[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.10.2009

COM(2009) 522 konč.

Predlog

ODLOČBA SVETA

o dovoljenju Kraljevini Švedski in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, da uporabita ukrep odstopanja od člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

V skladu s členom 395 Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o DDV) lahko Svet na predlog Komisije soglasno kateri koli državi članici dovoli uporabo posebnih ukrepov, ki odstopajo od določb navedene direktive, zaradi poenostavitve postopka pobiranja davka na dodano vrednost (DDV) ali zaradi preprečitve nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja plačilu davkov.

Kraljevini Švedski (v nadaljnjem besedilu: Švedska) in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) je bilo z Odločbo Sveta 2007/133/ES z dne 30. januarja 2007 (UL L 57 z dne 24.2.2007, str. 12) dovoljeno, da uporabita poseben ukrep odstopanja od člena 167 Direktive o DDV do 31. decembra 2009.

To dovoljenje jima omogoča, da odložita nastanek pravice do odbitka DDV, dokler ta ni plačan dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 3 000 000 SEK za Švedsko in 1 350 000 GBP za Združeno kraljestvo, kar jim omogoča, da so upravičeni do izbirne ureditve (imenovane po plačani realizaciji), po kateri v skladu s členom 66(b) Direktive o DDV, obveznost obračuna DDV na njihove izstopne transakcije nastane ob prejemu plačila.

Švedska je z dopisom, evidentiranim pri Generalnem sekretariatu Komisije 3. marca 2009, zaprosila za dovoljenje za podaljšanje tega ukrepa. Združeno kraljestvo je z dopisom, evidentiranim pri Generalnem sekretariatu Komisije 15. januarja 2009, zaprosilo za dovoljenje za podaljšanje tega ukrepa, vendar naj bi se zgornja meja letnega prometa povišala na 1 500 000 GBP. Združeno kraljestvo je navedlo, da bi takšno povišanje omogočilo, da se obdrži tesna povezava s pragom 2 000 000 EUR za mikropodjetja, ob upoštevanju trenutnega menjalnega tečaja britanskega funta v primerjavi z eurom, kar bi omogočilo, da bi se ureditev odprla še za dodatnih 6 800 podjetij.

V skladu s členom 395(2) Direktive o DDV je Komisija z dopisom 9. julija 2009 o prošnji Švedske in Združenega kraljestva obvestila druge države članice, z dopisoma 13. julija 2009 pa je Švedsko in Združeno kraljestvo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za oceno prošenj.

Tako imenovana ureditev po plačani realizaciji je poenostavljena izbirna davčna ureditev, namenjena malim podjetjem, ki niso upravičena do oprostitev davka. Tem davčnim zavezancem omogoča, da uporabijo enostavno pravilo na podlagi datuma plačila njihovih vstopnih stroškov in njihovih izstopnih transakcij za določitev trenutka, v katerem bodo ustrezno uveljavili pravico do odbitka DDV in plačali davek davčnim organom. To je torej ukrep za poenostavitev zlasti za podjetja, ki imajo v okviru normalnih pravil težave pri določitvi datuma obveznosti obračuna svojih vhodnih in izhodnih transakcij, ter podjetja, ki ne vodijo računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov. Poleg tega ta ureditev zagotavlja prednosti na področju denarnega toka predvsem podjetjem, katerih izkazani stroški večinoma niso zavezani za DDV, kot so plače, ali pa so ti stroški nastali kot posledica zaostanka plačil večjih zneskov njihovih strank, ki pa jih ne morejo prenesti na svoje dobavitelje.

Treba je spomniti, da je Komisija v svoj predlog direktive z dne 28. januarja 2009 o spremembi Direktive 2006/112/ES v zvezi s pravili glede izdajanja računov (COM(2009) 21 konč.) vključila določbe, ki vsem državam članicam omogočajo odložitev nastanka pravice do odbitka DDV, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, in sicer za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega praga, ki ga lahko države članice določijo do 2 000 000 EUR (prag za mikropodjetja v skladu s priporočilom Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003, UL L 124 z dne 20.5.2003, str. 36), in ki so tako upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna DDV na njihove izhodne in vhodne transakcije nastane šele ob prejemu plačila.

Ob upoštevanju določb iz člena 395 Direktive o DDV in argumentov, ki sta jih predložili Švedska in Združeno kraljestvo, Komisija ocenjuje, da zahtevano odstopanje izpolnjuje pogoje iz tega člena in zlasti v okviru izbirne ureditve po plačani realizaciji omogoča poenostavitev pobiranja davka za mikropodjetja. Ob upoštevanju drugih navedenih dejavnikov Komisija zato ne nasprotuje temu zahtevku in meni, da mora Svetu predložiti ustrezni predlog. Predvsem so pragovi letnega prometa ureditve po uporabi pravil o menjalnem tečaju iz členov 399 in 400 Direktive o DDV nižji od tistih, ki jih je predlagala.

Kljub temu Komisija meni, da je treba za to odstopanje določiti omejeno obdobje uporabe, da se na podlagi ustreznih informacij, ki jih predložita ti dve državi članici, lahko redno ocenjuje, ali pravni in dejanski razlogi za njegovo izvajanje še vedno obstajajo. Hkrati pa ocenjuje, da mora to odstopanje v vsakem primeru prenehati veljati z začetkom izvajanja usklajenih pravil, ki jih na tem področju predlaga Komisija.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

Predlog odločbe omogoča ohranjanje izbirne ureditve, imenovane po plačani realizaciji, katere namen je poenostaviti uporabo pravil DDV za mikropodjetja, pri tem pa izboljšati njihovo stanje denarnega toka. Torej bo imela pozitiven učinek za mikropodjetja. Zunanje izvedensko mnenje, posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka tega ukrepa niso bili potrebni. Učinek bo zaradi omejenega področja uporabe in trajanja izvajanja v vsakem primeru omejen.

3. Pravni elementi predloga

Namen predlagane odločbe je Švedski in Združenemu kraljestvu dovoliti, da sta še naprej upravičena do odstopanja od člena 167 Direktive o DDV in tako odložita nastanek pravice do odbitka DDV, dokler ta ni plačan dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 3 000 000 SEK za Švedsko in 1 500 000 GBP za Združeno kraljestvo, in tako v okviru uporabe izbirne ureditve, imenovane po plačani realizaciji, v skladu s členom 66(b) Direktive o DDV nastane obveznost obračuna DDV na njihove izstopne transakcije šele ob prejemu plačila.

Pravna podlaga za to odločbo so določbe člena 395 Direktive o DDV, sprejete v skladu s členom 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropski skupnosti. V skladu s temi določbami mora država članica, ki želi uvesti posebne ukrepe, ki odstopajo od navedene direktive, pridobiti dovoljenje Sveta v obliki odločbe Sveta. Ker gre za izvedbeni ukrep, ki zadeva usklajevanje zakonodaje o prometnih davkih, se upošteva načelo subsidiarnosti.

Predlog je v skladu z načelom proporcionalnosti in zato ne presega tega, kar je potrebno za dosego želenega cilja poenostavitve, saj vključuje le majhno število davčnih zavezancev, ki imajo poleg tega možnost, da se odločijo za to ureditev ali pa ne. Ta predlog zato odstopa od načel Direktive o DDV le v omejenem in ustreznem obsegu.

4. Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. Dodatne informacije

Predlog predvideva, da se obdobje uporabe odločbe konča samodejno na dan začetka veljavnosti določb, ki uvajajo usklajena pravila, po katerih imajo vse države članice možnost uporabiti zahtevani posebni ukrep odstopanja.

Predlog

ODLOČBA SVETA

o dovoljenju Kraljevini Švedski in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, da uporabita ukrep odstopanja od člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[1] in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Kraljevini Švedski (v nadaljnjem besedilu: Švedska) in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) se je z Odločbo Sveta 2007/133/ES[3], z odstopanjem od člena 167 Direktive 2006/112/ES dovolilo, da odložita nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, ki uporabljajo izbirno ureditev, tako imenovano po plačani realizaciji, po kateri v skladu s členom 66(b) navedene direktive, obveznost obračuna DDV na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. Za uvrstitev v to ureditev njihov letni promet ne sme presegati 3 000 000 SEK, kar velja za Švedsko, in 1 350 000 GBP za Združeno kraljestvo.

(2) Švedska in Združeno kraljestvo sta za podaljšanje tega posebnega ukrepa odstopanja zaprosila z dopisoma, ki sta bila evidentirana v Generalnem sekretariatu Komisije 3. marca 2009 za Švedsko in 15. januarja 2009 za Združeno kraljestvo. Združeno kraljestvo je zaprosilo tudi, da se prag letnega prometa te ureditve zviša na 1 500 000 GBP.

(3) V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom 9. julija 2009 o prošnji Švedske in Združenega kraljestva obvestila druge države članice, z dopisoma 13. julija 2009 pa je Švedsko in Združeno kraljestvo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za oceno prošenj.

(4) Tako imenovana ureditev po plačani realizaciji je poenostavljena izbirna ureditev, namenjena malim podjetjem, ki niso upravičena do oprostitve davka. Tem davčnim zavezancem omogoča, da uporabijo enostavno pravilo na podlagi datuma plačila svojih vstopnih stroškov in izstopnih transakcij za določitev trenutka, v katerem bodo ustrezno uveljavili pravico do odbitka in plačali davek davčnim organom. Ta ureditev za te davčne zavezance pomeni ukrep poenostavitve, ki jim poleg tega lahko zagotavlja prednosti na področju denarnega toka.

(5) Komisija je 28. januarja 2009 predlagala direktivo (COM(2009) 21 konč.) o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili glede izdajanja računov in s tem državam članicam omogočila tudi odložitev nastanka pravice do odbitka DDV, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, in sicer za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega praga, ki ga lahko določijo države članice do 2 000 000 EUR, in ki so zato upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna DDV na njihove transakcije nastane šele ob prejemu plačila.

(6) Posebni ukrep odstopanja, za katerega sta zaprosila, ne vpliva na znesek prihodkov iz DDV, ki ga pobereta Švedska in Združeno kraljestvo v fazi končne porabe, in ne vpliva na lastna sredstva Evropske skupnosti, pridobljena iz DDV –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 167 Direktive 2006/112/ES sta Švedska in Združeno kraljestvo upravičena, da odložita nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost za davčne zavezance iz drugega pododstavka, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev.

Zadevni davčni zavezanci se morajo odločiti za ureditev, po kateri obveznost obračuna davka na dodano vrednost na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. Za uvrstitev v to ureditev njihov letni promet ne sme presegati 3 000 000 SEK, kar velja za Švedsko, in 1 500 000 GBP za Združeno kraljestvo.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010 do začetka veljavnosti določb direktive o dovoljenju državam članicam, da odložijo nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega določenega praga in ki so tako upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna davka na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. V vsakem primeru se ta odločba uporablja najpozneje do 31. decembra 2012.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Švedsko in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

[2] UL C , str.

[3] UL L 57, 24.2.2007, str. 12.