbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Službe Komisije so ob podpori pooblaščenih zunanjih strokovnjakov v Bosni in Hercegovini leta 2004 ocenile zanesljivost finančnih tokov in upravnih postopkov, ki so pomembni za to vrsto pomoči, in ugotovile, da imajo ministrstva za finance na splošno učinkovit okvir za dobro finančno poslovodenje, centralna banka pa učinkovitega. V oceni so bila hkrati razkrita številna področja, ki bi jih bilo treba izboljšati, predvsem pri nadzoru nad proračunom in notranjih revizijah. Evropska komisija bo zunanjim svetovalcem naročila pripravo nove operativne ocene. Z njenim rezultati se bo usmerjalo določanje posebnih ukrepov politik, ki bodo povezani s sprostitvijo pomoči, da se okrepijo učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Bosni in Hercegovini.

Predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Bosni in Hercegovini vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu. Predvideva se, da bo z zagotavljanjem pomoči povezanih več posebnih pogojev politike, predvsem na področju upravljanja javnih financ, da se okrepijo učinkovitost, preglednost in odgovornost v zvezi s pomočjo. Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, nadzora in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2009 | Leto n + 1 | Leto n + 2 | Leto n + 3 | Leto n + 4 | Leto n + 5 |

Uradniki ali začasno osebje[10] (XX 01 01) | A*/AD | 1/3 | 1/3 |

B*, C*/AST |

Osebje[11], financirano iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[12], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 1/3 | 1/3 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Med drugim priprava/sklenitev memorandumov o soglasju in sporazuma o posojilu, sodelovanje z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, spremljanje gospodarskih in strukturnih politik države upravičenke, opravljanje nalog nadzora in priprava poročil služb Komisije ter priprava postopkov Komisije na področju upravljanja pomoči.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

X Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica 01 03 02 Makroekonomska pomoč | Leto n | Leto n + 1 | Leto n + 2 | Leto n + 3 | Leto n + 4 | Leto n + 5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja 1) Operativna ocena 2) Naknadno vrednotenje | 0,050 | 0,250 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,050 | 0,250 |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n + 1 | Leto n + 2 | Leto n + 3 | Leto n + 4 | Leto n + 5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,030 | 0,030 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,030 | 0,030 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1. |

SE NE UPORABI |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1. |

SE NE UPORABI |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto 2009 | Leto n + 1 | Leto n + 2 | Leto n + 3 | Leto n + 4 | Leto n + 5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,020 | 0,010 | 0,030 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[14] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,020 | 0,010 | 0,030 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Tri misije osebja za eno/dve osebi. |

[1] Člen 5 Uredbe Sveta (EC, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (kodificirana različica). Oblikovanje rezervacij se dodeli iz postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 04 01 14).

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[5] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[6] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[7] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[8] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[9] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[10] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[11] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[12] Te stroške referenčni znesek krije.

[13] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[14] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.