[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.7.2009

COM(2009) 373 konč.

2009/0100 (CNS)

PREDLOG

SKLEP SVETA

O SKLENITVI KONVENCIJE O MEDNARODNI IZTERJAVI PREŽIVNINE OTROK IN DRUGIH OBLIK DRUŽINSKIH PREŽIVNIN S STRANI EVROPSKE SKUPNOSTI

PREDLOG

SKLEP SVETA

O SKLENITVI KONVENCIJE O MEDNARODNI IZTERJAVI PREžIVNINE OTROK IN DRUGIH OBLIK DRUžINSKIH PREžIVNIN S STRANI EVROPSKE SKUPNOSTI

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. CILJ

V okviru Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sta bila dne 23. novembra 2007 sklenjena dva mednarodna instrumenta, in sicer Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin ter Protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti.

Namen Protokola je zagotoviti večjo pravno varnost in predvidljivost preživninskim upravičencem in zavezancem. Komisija je dne 23. februarja 2009 sprejela predlog sklepa Sveta o sklenitvi Protokola s strani Evropske skupnosti[1].

Cilj Konvencije je zagotoviti učinkovito mednarodno izterjavo preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin. Ker velika večina zahtevkov za preživnino vključuje otroke, je Konvencija predvsem ukrep za zaščito otrok. Vsebina tega predloga je sklenitev Konvencije s strani Evropske skupnosti.

2. RAZVOJ SKUPNEGA PRAVOSODNEGA OBMOčJA ZNOTRAJ SKUPNOSTI

Evropska skupnost si je zadala cilj, da vzpostavi resnično pravosodno območje, ki bi temeljilo na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb.

Svet je 18. decembra 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah[2]. Sklenitev Konvencije s strani Skupnosti bi podprla veljavna pravila Skupnosti o priznavanju in izvrševanju odločb o preživnini ter upravno sodelovanje med osrednjimi organi z oblikovanjem usklajenega niza pravil v Skupnosti ob upoštevanju tretjih držav, ki bodo postale pogodbenice Konvencije.

3. KONVENCIJA IZ LETA 2007 O MEDNARODNI IZTERJAVI PREžIVNINE OTROK IN DRUGIH OBLIK DRUžINSKIH PREžIVNIN

Evropska komisija se je o Konvenciji pogajala na podlagi pogajalskih direktiv Sveta. Besedilo Konvencije je v skladu z navedenimi pogajalskimi direktivami.

Cilj Konvencije – zagotoviti učinkovito izterjavo družinske preživnine – zasleduje več elementov, med drugim (1) celovit sistem sodelovanja med pristojnimi organi pogodbenic pri obravnavi mednarodnih vlog, (2) zahteva, da pogodbenica omogoči vlaganje zahtevkov za izdajo in spreminjanje odločb o preživnini, (3) določbe, ki zagotavljajo učinkovit dostop do čezmejnih preživninskih postopkov, (4) sistem za priznavanje in izvrševanje odločb o preživnini, oblikovan v pogodbenicah, (5) skrajšani in poenostavljeni postopki priznavanja in izvrševanja ter (6) zahteva za učinkovite ukrepe za nemudno izvršbo.

Konvencija ureja veliko praktičnih zadev, ki lahko vplivajo na način uveljavljanja mednarodnih zahtevkov – na primer jezikovne zahteve, standardizirane obrazce in izmenjavo informacij o nacionalnih predpisih. Za zmanjšanje stroškov in zamud spodbuja tudi uporabo novih informacijskih tehnologij.

V zadevah v zvezi s preživnino otrok se obvezno uporablja celotna Konvencija. Vsa poglavja se uporabljajo tudi za priznavanje in izvrševanje preživnine zakoncev, kadar se ta uveljavlja v povezavi z zahtevkom za preživnino otrok. Tudi drugi zahtevki za priznavanje in izvrševanje preživnine zakoncev sodijo na področje obvezne uporabe Konvencije, vendar pa zanje ne veljajo določbe poglavij II in III, ki vzpostavljata sistem upravnega sodelovanja preko osrednjih organov in ki vsebujeta tudi določbe glede pomoči v zadevah v zvezi s preživnino otrok. Posamezna pogodbenica lahko izjavi, da bo Konvencijo ali njen del uporabljala za katere koli druge preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali podobnega razmerja.

Konvencija vključuje možnost, da k njej pristopi regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje (člen 59).

V členu 51(4) je določena klavzula o neposeganju, ki določa, da Konvencija ne vpliva na uporabo instrumentov regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki je stranka te konvencije, sprejetih po sklenitvi Konvencije o zadevah, ki jih ureja Konvencija, če navedeni instrumenti ne vplivajo na uporabo določb Konvencije v razmerju med državami članicami regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje z drugimi državami pogodbenicami. Glede priznavanja ali izvrševanja odločb med državami članicami regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, Konvencija ne vpliva na pravila regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, sprejeta pred sklenitvijo Konvencije ali po njej.

Člen 62 določa možnost pridržka in člen 63 možnost izjave v zvezi s posameznimi členi.

4. PREDLOGI KOMISIJE

Skupnost ima v skladu s sodno prakso[3] Sodišča izključno zunanjo pristojnost na področjih, ki jih ureja Uredba (ES) št. 4/2009. Navedena uredba ureja vsa področja iz Konvencije. Ob upoštevanju zgoraj navedene sodne prakse so zadeve glede priznavanja in izvrševanja v izključni pristojnosti Skupnosti. Komisija meni, da so tudi upravno sodelovanje in pravila o pravni pomoči v izključni pristojnosti Skupnosti, saj bi ta pravila Konvencije vplivala tudi na pravila Skupnosti.

Če v Skupnosti ne bi bilo pravil o upravnem sodelovanju, bi se uporabljala pravila Konvencije. Pravila Skupnosti o zadevah, ki jih ureja Konvencija, vključno z upravnim sodelovanjem, so določena v Uredbi (ES) št. 4/2009, uporaba pravil Konvencije med državami članicami pa bi vplivala na ta pravila Skupnosti. Uporabo Uredbe (ES) št. 4/2009 v Skupnosti, vključno s pravili o upravnem sodelovanju, določa klavzula o neposeganju (člen 51(4) Konvencije). Navedena klavzula ne izključuje možnega vpliva Konvencije na pravo Skupnosti. Ravno nasprotno, vključitev klavzule o neposeganju v sporazum lahko kaže na poseg v pravila Skupnosti (glej mnenje 1/03 Sodišča ES). Poudariti je treba tudi, da je cilj Konvencije kot celote zagotoviti učinkovito izterjavo preživnine; pravila o upravnem sodelovanju veljajo le zaradi izdaje in izvrševanja odločb o preživnini. Poleg tega se lahko pravila o upravnem sodelovanju, določena v Uredbi (ES) št. 4/2009, uporabljajo za odločbe, izdane v tretjih državah. Komisija zato predlaga, da Konvencijo sklene samo Skupnost.

Člen 62(1) omogoča državam pogodbenicam, da najpozneje do ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa izrazijo pridržek ali več pridržkov, predvidenih v členu 2(2), členu 20(2), členu 30(8), členu 44(3) in členu 55(3).

Predlaga se, naj države ne izrazijo pridržkov. Konvencija se mora uporabljati kot takšna in ni razlogov, da bi v skladu s členom 2(2) omejili področje njene uporabe ali v skladu s členoma 20(2) in 30(8) priznavanje in izvrševanje. Komisija tudi verjame, da se morajo osrednji organi držav članic strinjati, da bodo z drugimi osrednjimi organi poleg v uradnem jeziku zaprošene države članice komunicirali tudi v angleščini in v francoščini. Posledično ni treba izraziti nobenih pridržkov iz člena 44(3). Trenutno ni treba razmišljati o pridržku iz člena 55(3).

Člen 63(1) določa možnost dajanja izjav iz člena 2(3), člena 11(1)(g), člena 16(1), člena 24(1), člena 30(7), člena 44(1) in (2), člena 59(3) ter člena 61(1). Vse izjave mora podati Skupnost, saj se predlaga, naj bo le Skupnost stranka Konvencije.

Člen 59(3) omogoča Evropski skupnosti, da ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu poda izjavo, da izvaja svojo pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja Konvencija, in da Konvencija zavezuje države članice, ki so na Skupnost prenesle pristojnost. Komisija predlaga, da se poda taka izjava.

Konvencijo je treba po vsej Skupnosti izvajati enotno. O bistvenih vprašanjih, kot je področje uporabe, je treba to zahtevo upoštevati brez izjeme. V skladu s členom 2(3) lahko vsaka država pogodbenica izjavi, da bo uporabo celotne Konvencije ali njenega dela razširila na katero koli preživninsko obveznost, ki izhaja iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali podobnega razmerja, kar zlasti vključuje obveznosti do ranljivih oseb. Vsaka takšna izjava je podlaga za nastanek obveznosti med dvema državama pogodbenicama le, če se njuni izjavi nanašata na iste preživninske obveznosti in dele Konvencije.

Komisija predlaga, da je treba področje uporabe celotne Konvencije razširiti na vse preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali podobnega razmerja, kar pomeni, da bi bilo področje uporabe enako kot področje uporabe Uredbe (ES) št. 4/2009. Področje uporabe Uredbe (ES) št. 4/2009 je široko z namenom zagotavljanja enakega obravnavanja vseh preživninskih upravičencev. Podobno dejstvo, da so preživninski zahtevki, ki se ne nanašajo na otroke ali zakonce, redki, podpira smiselnost uporabe istih pravil za vse preživninske zahtevke. To je tudi eden od razlogov za širjenje področja uporabe Konvencije. Poleg tega nekatere države članice priznavajo in izvršujejo odločbe v zvezi s preživninskimi obveznostmi na podlagi Haaške konvencije z dne 2. oktobra 1973 o priznavanju in izvrševanju odločb v zvezi s preživninskimi obveznostmi brez kakršnih koli pridržkov, ki jih dovoljuje člen 26 navedene Konvencije. Če področje uporabe ne bo razširjeno, kot je bilo predlagano, bi to pomenilo, da bi navedene države članice napravile korak nazaj v svojih odnosih z nekaterimi tretjimi državami.

Jasno je, da Skupnost ne sme dajati izjav v zvezi z uporabo preskusa sredstev za otrokovo preživljanje iz člena 16(1). Prav tako je očitno, da ne sme podati izjave o drugačnih postopkih iz člena 24(1), saj je Skupnost med pogajanji podpirala učinkovitejši postopek obravnave vloge za priznanje ali izvršbo, določen v členu 23. Na podlagi člena 30(7) se tudi ne sme omejiti predložitve vlog za priznavanje in izvrševanje odločb o preživnini.

Izjava glede neenotnih pravnih sistemov, določena v členu 61(1), ni potrebna, saj se mora Konvencija uporabljati v vseh državah članicah in v vseh ozemeljskih enotah. Člen 61(3) tudi določa, da če država ne poda izjave v skladu s členom 61, se Konvencija uporablja za vse ozemeljske enote navedene države.

V določenih posebnih okoliščinah, ko obstajajo objektivni in pomembni razlogi za različno uporabo Konvencije, bi lahko države članice navedle, ali želijo uporabiti izjave iz Konvencije.

V skladu s členom 11(1)(g) lahko država pogodbenica določi kakršno koli vlogo, ki ni vloga za priznanje ali priznanje in izvršbo odločbe o preživnini v skladu s členom 10(1)(a) in (2)(a), tako da izjavi, katere dodatne podatke ali dokumente zahteva njen osrednji organ za obravnavo vloge ali njeni sodni ali upravni organi za izvedbo potrebnih postopkov. Komisija ne bo nasprotovala, če bo katera država članica želela uporabiti možnost, določeno v navedenem členu, saj so lahko v nekaterih primerih dodatni podatki nujni za učinkovito uporabo Konvencije.

V skladu s členom 44(1) so zahtevki in z njimi povezane listine v izvirnem jeziku, priložen pa jim je prevod v uradni jezik zaprošene države ali v drug jezik, za katerega zaprošena država izjavi, da ga upošteva, razen če se pristojni organ navedene države prevodu odreče. Predlaga se, da se državam članicam dovoli, da upoštevajo prevode celo v jezike, ki niso njihov uradni jezik, saj bi to olajšalo uporabo Konvencije.

V skladu s členom 44(2) država pogodbenica z več uradnimi jeziki, ki iz razlogov notranjega prava ne more sprejeti listin v enem od teh jezikov na svojem celotnem ozemlju, z izjavo določi jezik, v katerem naj se takšne listine ali prevodi vložijo na določenih delih njenega ozemlja. Predlaga se, da se to omogoči državam članicam, v katerih so določeni jeziki uradni le na delu ozemlja (kot v Belgiji).

Države članice, ki želijo izkoristiti možnosti iz člena 11(1)(g), člena 44(1) ali člena 44(2), morajo to sporočiti Komisiji in jo tudi uradno obvestiti o vsebini svojih izjav, utemeljenih z objektivnimi in pomembnimi razlogi. Če katera od držav članic kasneje želi spremeniti ali preklicati izjavo v zvezi z navedenim, mora to sporočiti Komisiji, ki bo nato uradno obvestila depozitarja.

Ker se predlaga, da bi bila pogodbenica Konvencije le Skupnost, morajo države članice Komisiji poslati informacije o imenovanju osrednjega organa ali osrednjih organov iz člena 4 skupaj s katerimi koli informacijami v zvezi s predpisi, postopki ali storitvami, določenimi v členu 57. Komisija bo navedene informacije sporočila Stalnemu uradu Haaške konference ob sklenitvi Konvencije.

Predlaga se, da bi morale države članice vse informacije sporočiti Komisiji do 18. septembra 2010, ko je tudi rok za sporočitev informacij o kontaktnih podatkih in jezikih iz člena 71 Uredbe (ES) št. 4/2009.

2009/0100 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin s strani Evropske skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 61(c) v povezavi s členom 300(2) in 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost si prizadeva za vzpostavitev skupnega pravosodnega območja, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja odločb.

(2) Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) z dne 23. novembra 2007 predstavlja dobro podlago za svetovni sistem sodelovanja ter za priznavanje in izvrševanje na področju preživninskih obveznosti, ker zagotavlja dejansko brezplačno pravno pomoč v zadevah v zvezi s preživnino otrok ter poenoten postopek priznavanja in izvrševanja.

(3) Področje, ki ga ureja Konvencija, je urejeno tudi v Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah. Skupnost je na področju, ki ga ureja Konvencija, pridobila izključno pristojnost in mora zato sama skleniti Konvencijo. Države članice bo Konvencija zavezovala, ker jo bo sklenila Skupnost. Člen 59 Konvencije dopušča Skupnosti, da podpiše, sprejme ali odobri Konvencijo ali pristopi k njej.

(4) H konvenciji niso dopustni nobeni pridržki. Skupnost bo podala vse potrebne izjave, jih po potrebi naknadno spremenila in umaknila.

(5) Z izjavo se mora področje uporabe Konvencije razširiti tako, da se bo celotna Konvencija uporabljala za vse preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali podobnega razmerja, z namenom jamčiti učinkovito izterjavo preživnine v kateri koli pogodbenici, če njihove izjave obsegajo iste preživninske obveznosti in dele Konvencije.

(6) Države članice morajo Komisijo do 18. septembra 2010 uradno obvestiti, če želijo, da poda izjave iz člena 11(1)(g) ter členov 44(1) in 44(2) Konvencije, in jo uradno obvestiti o vsebini navedenih izjav, ki morajo temeljiti na objektivnih in pomembnih razlogih. Če katera koli država članica naknadno želi spremembo ali umik izjave, mora o tem obvestiti Komisijo, da lahko Komisija uradno obvesti depozitarja.

(7) Države članice morajo do 18. septembra 2010 tudi uradno obvestiti Komisijo o svojem osrednjem organu ali osrednjih organih iz člena 4(3) Konvencije. Komisija mora to informacijo sporočiti Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sočasno z deponiranjem instrumenta ratifikacije ali pristopa, kot to določa Konvencija. Če se spremeni imenovani osrednji organ, morajo države članice to informacijo sporočiti Komisiji, ki jo nato posreduje Stalnemu uradu.

(8) Države članice morajo Komisiji do 18. septembra 2010 sporočiti informacije v zvezi s predpisi, postopki in storitvami iz člena 57 Konvencije. Komisija mora Stalnemu uradu zagotoviti navedene informacije do sklenitve Konvencije s strani Skupnosti.

(9) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, [Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.]

(10) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč niti se v njej ne uporablja –

SKLENIL:

Člen 1

Skupnost sprejme Konvencijo o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin z dne 23. novembra 2007.

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebe, pooblaščene, da v imenu Skupnosti deponirajo instrument iz člena 58(2) Konvencije.

Besedilo Konvencije je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Ob sklenitvi Konvencije Skupnost poda izjave, določene v Prilogi 1 k temu sklepu.

Izjave o členu 11(1)(g) in členu 44(1) Konvencije se nanašajo na tiste države članice, ki do 18. septembra 2010 obvestijo Komisijo o svoji želji podati takšne izjave in o vsebini navedenih izjav.

Izjava o členu 44(2) Konvencije se nanaša na Belgijo, ki mora Komisijo obvestiti o vsebini izjave, podane do 18. septembra 2010.

Člen 3

Države članice do 18. septembra 2010 uradno obvestijo Komisijo o svojem osrednjem organu ali osrednjih organih iz člena 4(3) Konvencije. Komisija to informacijo sporoči Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sočasno z deponiranjem instrumenta iz člena 58(2) Konvencije.

Države članice Komisiji do 18. septembra 2010 sporočijo informacije v zvezi s predpisi, postopki in storitvami iz člena 57 Konvencije. Komisija to informacijo sporoči Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu do deponiranja instrumenta iz člena 58(2) Konvencije.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

…

PRILOGA 1

Izjave, ki jih poda Skupnost ob sklenitvi Konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) v skladu s členom 63 navedene konvencije

I. Izjava v skladu s členom 59(3) v zvezi s pristojnostjo Evropske skupnosti na področju, ki ga ureja Konvencija

1. Evropska skupnost v skladu s členom 59(3) Konvencije izjavlja, da izvršuje pristojnost na celotnem področju, ki ga ureja Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin (v nadaljnjem besedilu: Konvencija). Njene države članice ne bodo podpisale, sprejele ali odobrile Konvencije ali k njej pristopile, vendar jih Konvencija zavezuje, ker jo je sklenila Evropska skupnost.

2. Sedanje članice Evropske skupnosti so Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

3. Ta izjava se v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priloga k Pogodbama, ne uporablja za Kraljevino Dansko.

4. Ta izjava se ne uporablja za območja držav članic, v katerih se Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti ne uporablja, in je brez vpliva na take ukrepe ali stališča, ki jih lahko sprejmejo zadevne države članice na podlagi Konvencije v imenu in interesu navedenih območij.

II. Izjave v zvezi s posameznimi določbami in zadevami

5. Evropska skupnost v skladu s členom 2(3) Konvencije izjavlja, da uporablja celotno Konvencijo za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali podobnega razmerja.

6. Evropska skupnost v skladu s členom 11(1)(g) Konvencije izjavlja, da mora v [določi državo članico / države članice] uporaba, ki se razlikuje od uporabe v skladu s členom 10(1)(a) in (2)(a), obsegati [določi zahtevane informacije ali dokumente].

7. Evropska skupnost v skladu s členom 44(1) Konvencije izjavlja, da [določi državo članico / države članice] sprejema(-jo) vloge in dokazila, prevedena v [določi jezik(-e)].

8. Evropska skupnost v skladu s členom 44(2) Konvencije izjavlja, da se v Belgiji v [določi dele ozemlja] listine za predložitev pripravljajo v [določi jezik].

PRILOGA 2

Konvencija o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin

Države podpisnice te konvencije,

v želji izboljšati sodelovanje med državami glede mednarodne izterjave preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin,

z zavedanjem o potrebi po postopkih, s katerimi se dosežejo rezultati ter so dostopni, hitri, učinkoviti, stroškovno učinkoviti, prilagodljivi in pravični,

v želji graditi na podlagi najboljših rešitev veljavnih haaških konvencij in drugih mednarodnih instrumentov, zlasti Konvencije Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20. junija 1956,

zaradi izkoriščanja prednosti tehnološkega napredka in oblikovanja prilagodljivega sistema, ki se lahko naprej razvija v skladu s spreminjanjem potreb in nadaljnjimi novimi priložnostmi, ki jih ustvarja tehnološki napredek,

ob sklicevanju na člena 3 in 27 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, ki določata,

– da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki otrokove koristi glavno vodilo,

– da ima vsak otrok pravico do življenjske ravni, ki ustreza njegovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju,

– da imajo starši (eden ali oba) ali drugi, ki so odgovorni za otroka, glavno odgovornost, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, in

– da morajo države pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe, vključno s sklepanjem mednarodnih sporazumov, da bi od staršev ali oseb, ki so odgovorne za otroka, zagotovile preživnino za otroka, zlasti če navedene osebe prebivajo v drugi državi kot otrok,

so se odločile skleniti to konvencijo in se dogovorile o naslednjih določbah −

POGLAVJE I − PREDMET, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1 Predmet

Predmet te konvencije je zagotoviti učinkovito mednarodno izterjavo preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin, zlasti z:

a) vzpostavitvijo vsestranskega sistema sodelovanja med organi držav pogodbenic;

b) omogočanjem vlaganja zahtevkov za izdajo odločb o preživnini;

c) zagotavljanjem priznavanja in izvrševanja odločb o preživnini ter

d) oblikovanjem učinkovitih ukrepov za izvrševanje odločb o preživnini brez odlašanja.

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta konvencija se uporablja:

a) za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz razmerja med staršem in otrokom, v korist oseb, mlajših od 21 let;

b) za priznavanje in izvrševanje ali izvrševanje odločb o preživnini zakonca, kadar se predloži zahtevek v okviru pododstavka a), ter

c) za preživnino zakoncev z izjemo poglavij II in III.

2. Vsaka država pogodbenica si lahko v skladu s členom 62 pridrži pravico omejiti uporabo pododstavka 1(a) Konvencije na osebe, ki še niso dopolnile 18 let. Država pogodbenica, ki uveljavlja ta pridržek, ni upravičena zahtevati uporabe Konvencije za osebe v starosti, ki jo ta pridržek izključuje.

3. Vsaka država pogodbenica lahko v skladu s členom 63 izjavi, da bo uporabo celotne Konvencije ali njenega dela razširila na katero koli preživninsko obveznost, ki izhaja iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali podobnega razmerja, kar zlasti vključuje obveznosti do ranljivih oseb. Vsaka takšna izjava je podlaga za nastanek obveznosti med dvema državama pogodbenicama le, če se njuni izjavi nanašata na iste preživninske obveznosti in dele Konvencije.

4. Določbe te konvencije se uporabljajo za otroke ne glede na zakonski stan staršev.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej konvenciji:

a) „upravičenec“ pomeni posameznika, ki ima pravico do preživnine ali to pravico uveljavlja;

b) „zavezanec“ pomeni posameznika, ki je dolžan plačati preživnino ali od katerega se plačilo preživnine zahteva;

c) „pravna pomoč“ pomeni pomoč, ki vlagateljem zahtevkov omogoči seznanitev z njihovimi pravicami in njihovo uveljavljanje ter zagotovi, da so njihovi zahtevki učinkovito in v celoti obravnavani v zaprošeni državi. Sredstva za zagotavljanje takšne pomoči lahko po potrebi vključujejo pravno svetovanje, pomoč pri predložitvi vloge pri posameznem organu, pravno zastopanje in oprostitev stroškov postopka;

d) „pisni sporazum“ pomeni sporazum, zabeležen na katerem koli nosilcu, ki omogoča dostopnost podatkov, tako da se slednji lahko uporabijo pri poznejšem sklicevanju;

e) „sporazum o preživnini“ pomeni pisni sporazum v zvezi s plačilom preživnine, ki –

i) je bil sestavljen v predpisani obliki ali ga je pristojni organ evidentiral kot javno listino; ali

ii) ga je pristojni organ overil, sklenil, evidentiral ali arhiviral

in ki ga lahko pristojni organ pregleda ali spremeni;

f) "ranljiva oseba" pomeni posameznika, ki zaradi prizadetosti ali pomanjkanja osebnih sposobnosti ni sposoben skrbeti zase.

POGLAVJE II – UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 4 Imenovanje osrednjih organov

1. Država pogodbenica imenuje osrednji organ za izpolnjevanje obveznosti, ki mu jih nalaga Konvencija.

2. Zvezne države, države z več kot enim pravnim sistemom ali države, sestavljene iz avtonomnih ozemeljskih enot, lahko imenujejo več osrednjih organov in določijo obseg njihove krajevne ali osebne pristojnosti. Če je država imenovala več osrednjih organov, določi osrednji organ, kateremu se lahko pošiljajo obvestila, da jih posreduje ustreznemu osrednjemu organu v tej državi.

3. Ko deponira ratifikacijsko ali pristopno listino ali predloži izjavo v skladu s členom 61, država pogodbenica v skladu z odstavkom 2 Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sporoči imenovanje osrednjega organa ali osrednjih organov, njihove kontaktne podatke in po potrebi obseg njihovih pristojnosti. Države pogodbenice Stalni urad brez odlašanja obvestijo o morebitnih spremembah.

Člen 5 Splošne pristojnosti osrednjih organov

Osrednji organi:

a) medsebojno sodelujejo in spodbujajo sodelovanje pristojnih organov v svojih državah, da bi zagotovili uresničevanje ciljev Konvencije,

b) poskušajo v največji možni meri poiskati rešitve za težave, ki nastanejo pri uporabi Konvencije.

Člen 6 Posebne pristojnosti osrednjih organov

1. Osrednji organi zagotovijo pomoč pri zahtevkih iz Poglavja III, zlasti:

a) pošiljanje in prejem takšnih zahtevkov;

b) uvedbo postopkov ali omogočanje lažje uvedbe postopkov na podlagi tovrstnih zahtevkov.

2. V zvezi z navedenimi zahtevki sprejmejo tudi vse ustrezne ukrepe, da bi:

a) po potrebi zagotovili pravno pomoč ali olajšali zagotovitev take pomoči;

b) pomagali najti preživninskega zavezanca ali upravičenca;

c) pomagali priskrbeti koristne informacije o dohodku in po potrebi drugih finančnih razmerah preživninskega zavezanca ali upravičenca, med drugim tudi o kraju lege premoženja;

d) spodbujali prijateljske dogovore glede prostovoljnega plačevanja preživnine, po potrebi s pomočjo mediacije, poravnave ali podobnega postopka;

e) spodbujali tekoče izvrševanje odločb o preživnini, tudi morebitnih neplačanih terjatev;

f) olajšali izterjavo in hitro nakazilo plačil preživnine;

g) olajšali pridobitev dokumentarnih in drugih dokazov;

h) po potrebi pomagali ugotoviti družinsko razmerje za izterjavo preživnine;

i) uvedli postopek ali omogočili njegovo lažjo uvedbo za sprejem potrebnih začasnih ukrepov ozemeljske narave, s pomočjo katerih bi lahko uspešno rešili vložene preživninske zahtevke;

j) olajšali vročanje pisanj.

3. Pristojnosti osrednjega organa v okviru tega člena lahko v tolikšnem obsegu, kot to dovoljuje zakonodaja zadevne države, opravljajo organi javne uprave ali drugi organi, ki jih nadzirajo pristojni organi te države. Država pogodbenica sporoči Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu imenovanje zadevnih organov javne uprave ali drugih organov ter njihove kontaktne podatke in obseg njihovih pristojnosti. Države pogodbenice Stalni urad brez odlašanja obvestijo o morebitnih spremembah.

4. Ta člen ali člen 7 se ne smeta razlagati tako, da osrednjemu organu nalagata obveznosti za izvajanje pooblastil, ki jih smejo po pravu zaprošene države izvajati samo pravosodni organi.

Člen 7 Zahteve za posebne ukrepe

1. Osrednji organ lahko ob ustrezni utemeljitvi od drugega osrednjega organa zahteva, naj sprejme ustrezne posebne ukrepe v skladu s členom 6(2)(b), (c), (g), (h), (i) in (j), če na podlagi člena 10 ni bil vložen noben zahtevek. Zaprošeni osrednji organ sprejme primerne ukrepe, če meni, da so ti ukrepi potrebni, da bi morebitnemu vlagatelju zahtevka pomagali pri vložitvi zahtevka v okviru člena 10 ali mu pomagali ugotoviti, če bi bilo treba zahtevek vložiti.

2. Poleg tega lahko osrednji organ na zahtevo drugega osrednjega organa sprejme posebne ukrepe v zvezi z nerešeno zadevo z mednarodnim elementom glede izterjave preživnine v državi prosilki.

Člen 8 Stroški osrednjega organa

1. Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, ki nastanejo pri izvajanju te konvencije.

2. Osrednji organi vlagatelju zahtevka ne smejo naložiti nobenih stroškov za opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo v skladu s Konvencijo, razen izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi zahteve za posebne ukrepe iz člena 7.

3. Zaprošeni osrednji organ sme terjati vračilo stroškov za storitve iz odstavka 2 samo, če je vlagatelj zahtevka pred tem privolil v opravljanje teh storitev po zadevni ceni.

POGLAVJE III – VLOŽITEV ZAHTEVKOV PREK OSREDNJEGA ORGANA

Člen 9 Vložitev zahtevka prek osrednjega organa

Zahtevek iz tega poglavja se prek osrednjega organa države pogodbenice, v kateri vlagatelj zahtevka prebiva, vloži pri osrednjem organu zaprošene države. V tej določbi „prebivanje“ izključuje golo prisotnost.

Člen 10 Vrste zahtevkov

1. Preživninskemu upravičencu, ki poskuša v skladu s to konvencijo izterjati preživnino, so v državi prosilki na voljo naslednje vrste zahtevkov:

a) zahtevek za priznanje ali priznanje in izvršbo odločbe;

b) zahtevek za izvršbo odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi;

c) zahtevek za izdajo odločbe v zaprošeni državi, ko odločbe še ni, po potrebi med drugim tudi za ugotovitev družinskega razmerja;

d) zahtevek za izdajo odločbe v zaprošeni državi, ko priznanje in izvršba odločbe nista možna ali sta zavrnjena zaradi neobstoja podlage za priznanje in izvršbo v okviru člena 20 ali zaradi razlogov, določenih v členu 22(b) ali (e);

e) zahtevek za spremembo odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi;

f) zahtevek za spremembo odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država.

2. Preživninskemu zavezancu, zoper katerega je bila izdana odločba o preživnini, so v državi prosilki na voljo naslednje vrste zahtevkov:

a) zahtevek za priznanje odločbe ali za izvedbo enakovrednega postopka za začasno ustavitev ali omejitev izvršbe prejšnje odločbe v zaprošeni državi;

b) zahtevek za spremembo odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi;

c) zahtevek za spremembo odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država.

3. Razen kadar ta konvencija določa drugače, za zahtevke iz odstavkov 1 in 2 velja pravo zaprošene države, za zahtevke iz odstavkov 1(c) do (f) ter odstavkov 2(b) in (c) pa veljajo pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo v zaprošeni državi.

Člen 11 Vsebina zahtevkov

1. Vsi zahtevki iz člena 10 vsebujejo najmanj naslednje podatke:

a) izjavo o vrsti zahtevka ali zahtevkov;

b) ime in kontaktne podatke, med drugim tudi naslov in datum rojstva vlagatelja zahtevka;

c) ime ter – če sta znana – naslov in datum rojstva nasprotne stranke;

d) ime in datum rojstva vseh oseb, za katere se terja preživnina;

e) podlago za vložitev zahtevka;

f) v zahtevku upravičenca podatke o tem, kam se plačilo preživnine nakaže po pošti ali elektronsko;

g) razen v zahtevkih iz člena 10(1)(a) in (2)(a) vse podatke ali listine, določene z izjavo zaprošene države v skladu s členom 63;

h) ime in kontaktne podatke osebe ali enote osrednjega organa države prosilke, ki je pristojna za obravnavo zahtevka.

2. Zahtevek po potrebi in če so znani, vključuje tudi zlasti naslednje podatke:

a) finančne razmere upravičenca;

b) finančne razmere zavezanca, vključno z imenom in naslovom njegovega delodajalca ter vrsto in krajem njegovega premoženja;

c) druge podatke, ki bi bili lahko koristni pri ugotavljanju, kje se zadržuje nasprotna stranka.

3. Zahtevku se priložijo vsa potrebna dokazila ali listine, med drugim tudi listine o pravici vlagatelja zahtevka do brezplačne pravne pomoči. Zahtevkom iz člena 10(1)(a) in (2)(a) se priložijo samo listine iz člena 25.

4. Zahtevek iz člena 10 se lahko vloži v obliki, ki jo je priporočila in objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

Člen 12 Pošiljanje, prejem in obdelava zahtevkov ter zadev prek osrednjih organov

1. Osrednji organ države prosilke pomaga vlagatelju zahtevka z zagotovitvijo, ali so zahtevku priloženi vsi podatki in listine, za katere ve, da so potrebni za preučitev zahtevka.

2. Osrednji organ države prosilke posreduje zahtevek v imenu vlagatelja zahtevka in z njegovo privolitvijo osrednjemu organu zaprošene države, ko meni, da zahtevek ustreza pogojem iz Konvencije. Zahtevku se priloži obrazec za prenos iz Priloge 1. Če to zahteva osrednji organ zaprošene države, osrednji organ države prosilke predloži popolno kopijo katere koli listine, določene v členih 16(3), 25(1)(a), (b) in (d) ter 25(3)(b) in 30(3), ki jo je overil pristojni organ v državi izvora.

3. Zaprošeni osrednji organ v šestih tednih od datuma prejema zahtevka potrdi njegov prejem na obrazcu, določenem v Prilogi 2, in obvesti osrednji organ države prosilke, kakšni začetni ukrepi so že bili ali bodo sprejeti glede obravnave zahtevka, ter lahko zahteva dodatne potrebne listine in podatke. V istem časovnem obdobju šestih tednov zaprošeni osrednji organ sporoči osrednjemu organu prosilcu ime in kontaktne podatke osebe ali enote, ki je pristojna odgovoriti na poizvedbe o poteku postopka.

4. V treh mesecih od potrditve prejema zaprošeni osrednji organ obvesti osrednji organ prosilec o poteku postopka.

5. Osrednji organ prosilec in zaprošeni osrednji organ se obveščata o:

a) osebi ali enoti, ki je pristojna za posamezno zadevo;

b) napredku pri obravnavi zadeve

ter na vsa vprašanja odgovarjata pravočasno.

6. Osrednji organi obravnavajo zadevo tako hitro, kot to dopušča strokovna preučitev vprašanj zadeve.

7. Osrednji organi uporabijo najhitrejša in najučinkovitejša sredstva sporazumevanja, ki jih imajo na voljo.

8. Zaprošeni osrednji organ lahko obravnavo zahtevka zavrne le, če je očitno, da pogoji iz Konvencije niso izpolnjeni. V tem primeru osrednji organ nemudoma obvesti osrednji organ prosilec o razlogih za zavrnitev.

9. Zaprošeni osrednji organ ne sme zavrniti zahtevka samo zato, ker so potrebni dodatni podatki ali dodatne listine. Vendar pa lahko od osrednjega organa prosilca zahteva, da priskrbi navedene dodatne listine ali podatke. Če osrednji organ prosilec tega ne stori v treh mesecih ali daljšem obdobju, ki ga določi zaprošeni osrednji organ, lahko slednji odloči, da zahtevka ne bo več obravnaval. V tem primeru zaprošeni osrednji organ svojo odločitev sporoči osrednjemu organu prosilcu.

Člen 13 Način sporočanja

Nasprotna stranka ne sme izpodbijati zahtevkov, ki so v skladu s tem poglavjem vloženi prek osrednjih organov držav pogodbenic, listin ali podatkov, ki so zahtevku priloženi ali jih zagotovi osrednji organ, samo zaradi načina sporočanja med zadevnimi osrednjimi organi.

Člen 14 Dejanski dostop do postopkov

1. Zaprošena država vlagateljem zahtevkov zagotovi dejanski dostop do postopkov, tudi do postopkov izvršbe in postopkov s pravnimi sredstvi v zvezi z zahtevki iz tega poglavja.

2. Za zagotovitev tega dejanskega dostopa zaprošena država v skladu s členoma 14 in 17 nudi brezplačno pravno pomoč, razen če se uporabi odstavek 3.

3. Zaprošeni državi ni treba nuditi brezplačne pravne pomoči, če in v obsegu, v katerem postopki te države vlagatelju omogočajo, da svoje zahtevke uveljavlja brez tovrstne pomoči, in osrednji organ vse potrebne storitve zagotovi brezplačno.

4. Upravičenje do brezplačne pravne pomoči ne sme biti manjše od upravičenja do brezplačne pravne pomoči v enakovrednih nacionalnih zadevah.

5. Za zagotovitev poravnave stroškov in izdatkov v postopkih v okviru Konvencije se ne sme zahtevati nikakršna varščina, jamstvo ali polog.

Člen 15 Brezplačna pravna pomoč za zahtevke za preživnino otrok

1. Zaprošena država zagotovi brezplačno pravno pomoč pri vseh zahtevkih upravičenca iz tega poglavja glede preživninskih obveznosti do osebe, mlajše od 21 let, ki izhajajo iz razmerja med staršem in otrokom.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko zaprošena država v zvezi z zahtevki, ki ne izhajajo iz člena 10(1)(a) in (b), ter v primerih iz člena 20(4) zavrne brezplačno pravno pomoč, če po preučitvi dejanskega stanja meni, da zahtevek ali katero koli pravno sredstvo očitno ni utemeljeno.

Člen 16 Izjava o dovolitvi uporabe preskusa sredstev za otrokovo preživljanje

1. Ne glede na člen 15(1) lahko država izjavi, da bo na podlagi preskusa, ki temelji na oceni sredstev za otrokovo preživljanje, v skladu s členom 63 zagotovila brezplačno pravno pomoč pri zahtevkih, ki ne izhajajo iz člena 10(1)(a) in (b), ter v primerih iz člena 20(4).

2. Država bo Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu sočasno z izjavo zagotovila podatke glede oblike, v kateri bo izvedena ocena sredstev za otrokovo preživljanje, vključno s finančnimi merili, ki bodo morala biti izpolnjena, da bi bil preskus uspešno opravljen.

3. Zahtevek iz odstavka 1, naslovljen na državo, ki je dala izjavo iz navedenega odstavka, vključuje formalno izjavo vlagatelja, da sredstva za otrokovo preživljanje ustrezajo merilom iz odstavka 2. Zaprošena država lahko zahteva nadaljnje dokaze o sredstvih za otrokovo preživljanje le, če utemeljeno verjame, da so podatki, ki jih je zagotovil vlagatelj zahtevka, netočni.

4. Če je najugodnejša pravna pomoč, zagotovljena po pravu zaprošene države za zahtevke iz tega poglavja glede preživninske obveznosti, ki izhaja iz razmerja med staršem in otrokom, za otroka ugodnejša, kot jo zagotavljajo odstavki 1 do 3, se zagotovi najugodnejša pravna pomoč.

Člen 17 Zahtevki, ki ne izpolnjujejo meril iz členov 15 ali 16

Kadar gre za zahtevke v okviru te konvencije, ki ne izhajajo iz členov 15 ali 16:

a) so lahko določbe brezplačne pravne pomoči odvisne od preskusa sredstev ali utemeljenosti;

b) je vlagatelj zahtevka, ki mu je bila v državi izvora odobrena brezplačna pravna pomoč, v postopku priznanja ali izvršbe upravičen vsaj do enakega obsega brezplačne pravne pomoči, kot jo v enakih okoliščinah dopušča pravo države naslovnice.

POGLAVJE IV – OMEJITVE GLEDE VLOŽITVE ZAHTEVKOV

Člen 18 Omejitev glede vložitve zahtevka

1. Če je odločba izdana v državi pogodbenici, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče, zavezanec ne more vložiti zahtevka za spremembo odločbe ali izdajo nove odločbe v nobeni drugi državi pogodbenici, dokler ima upravičenec običajno prebivališče v državi, v kateri je bila izdana odločba.

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

a) če med strankama obstaja pisni dogovor o pristojnosti navedene druge države pogodbenice, razen v sporih v zvezi s preživninskimi obveznostmi v korist otrok;

b) če upravičenec izbere pristojnost navedene druge države pogodbenice izrecno ali kadar pri utemeljevanju zadeve ob prvi priložnosti ne ugovarja njeni pristojnosti;

c) če pristojni organ v državi izvora ne more uveljaviti pristojnosti za spremembo odločbe ali izdajo nove odločbe ali to pristojnost zavrne; ali

d) če odločbe, izdane v državi izvora, ni mogoče priznati ali razglasiti za izvršljivo v državi pogodbenici, v kateri se preučuje procesne možnosti za izdajo nove ali spremenjene odločbe.

POGLAVJE V – PRIZNAVANJE IN IZVRŠEVANJE

Člen 19 Področje uporabe Poglavja

1. To poglavje se uporablja za odločbe, ki jih glede preživninske obveznosti izda sodni ali upravni organ. Izraz „odločba“ obsega tudi poravnavo ali sporazum, sklenjena pred takšnim organom ali od njega potrjena. Odločba lahko vključuje samodejno prilagoditev zaradi usklajevanja in zahtevo za plačilo neplačanih terjatev, preživnine za nazaj ali obresti in določitev stroškov postopka.

2. Če odločba ne ureja le preživninske obveznosti, je uporaba tega poglavja omejena na dele odločbe, ki se nanašajo na preživninske obveznosti.

3. Za namene odstavka 1 „upravni organ“ pomeni organ javne uprave, katerega odločbe so po pravu države, v kateri je ustanovljen:

a) lahko predmet pravnih sredstev, ki jih obravnava sodni organ, ter

b) imajo podobno veljavnost in učinek kot odločba sodnega organa v isti zadevi.

4. To poglavje se uporablja tudi za sporazume o preživnini v skladu s členom 30.

5. Določbe tega poglavja se uporabljajo za zahtevke za priznanje in izvrševanje, vložene neposredno pri pristojnem organu države naslovnice v skladu s členom 37.

Člen 20 Podlaga za priznavanje in izvrševanje

1. Odločba, izdana v eni državi pogodbenici („država izvora“), se prizna in izvrši v drugih državah pogodbenicah, če:

a) je imela nasprotna stranka v času uvedbe postopka običajno prebivališče v državi izvora;

b) nasprotna stranka izbere pristojnost izrecno ali kadar pri utemeljevanju zadeve ob prvi priložnosti pristojnosti ne ugovarja;

c) je imel upravičenec v času uvedbe postopka običajno prebivališče v državi izvora;

d) je imel otrok, za katerega je bila določena preživnina, v času uvedbe postopka običajno prebivališče v državi izvora, pod pogojem, da je nasprotna stranka živela z otrokom v navedeni državi ali prebivala v navedeni državi in tam otroka tudi preživljala;

e) med strankama obstaja pisni dogovor o pristojnosti, razen v sporih v zvezi s preživninskimi obveznostmi v korist otrok; ali

f) je odločbo izdal organ, ki ima pristojnost za odločanje o osebnem stanju ali starševski odgovornosti, razen če je navedena pristojnost temeljila le na narodnosti ene od strank.

2. Država pogodbenica lahko v skladu s členom 62 izrazi pridržek glede odstavkov 1(c), (e) ali (f).

3. Država pogodbenica, ki v okviru odstavka 2 izrazi pridržek, prizna in izvrši odločbo, če bi njeno pravo v podobnih dejanskih okoliščinah preneslo ali bi bilo preneslo pristojnost za izdajo takšne odločitve na njene organe.

4. Če priznanje odločbe kot posledica pridržka v okviru odstavka 2 ni mogoče, in če ima zavezanec običajno prebivališče v državi pogodbenici, navedena država sprejme vse ustrezne ukrepe za izdajo odločbe v korist upravičenca. Predhodni stavek se ne uporablja za neposredne zahtevke za priznanje in izvršbo v okviru člena 19(5) ali za preživninske zahtevke iz člena 2(1)(b).

5. Odločba v korist otroka, mlajšega od 18 let, ki je ni mogoče priznati samo zaradi pridržka v skladu z odstavkom 1(c), (e) ali (f), se upošteva kot odločba o upravičenosti navedenega otroka do preživnine v državi naslovnici.

6. Odločba se prizna le, če ima učinek v državi izvora, in se izvrši le, če je v državi izvora izvršljiva.

Člen 21 Ločljivost in delno priznavanje in izvrševanje

1. Če država naslovnica ne more priznati ali izvršiti celotne odločbe, prizna ali izvrši ločljivi del odločbe, ki je lahko priznan ali izvršen.

2. Delno priznanje ali izvršba odločbe se lahko vedno zahtevata.

Člen 22 Podlaga za zavrnitev priznanja ali izvršbe

Priznanje ali izvršbo odločbe je mogoče zavrniti, če:

a) sta priznanje in izvršba odločbe v očitnem neskladju z javnim redom („ordre public“) države naslovnice;

b) je bila odločba izdana na podlagi kršitve postopkovnih določb;

c) postopek v isti zadevi med istima strankama že poteka pred organom države naslovnice in je bil navedeni postopek uveden prvi;

d) je odločba v neskladju z odločbo, izdano v isti zadevi med istima strankama v državi naslovnici ali drugi državi, če ta kasneje izdana odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za njeno priznanje in izvršbo v državi naslovnici;

e) se nasprotna stranka ni pojavila v postopku v državi izvora in je tudi nihče ni zastopal:

i) če pravo države izvora določa obveznost obveščanja o poteku postopka, pa nasprotna stranka ni bila primerno obveščena o poteku postopka in možnosti, da se izjavi; ali

ii) če pravo države izvora ne določa obveznosti obveščanja o poteku postopka, pa nasprotna stranka ni bila primerno obveščena o odločbi in možnosti, da vloži pravno sredstvo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava; ali

f) je bila odločba sprejeta s kršitvijo člena 18.

Člen 23 Postopek v zvezi z zahtevkom za priznanje in izvršbo

1. Ob upoštevanju določb Konvencije postopke priznanja in izvršbe ureja pravo države naslovnice.

2. Kadar je zahtevek za priznanje in izvršbo odločbe vložen pri osrednjih organih v skladu s Poglavjem III, zaprošeni osrednji organ nemudoma:

a) odstopi zahtevek pristojnemu organu, ki brez odlašanja razglasi odločbo za izvršljivo ali evidentira odločbo za izvršbo, ali

b) če je za to pristojen, sam opravi navedena dejanja.

3. Kadar je zahtevek vložen neposredno pri pristojnem organu v državi naslovnici v skladu s členom 19(5), navedeni organ brez odlašanja razglasi odločbo za izvršljivo ali evidentira odločbo za izvršbo.

4. Razglasitev ali evidentiranje se lahko zavrneta le iz razlogov, določenih v členu 22(a). Na tej stopnji ne vlagatelj zahtevka ne nasprotna stranka nista upravičena do nikakršne predložitve.

5. Vlagatelj zahtevka in nasprotna stranka se nemudoma obvestita o razglasitvi ali evidentiranju, izvedenih na podlagi odstavkov 2 in 3, ali o zavrnitvi le-teh v skladu z odstavkom 4 in lahko vložita pravno sredstvo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava.

6. Pravno sredstvo je treba vložiti v 30 dneh od uradnega obvestila v skladu z odstavkom 5. Če stranka, ki uveljavlja pravno sredstvo, ne prebiva v državi pogodbenici, v kateri sta bila opravljena ali zavrnjena razglasitev ali evidentiranje, mora pravno sredstvo vložiti v 60 dneh od uradnega obvestila.

7. Pravna podlaga za vložitev pravnega sredstva je lahko:

a) razlog za zavrnitev priznanja in izvršbe, določen v členu 22;

b) razlog za priznanje in izvršbo iz člena 20;

c) verodostojnost ali popolnost katere koli listine, posredovane v skladu s členom 25(1)(a), (b) ali (d) ali (3)(b).

8. Tudi za pravno sredstvo nasprotne stranke je lahko podlaga plačilo dolga v obsegu, v katerem sta priznanje in izvršba povezana s plačili, ki so že zapadla.

9. Vlagatelj zahtevka in nasprotna stranka se nemudoma uradno obvestita o odločitvi o pravnem sredstvu.

10. Če pravo države naslovnice dovoljuje vložitev nadaljnjih pravnih sredstev, ta razen v izjemnih okoliščinah ne zadržijo izvršbe odločbe.

11. Pristojni organ brez odlašanja odloči o priznanju in izvršbi, vključno z odločanjem o pravnem sredstvu.

Člen 24 Alternativni postopek v zvezi z zahtevkom za priznanje in izvršbo

1. Ne glede na člen 23(2) do (11) lahko država v skladu s členom 63 izjavi, da bo uporabila postopek za priznanje in izvršbo, določen v tem členu.

2. Kadar je zahtevek za priznanje in izvršbo odločbe vložen pri osrednjih organih v skladu s Poglavjem III, zaprošeni osrednji organ nemudoma:

a) odstopi zahtevek pristojnemu organu, ki odloči o zahtevku za priznanje in izvršbo; ali

b) sam odloči o zahtevku, če je za to pristojen.

3. Pristojni organ izda odločbo o priznanju in izvršbi po tem, ko je bila nasprotna stranka ustrezno in brez odlašanja uradno obveščena o postopku in je bila obema strankama dana primerna možnost, da se izjavita.

4. Pristojni organ lahko na lastno pobudo preveri razloge za zavrnitev priznanja in izvršbe, določene v členu 22(a), (c) in (d). Preveri lahko katere koli razloge, naštete v členih 20, 22 in 23(7)(c), ki jih uveljavlja nasprotna stranka ali če pomisleki glede teh razlogov izhajajo iz videza listin, predloženih v skladu s členom 25.

5. Zavrnitev priznanja in izvršbe lahko temelji tudi na plačilu dolga v obsegu, v katerem sta priznanje in izvršba povezana s plačili, ki so že zapadla.

6. Če pravo države naslovnice dovoljuje vložitev pravnega sredstva, to razen v izjemnih okoliščinah ne zadrži izvršbe odločbe.

7. Pristojni organ brez odlašanja odloči o priznanju in izvršbi, vključno z odločanjem o pravnem sredstvu.

Člen 25 Listine

1. Zahtevku za priznanje in izvršbo iz člena 23 ali člena 24 se priloži naslednje:

a) popolno besedilo odločbe;

b) listina, ki potrjuje izvršljivost odločbe v državi izvora in, kadar je odločbo izdal upravni organ, listina, ki potrjuje, da so zahteve iz člena 19(3) izpolnjene, razen če je država v skladu s členom 57 navedla, da odločbe njenih upravnih organov vedno izpolnjujejo navedene zahteve;

c) če nasprotna stranka v postopkih v državi izvora ne nastopi in je tudi nihče ne zastopa, listina ali listine, ki po potrebi potrjujejo, da je bila nasprotna stranka primerno obveščena o postopku in možnosti, da se izjavi, ali da je bila primerno obveščena o odločbi in možnosti, da zoper njo vloži pravno sredstvo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali nepravilne uporabe prava;

d) po potrebi listina, ki izkazuje znesek neplačanih terjatev in datum izračuna tega zneska;

e) če odločba določa samodejno uskladitev, po potrebi listina, ki vsebuje podatke, ki so potrebni za primerno odmero;

f) po potrebi listine, ki kažejo obseg brezplačne pravne pomoči, ki jo je vlagatelj zahtevka prejel v državi izvora.

2. Na podlagi pravnega sredstva iz člena 23(7)(c) ali na podlagi zahteve pristojnega organa v državi naslovnici mora popolno kopijo zadevne listine, ki jo je potrdil pristojni organ v državi izvora, brez odlašanja predložiti:

a) osrednji organ države prosilke, če je bil zahtevek vložen v skladu s Poglavjem III;

b) vlagatelj zahtevka, če je zahtevek vložil neposredno pri pristojnem organu države naslovnice.

3. Država pogodbenica lahko v skladu s členom 57 določi:

a) da mora biti zahtevku priložena popolna kopija odločbe, ki jo je potrdil pristojni organ v državi izvora;

b) okoliščine, v katerih bo namesto popolnega besedila odločbe sprejela izvleček ali povzetek odločbe, ki ga je izdal pristojni organ države izvora v obliki, ki jo je priporočila in objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu; ali

c) da ne zahteva listine, ki potrjuje, da so bili pogoji iz člena 19(3) izpolnjeni.

Člen 26 Postopek v zvezi z zahtevkom za priznanje

To poglavje se mutatis mutandis uporablja za zahtevke za priznanje odločbe, le da zahtevo za izvršljivost nadomešča zahteva, da odločba učinkuje v državi izvora.

Člen 27 Ugotovljena dejstva

Pristojne organe države naslovnice zavezujejo ugotovljena dejstva, na katerih je država izvora utemeljila svojo pristojnost.

Člen 28 Utemeljenost se ne preverja

Pristojni organi države naslovnice ne preverjajo utemeljenosti odločbe.

Člen 29 Fizična prisotnost otroka ali vlagatelja zahtevka se ne zahteva

Fizična prisotnost otroka ali vlagatelja zahtevka se v okviru tega poglavja v postopkih v državi naslovnici ne zahteva.

Člen 30 Sporazum o preživnini

1. Sporazum o preživnini, sklenjen v državi pogodbenici, je upravičen do priznanja in izvršbe kot odločba iz tega poglavja, če je izvršljiv kot odločba v državi izvora.

2. Za namene člena 10(1)(a) in (b) ter (2)(a) pojem „odločba“ obsega tudi sporazum o preživnini.

3. Zahtevku za priznanje in izvršbo sporazuma o preživnini se priloži naslednje:

a) popolno besedilo sporazuma o preživnini ter

b) listina, ki potrjuje, da je posamezni sporazum o preživnini izvršljiv kot odločba v državi izvora.

4. Priznanje in izvršbo sporazuma o preživnini je mogoče zavrniti, če:

a) sta priznanje in izvršba v očitnem neskladju z javnim redom države naslovnice;

b) je bil sporazum o preživnini sklenjen na podlagi goljufije ali ponaredbe;

c) je sporazum o preživnini v neskladju z odločbo, izdano v isti zadevi med istima strankama v državi naslovnici ali drugi državi, če ta kasneje izdana odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za njeno priznanje in izvršbo v državi naslovnici.

5. Določbe tega poglavja z izjemo členov 20, 22, 23(7) ter 25(1) in (3) se mutatis mutandis uporabljajo za priznanje in izvršbo sporazuma o preživnini, razen:

a) da se lahko razglasitev ali evidentiranje v skladu s členom 23(2) in (3) zavrneta le iz razloga, določenega v odstavku 4(a);

b) da se lahko pravno sredstvo iz člena 23(6) vloži le na podlagi navedenega:

i) razlogov za zavrnitev priznanja in izvršbe, določenih v odstavku 4,

ii) verodostojnosti ali popolnosti listin, posredovanih v skladu z odstavkom 3;

c) kar zadeva postopek iz člena 24(4), da lahko pristojni organ na lastno pobudo preveri razloge za zavrnitev priznanja in izvršbe, določene v odstavku 4(a) tega člena. Preveri lahko vse razloge, naštete v odstavku 4 tega člena, ter verodostojnost ali popolnost vseh v skladu z odstavkom 3 posredovanih listin, če te razloge uveljavlja nasprotna stranka ali če pomisleki glede teh razlogov izhajajo iz videza navedenih listin.

6. Postopki za priznanje in izvršbo sporazuma o preživnini se začasno prekinejo, če postopek v zvezi s pravnim sredstvom, vloženim zoper sporazum, pred pristojnim organom države pogodbenice še ni končan.

7. Država lahko v skladu s členom 63 izjavi, da se zahtevke za priznanje in izvršbo sporazuma o preživnini lahko vloži le prek osrednjih organov.

8. Država pogodbenica si lahko v skladu s členom 62 pridrži pravico, da ne prizna in izvrši sporazuma o preživnini.

Člen 31 Odločbe, ki so posledica skupnih učinkov začasnih in potrditvenih nalogov

Če je odločba posledica skupnih učinkov začasnega naloga, izdanega v eni državi, in naloga, ki ga izda organ v drugi državi („državi potrditeljici“) in z njim potrdi začasni nalog:

a) se obe navedeni državi za namene tega poglavja štejeta za državi izvora;

b) so pogoji člena 22(e) izpolnjeni, če je bila nasprotna stranka primerno obveščena o postopku v državi potrditeljici in o možnosti, da ugovarja zoper potrditev začasnega naloga;

c) je pogoj iz člena 20(6) o izvršljivosti odločbe v državi izvora izpolnjen, če je odločba izvršljiva v državi potrditeljici; ter

d) člen 18 ne preprečuje postopka za spremembo odločbe, uvedenega v eni od navedenih držav.

POGLAVJE VI – IZVRŠBA S STRANI DRŽAVE NASLOVNICE

Člen 32 Izvršba po notranjem pravu

1. Ob upoštevanju določb tega poglavja se izvršba opravi v skladu s pravom države naslovnice.

2. Izvršba se opravi brez odlašanja.

3. Če je bila odločba razglašena za izvršljivo ali evidentirana za izvršbo v okviru Poglavja V, se pri zahtevkih, vloženih prek osrednjih organov, izvršba opravi, ne da bi bilo treba vlagatelju zahtevka nadalje ukrepati.

4. Veljajo pravila, povezana s trajanjem preživninske obveznosti, ki se uporabljajo v državi izvora odločbe.

5. Nastop zastaranja neplačanih terjatev določi pravo države izvora odločbe ali pravo države naslovnice, in sicer tiste, ki zagotovi daljše obdobje zastaranja.

Člen 33 Nediskriminacija

Za zadeve, ki jih ureja Konvencija, država naslovnica zagotovi vsaj tak nabor izvršilnih ukrepov, kot se uporabljajo v tej državi.

Člen 34 Izvršilni ukrepi

1. Države pogodbenice za izvrševanje odločb v okviru te konvencije omogočijo uporabo učinkovitih ukrepov notranjega prava.

2. Ti ukrepi lahko obsegajo:

a) odtegljaj od dohodkov;

b) odtegovanje z bančnega računa in z drugih virov;

c) odtegovanje od prispevkov za socialno varnost;

d) rubež ali prisilno prodajo premoženja;

e) odtegljaj od povračila davka;

f) odtegljaj ali rubež pokojnine;

g) naznanilo kreditnim institucijam;

h) preklic, začasni ali trajni odvzem različnih dovoljenj (na primer vozniškega dovoljenja);

i) uporabo mediacije ter spravnega in podobnih postopkov za prostovoljno ravnanje.

Člen 35 Prenos sredstev

1. Države pogodbenice se spodbuja, da tudi z uporabo mednarodnih sporazumov podpirajo uporabo najbolj gospodarnih in učinkovitih metod, ki so na voljo za prenos sredstev za plačilo preživnine.

2. Država pogodbenica, katere pravo omejuje prenos sredstev, posveti največ pozornosti prenosu sredstev, plačljivih v okviru te konvencije.

POGLAVJE VII – ORGANI JAVNE UPRAVE

Člen 36 Organi javne uprave kot vlagatelji zahtevkov

1. Glede zahtevkov za priznanje in izvršbo iz člena 10(1)(a) in (b) ter v zadevah, ki jih ureja člen 20(4), „preživninski upravičenec“ pomeni tudi organ javne uprave, ki zastopa fizično osebo, upravičeno do preživnine, ali organ javne uprave, upravičen do povračila nadomestila, ki je bilo izplačano namesto preživnine.

2. Pravico organa javne uprave, da zastopa fizično osebo, ki je upravičena do preživnine, oziroma da zahteva povračilo nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine, ureja javno pravo.

3. Organ javne uprave lahko zahteva priznanje ali izvršbo:

a) odločbe, izdane zoper zavezanca na podlagi zahtevka organa javne uprave za plačilo nadomestila, izplačanega namesto preživnine;

b) odločbe, izdane upravičencu in zavezancu, o višini nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine.

4. Organ javne uprave, ki zahteva priznanje ali izvršbo odločbe, zagotovi na zahtevo vse listine, ki so potrebne, da bi v skladu z odstavkom 2 izkazal svojo pravico, in iz katerih je razvidno, da je bilo upravičencu izplačano nadomestilo.

POGLAVJE VIII – SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 37 Vlaganje zahtevkov neposredno pri pristojnih organih

1. Konvencija ne izključuje možnosti uveljavljanja nadomestila v postopkih, ki jih omogoča notranje pravo države pogodbenice, ki posamezniku (vlagatelju zahtevka) dovoljuje, da v zadevi, ki jo ureja Konvencija (vključno s členom 18), zaradi izdaje ali spremembe odločbe o preživnini neposredno obrne na pristojni organ navedene države.

2. Člena 14(5) in 17(b) ter določbe poglavij V, VI, VII in tega poglavja z izjemo členov 40(2), 42, 43(3), 44(3), 45 in 55 se uporabljajo v povezavi z zahtevkom za priznanje in izvršbo, neposredno vloženim pri pristojnem organu v državi pogodbenici.

3. Za namene odstavka 2 se člen 2(1)(a) uporablja za odločbe o dodelitvi preživnine ranljivim posameznikom, ki so dopolnili starost iz navedenega pododstavka, kadar so takšne odločbe izdane, preden je posameznik dosegel to starost, in zaradi prizadetosti zagotavljajo preživnino tudi po dopolnitvi te starosti.

Člen 38 Varstvo osebnih podatkov

Osebni podatki, zbrani ali preneseni v okviru Konvencije, se uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani ali preneseni.

Člen 39 Zaupnost

Vsak organ, ki obdeluje podatke, v skladu s pravom svoje države zagotovi njihovo zaupnost.

Člen 40 Nerazkritje podatkov

1. Organ pri uporabi te konvencije ne razkriva ali potrjuje zbranih ali prenesenih podatkov, če ugotovi, da bi to lahko ogrozilo zdravje, varnost ali svobodo posameznika.

2. Če je en osrednji organ o tem odločil, njegovo odločitev upošteva drug osrednji organ, zlasti v zadevah družinskega nasilja.

3. Nobena določba tega člena ne ovira organov pri zbiranju podatkov in njihovem prenosu med organi v obsegu, potrebnem za izvajanje obveznosti iz Konvencije.

Člen 41 Brez uradne potrditve

V okviru te konvencije se ne sme zahtevati nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.

Člen 42 Pooblastilo

Osrednji organ zaprošene države lahko od vlagatelja zahtevka zahteva pooblastilo le, če v sodnem postopku ali pred drugimi organi ukrepa v imenu vlagatelja zahtevka ali če se v ta namen imenuje zastopnik.

Člen 43 Izterjava stroškov

1. Izterjava stroškov, ki izhajajo iz uporabe te konvencije, nima prednosti pred izterjavo preživnine.

2. Država lahko izterja stroške od neuspešne stranke.

3. Za namene zahtevka iz člena 10(1)(b) za izterjavo stroškov od neuspešne stranke v skladu z odstavkom 2 izraz „upravičenec“ v členu 10(1) pomeni tudi državo.

4. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 8.

Člen 44 Jezikovne zahteve

1. Zahtevki in z njimi povezane listine so v izvirnem jeziku, priložen pa jim je prevod v uradni jezik zaprošene države ali v drug jezik, za katerega zaprošena država v skladu s členom 63 izjavi, da ga upošteva, razen če se pristojni organ navedene države prevodu odreče.

2. Država pogodbenica z več uradnimi jeziki, ki iz razlogov notranjega prava ne more sprejeti listin v enem od teh jezikov na svojem celotnem ozemlju, z izjavo v skladu s členom 63 določi jezik, v katerem naj se takšne listine ali prevodi vložijo na določenih delih njenega ozemlja.

3. Če osrednji organi ne določijo drugače, vsa ostala korespondenca med takšnimi organi poteka v uradnem jeziku zaprošene države ali v angleščini oziroma francoščini. Vendar pa lahko država pogodbenica v skladu s členom 62 izrazi pridržek glede uporabe angleščine oziroma francoščine.

Člen 45 Sredstva in stroški prevoda

1. V zvezi z zahtevki v okviru Poglavja III, lahko osrednji organi v posamezni zadevi ali na splošno soglašajo, da se lahko prevod v uradni jezik zaprošene države opravi v zaprošeni državi iz izvirnega jezika ali iz drugega dogovorjenega jezika. Če soglasja ni in osrednji organ prosilec ne more upoštevati pogojev iz člena 44(1) in (2), se lahko zahtevek in z njim povezane listine skupaj s prevodom v angleščino ali francoščino posreduje v nadaljnji prevod v uradni jezik zaprošene države.

2. Če med osrednjimi organi zadevnih držav ni drugače dogovorjeno, nosi stroške prevoda, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1, država prosilka.

3. Ne glede na člen 8 lahko osrednji organ prosilec vlagatelju zahtevka zaračuna stroške prevoda zahtevka in z njim povezanih listin, razen če te stroške lahko krije njen sistem pravne pomoči.

Člen 46 Neenotni pravni sistemi – razlaga

1. V zvezi z državo, v kateri se v različnih ozemeljskih enotah glede katere koli zadeve, ki je obravnavana v tej konvenciji, uporablja več pravnih sistemov ali vrst pravnih pravil:

a) se vsako sklicevanje na pravo ali postopek države po potrebi razlaga kot sklicevanje na pravo ali postopek, ki velja v zadevni ozemeljski enoti;

b) se vsako sklicevanje na v tej državi izdano, priznano, priznano in izvršeno, izvršeno ali spremenjeno odločbo po potrebi razlaga kot sklicevanje na odločbo, izdano, priznano, priznano in izvršeno, izvršeno ali spremenjeno v zadevni ozemeljski enoti;

c) se vsako sklicevanje na sodni ali upravni organ v tej državi po potrebi razlaga kot sklicevanje na sodni ali upravni organ v zadevni ozemeljski enoti;

d) se vsako sklicevanje na pristojne organe, organe javne uprave in druge organe navedene države, ki niso osrednji organi, po potrebi razlaga kot sklicevanje na organe, pristojne za odločanje v zadevni ozemeljski enoti;

e) se vsako sklicevanje na stalno ali običajno prebivališče v navedeni državi po potrebi razlaga kot sklicevanje na stalno ali običajno prebivališče v zadevni ozemeljski enoti;

f) se vsako sklicevanje na kraj lege premoženja v navedeni državi po potrebi razlaga kot sklicevanje na kraj lege premoženja v zadevni ozemeljski enoti;

g) se vsako sklicevanje na v državi veljaven sporazum o vzajemnosti po potrebi razlaga kot sklicevanje na v zadevni ozemeljski enoti veljaven sporazum o vzajemnosti;

h) se vsako sklicevanje na brezplačno pravno pomoč v navedeni državi po potrebi razlaga kot sklicevanje na brezplačno pravno pomoč v zadevni ozemeljski enoti;

i) se vsako sklicevanje na v državi sklenjen sporazum o preživnini po potrebi razlaga kot sklicevanje na v zadevni ozemeljski enoti sklenjen sporazum o preživnini;

j) se vsako sklicevanje na izterjavo stroškov s strani države po potrebi razlaga kot sklicevanje na izterjavo stroškov s strani zadevne ozemeljske enote.

2. Ta člen se ne uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje.

Člen 47 Neenotni pravni sistemi – materialnopravna pravila

1. Država pogodbenica z dvema ali več ozemeljskimi enotami, v katerih se uporabljajo različni pravni sistemi, ni zavezana uporabljati te konvencije za zadeve, ki vključujejo samo take različne ozemeljske enote.

2. Pristojni organ v ozemeljski enoti države pogodbenice z dvema ali več ozemeljskimi enotami, v katerih se uporabljajo različni pravni sistemi, ni zavezan priznati ali izvršiti odločbe druge države pogodbenice zgolj zaradi dejstva, da je bila odločba priznana ali izvršena v drugi ozemeljski enoti iste države pogodbenice v okviru te konvencije.

3. Ta člen se ne uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje.

Člen 48 Usklajevanje s predhodnimi haaškimi konvencijami o preživnini

V odnosih med državami pogodbenicami ta konvencija na podlagi člena 56(2) nadomešča Haaško konvencijo z dne 2. oktobra 1973 o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v preživninskih zadevah ter Haaško konvencijo z dne 15. aprila 1958 o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v preživninskih zadevah glede otrok, v kolikor njun obseg uporabe med navedenimi državami sovpada z obsegom uporabe te konvencije.

Člen 49 Usklajevanje z Newyorško konvencijo iz leta 1956

V odnosih med državami pogodbenicami ta konvencija nadomešča Konvencijo Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20. junija 1956, v kolikor njen obseg uporabe med navedenimi državami sovpada z obsegom uporabe te konvencije.

Člen 50 Razmerje s predhodnimi haaškimi konvencijami o vročanju pisanj in pridobivanju dokazov

Ta konvencija ne vpliva na Haaško konvencijo z dne 1. marca 1954 o civilnem postopku, Haaško konvencijo z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini in Haaško konvencijo z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v tujini v civilnih ali gospodarskih zadevah.

Člen 51 Usklajevanje instrumentov in dopolnilnih sporazumov

1. Ta konvencija ne vpliva na mednarodne instrumente, sklenjene pred to konvencijo, katerih stranke so države pogodbenice te konvencije in ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja ta konvencija.

2. Vsaka država pogodbenica lahko z eno ali več državami pogodbenicami sklepa sporazume, ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja Konvencija, da bi izboljšale uporabo Konvencije med sabo, če so takšni sporazumi skladni s cilji in namenom Konvencije ter v razmerju navedenih držav z drugimi državami pogodbenicami ne vplivajo na uporabo določb Konvencije. Države, ki so sklenile takšen sporazum, posredujejo izvod depozitarju Konvencije.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dogovore o vzajemnosti in enotnih pravilih, ki temeljijo na posebnih vezeh med zadevnimi državami.

4. Ta konvencija ne vpliva na uporabo instrumentov regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki je stranka te konvencije, sprejetih po sklenitvi Konvencije o zadevah, ki jih ureja Konvencija, če navedeni instrumenti ne vplivajo na uporabo določb Konvencije v razmerju med državami članicami regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje z drugimi državami pogodbenicami. Glede priznavanja ali izvrševanja odločb med državami članicami regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, Konvencija ne vpliva na pravila regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, sprejeta pred sklenitvijo Konvencije ali po njej.

Člen 52 Načelo največje učinkovitosti

1. Ta konvencija ne preprečuje uporabe sporazuma, dogovora ali mednarodnega instrumenta, ki velja med državo prosilko in zaprošeno državo, ali sporazuma o vzajemnosti, ki velja v zaprošeni državi, ki zagotavlja:

a) širše podlage za priznavanje odločb o preživnini ne glede na člen 22(f) Konvencije;

b) poenostavljene, hitrejše postopke obravnave zahtevkov za priznavanje ali priznavanje in izvrševanje odločb o preživnini;

c) bolj ugodno pravno pomoč, kot pa je zagotovljena v členih od 14 do 17; ali

d) postopke, ki vlagatelju zahtevka iz države prosilke dovoljujejo, da vloži zahtevek neposredno pri osrednjem organu zaprošene države.

2. Ta konvencija ne preprečuje uporabe prava, ki velja v zaprošeni državi in vsebuje učinkovitejša pravila od tistih, na katera se sklicuje odstavek 1(a) do (c). Kar zadeva poenostavljene in hitrejše postopke iz odstavka 1(b), pa morajo le-ti biti združljivi z varstvom, ki ga strankam ponujata člena 23 in 24, zlasti glede pravic strank, da sta primerno obveščeni o postopku in da se jima da primerno možnost, da se izjavita, ter glede učinkov pravnih sredstev.

Člen 53 Enotna razlaga

Pri razlaganju te konvencije se upoštevata njen mednarodni značaj in potreba po spodbujanju enotnosti pri njeni uporabi.

Člen 54 Pregled dejanskega izvajanja Konvencije

1. Generalni sekretar Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v enakomernih presledkih skliče posebno komisijo, da pregleda dejansko izvajanje Konvencije in v okviru Konvencije spodbuja razvoj dobrih praks.

2. Pri tem pregledu države pogodbenice sodelujejo s Stalnim uradom Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu pri zbiranju informacij glede dejanskega izvajanja Konvencije, vključno s statistikami in pravno prakso.

Člen 55 Sprememba obrazcev

1. Obrazci, priloženi tej konvenciji, se lahko spremenijo s sklepom posebne komisije, ki jo skliče generalni sekretar Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu in h kateri so povabljene vse države pogodbenice in vsi člani. Uradno obvestilo o predlogu sprememb obrazcev se uvrsti na dnevni red srečanja.

2. Spremembe, ki jih sprejmejo države pogodbenice v posebni komisiji, začnejo za vse države pogodbenice veljati prvi dan sedmega koledarskega meseca od dne, ko jih depozitar sporoči vsem državam pogodbenicam.

3. V obdobju, določenem v odstavku 2, lahko vsaka država pogodbenica s pisnim uradnim sporočilom depozitarju v skladu s členom 62 izrazi pridržek glede spremembe. Država, ki izrazi tak pridržek, se do umika pridržka glede te spremembe obravnava kot država, ki ni pogodbenica te konvencije.

Člen 56 Prehodne določbe

1. Konvencija se uporablja vedno, kadar:

a) osrednji organ zaprošene države po začetku veljavnosti Konvencije za državo prosilko in zaprošeno državo prejme zahtevo iz člena 7 ali zahtevek iz Poglavja III;

b) pristojni organ države naslovnice po začetku veljavnosti Konvencije za državo izvora in državo naslovnico prejme neposredno zahtevo za priznanje in izvršbo.

2. Ob upoštevanju priznavanja in izvrševanja odločb med državami pogodbenicami te konvencije, ki so tudi stranke haaških konvencij o preživnini, navedenih v členu 48, če pogoji za priznanje in izvršbo v okviru te konvencije onemogočajo priznanje ali izvršbo odločbe, izdane v državi izvora, preden Konvencija v navedeni državi začne veljati, ki bi sicer bila priznana in izvršena pod pogoji Konvencije, ki je veljala v času izdaje odločbe, se uporabljajo določbe navedene konvencije.

3. Država naslovnica v okviru te konvencije ni zavezana izvršiti odločbe ali sporazuma o preživnini glede plačil, ki zapadejo pred začetkom veljavnosti Konvencije v državi izvora in državi naslovnici, razen za preživninske obveznosti do osebe, mlajše od 21 let, ki izhajajo iz razmerja med staršem in otrokom.

Člen 57 Določba o informacijah glede prava, postopkov in storitev

1. Do deponiranja ratifikacijskega ali pristopnega instrumenta ali predložitve izjave v skladu s členom 61 Konvencije država pogodbenica Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu predloži:

a) opis nacionalnega prava in postopkov v zvezi s preživninskimi obveznostmi;

b) opis ukrepov, potrebnih za izpolnitev obveznosti iz člena 6;

c) opis, kako bo vlagateljem zahtevkov zagotovila učinkovit dostop do postopkov, kakor to zahteva člen 14;

d) opis nacionalnih izvršilnih predpisov in postopkov, vključno z vsakršnimi omejitvami izvršbe, zlasti predpisov o zaščiti zavezanca in zastaralnih rokih;

e) katere koli specifikacije iz člena 25(1)(b) in (3).

2. Države pogodbenice lahko pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz odstavka 1 prilagodijo obrazec profila države, ki ga je priporočila in objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

3. Informacije morajo države pogodbenice posodabljati.

POGLAVJE IX – KONČNE DOLOČBE

Člen 58 Podpis, ratifikacija in pristop

1. Konvencijo lahko podpišejo države, ki so bile članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v času enaindvajsetega zasedanja, in druge države, ki so sodelovale na navedenem zasedanju.

2. Konvencija se ratificira, sprejme ali odobri, listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi pa se deponirajo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar Konvencije.

3. Katera koli druga država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje lahko pristopi h Konvenciji po tem, ko je začela veljati v skladu s členom 60(1).

4. Listina o pristopu se deponira pri depozitarju.

5. Tak pristop velja le za odnose med državo pristopnico in tistimi pogodbenicami, ki niso nasprotovale njenemu pristopu 12 mesecev po datumu uradnega obvestila, navedenega v členu 65. Tako nasprotovanje lahko države izrazijo tudi pri ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Konvencije po pristopu. Vsako nasprotovanje se uradno sporoči depozitarju.

Člen 59 Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje

1. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ki jo sestavljajo samo suverene države in ima pristojnost za nekatere ali vse zadeve, ki jih ureja ta konvencija, lahko podobno podpiše, sprejme, odobri to konvencijo ali pristopi k njej. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ima v navedenem primeru pravice in obveznosti države pogodbenice, če ima organizacija pristojnost v zadevah, ki jih ureja Konvencija.

2. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu pisno uradno obvesti depozitarja o zadevah, ki jih ureja ta konvencija in v zvezi s katerimi so države članice organizacije prenesle pristojnost na navedeno organizacijo. Organizacija nemudoma pisno uradno obvesti depozitarja o vseh spremembah svoje pristojnosti, kakor je določena v najnovejšem obvestilu, predloženem v skladu s tem odstavkom.

3. Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje lahko ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali pristopu v skladu s členom 63 izjavi, da izvaja pristojnost v vseh zadevah, ki jih ureja ta konvencija, in da bo države članice, ki so pristojnost v zvezi z zadevnim vprašanjem prenesle na regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, zavezovala ta konvencija prek podpisa, sprejetja, odobritve ali pristopa organizacije.

4. Za namene začetka veljavnosti te konvencije se noben instrument, ki ga deponira regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne upošteva, razen če regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje poda izjavo v skladu z odstavkom 3.

5. Vsako sklicevanje na „pogodbenico“ ali „državo“ v tej konvenciji se po potrebi uporablja enako za regionalno organizacijo za gospodarsko sodelovanje, ki je pogodbenica Konvencije. Če regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje da izjavo v skladu z odstavkom 3, se vsako sklicevanje na „pogodbenico“ ali „državo“ v tej konvenciji po potrebi uporablja enako za zadevne države članice organizacije.

Člen 60 Začetek veljavnosti

1. Konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka po deponiranju druge listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi iz člena 58.

2. Od tedaj začne Konvencija veljati −

a) za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, navedeno v členu 59(1), ki jo naknadno ratificira, sprejme ali odobri, prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

b) za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, navedeno v členu 58(3), na dan po koncu obdobja, med katerim se lahko izrazijo nasprotovanja v skladu s členom 58(5);

c) za ozemeljsko enoto, za katero ta konvencija velja v skladu s členom 61, prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka od uradnega obvestila iz navedenega člena.

Člen 61 Izjave v zvezi z neenotnimi pravnimi sistemi

1. Če ima država dve ali več ozemeljskih enot, v katerih se glede zadev, ki so obravnavane v Konvenciji, uporabljajo različni pravni sistemi, lahko v skladu s členom 63 ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da se ta konvencija uporablja za vse njene ozemeljske enote ali le za eno ali več takih enot ter lahko to izjavo kadarkoli spremeni s predložitvijo nove izjave.

2. O vsaki taki izjavi uradno obvesti depozitarja in izrecno navede ozemeljske enote, za katere se Konvencija uporablja.

3. Če država ne da izjave v skladu s tem členom, se Konvencija uporablja za vse ozemeljske enote navedene države.

4. Ta člen se ne uporablja za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje.

Člen 62 Pridržki

1. Vsaka pogodbenica lahko najpozneje do ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa ali ko da izjavo v skladu s členom 61 izrazi pridržek ali več pridržkov, predvidenih v členu 2(2), členu 20(2), členu 30(8), členu 44(3) in členu 55(3). Drugi pridržki niso dovoljeni.

2. Vsaka država lahko kadar koli umakne pridržek, ki ga je imela. Umik se uradno sporoči depozitarju.

3. Pridržek preneha veljati prvi dan tretjega koledarskega meseca po uradnem obvestilu iz odstavka 2.

4. Pridržki iz tega člena nimajo vzajemnega učinka, razen pridržka iz člena 2(2).

Člen 63 Izjave

1. Izjave iz člena 2(3), člena 11(1)(g), člena 16(1), člena 24(1), člena 30(7), člena 44(1) in (2), člena 59(3) ter člena 61(1) se lahko dajo ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadar koli zatem in se lahko kadar koli spremenijo ali prekličejo.

2. O izjavah, spremembah in preklicih je uradno obveščen depozitar.

3. Izjava, dana ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu začne učinkovati sočasno z začetkom veljavnosti te konvencije za zadevno državo.

4. Izjava, dana pozneje, in vsaka sprememba ali preklic izjave začnejo učinkovati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega roka od datuma, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

Člen 64 Odpoved

1. Pogodbenica Konvencije jo lahko odpove z uradnim pisnim obvestilom depozitarju. Odpoved je lahko omejena na nekatere ozemeljske enote države z več enotami, za katere se uporablja Konvencija.

2. Odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po poteku 12-mesečnega roka od datuma, ko je depozitar prejel uradno obvestilo. Kadar je v uradnem obvestilu določen daljši odpovedni rok za začetek veljavnosti odpovedi, odpoved začne veljati po preteku takega daljšega roka po datumu, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

Člen 65 Uradno obvestilo

Depozitar uradno obvesti članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu ter druge države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale, ratificirale, sprejele, odobrile ali pristopile v skladu s členoma 58 in 59, o naslednjem −

a) podpisih, ratifikacijah, sprejetjih in odobritvah iz členov 58 in 59;

b) pristopih in izraženih pridržkih v skladu s členom 58(3) in (5) ter členom 59;

c) datumu začetka veljavnosti Konvencije v skladu s členom 60;

d) izjavah v skladu s členom 2(3), členom 11(1)(g), členom 16(1), členom 24(1), členom 30(7), členom 44(1) in (2), členom 59(3) ter členom 61(1);

e) sporazumih v skladu s členom 51(2);

f) pridržkih v skladu s členom 2(2), členom 20(2), členom 30(8), členom 44(3) in členom 55(3) ter preklicih v skladu s členom 62(2);

g) odpovedih iz člena 64.

V potrditev tega so pravilno pooblaščeni podpisniki podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Haagu 23. novembra 2007 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivih Vlade Kraljevine Nizozemske in katerega overjena kopija se pošlje po diplomatski poti vsaki članici Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na dan njenega enaindvajsetega zasedanja in vsaki drugi državi, ki je sodelovala na navedenem zasedanju.

PRILOGA 1

Obrazec za prenos iz člena 12(2)

OBVESTILO O ZAUPNOSTI IN VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

Osebni podatki, zbrani ali preneseni v okviru Konvencije se uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani ali preneseni. Vsak organ, ki obdeluje takšne podatke, v skladu s pravom svoje države zagotovi njihovo zaupnost.

Organ pri uporabi te konvencije ne razkriva ali potrjuje zbranih ali prenesenih podatkov, če ugotovi, da bi to lahko v skladu s členom 40 ogrozilo zdravje, varnost ali svobodo posameznika.

( Odločitev o nerazkritju je sprejel osrednji organ v skladu s členom 40.

1. Osrednji organ prosilec a. Naslov b. Telefonska številka c. Številka telefaksa d. E-naslov e. Sklicna številka | 2. Kontaktna oseba v državi prosilki a. Naslov (če se razlikuje od navedenega) b. Telefonska številka (če se razlikuje od navedene) c. Številka telefaksa (če se razlikuje od navedene) d. E-naslov (če se razlikuje od navedenega) e. Jezik(-i) |

3. Zaprošeni osrednji organ

Naslov

4. Podrobnosti o vlagatelju

a. Priimek(-i):

b. Ime(-na):

c. Datum rojstva: (dd/mm/llll)

ali

a. Naziv organa javne uprave:

5. Podrobnosti o osebah, za katere se zahteva ali katerim se izplača preživnina

a. ( Oseba je vlagatelj iz točke 4.

b. i. Priimek(-i):

Ime(-na):

Datum rojstva: (dd/mm/llll)

ii. Priimek(-i):

Ime(-na):

Datum rojstva: (dd/mm/llll)

iii. Priimek(-i):

Ime(-na):

Datum rojstva: (dd/mm/llll)

6. Podrobnosti o zavezancu[6]

a. ( Oseba je vlagatelj iz točke 4.

b. Priimek(-i):

c. Ime(-na):

d. Datum rojstva: (dd/mm/llll)

7. Ta obrazec za prenos je povezan z zahtevkom, ki mu je priložen na podlagi:

( člena 10(1) (a)

( člena 10(1) (b)

( člena 10(1) (c)

( člena 10(1) (d )

( člena 10(1) (e)

( člena 10(1) (f)

( člena 10(2) (a)

( člena 10(2) (b)

( člena 10(2) (c)

8. Zahtevku so priloženi naslednji dokumenti:

a. za potrebe zahtevka iz člena 10(1) (a) in:

v skladu s členom 25:

( popolno besedilo odločbe (člen 25(1) (a) ),

( povzetek ali izvleček odločbe, ki ga je izdal pristojni organ države izvora (člen 25(3) (b) ) (če je primerno),

( listina, ki potrjuje izvršljivost odločbe v državi izvora in, kadar je odločbo izdal upravni organ, listina, ki potrjuje, da so zahteve iz člena 19(3) izpolnjene, razen če je država v skladu s členom 57 navedla, da odločbe njenih upravnih organov vedno izpolnjujejo navedene zahteve (člen 25(1) (b) ) ali če se uporabi člen 25(3) (c) ,

( če nasprotna stranka v postopkih v državi izvora ne nastopi in je tudi nihče ne zastopa, listina ali listine, ki po potrebi potrjujejo, da je bila nasprotna stranka primerno obveščena o poteku postopka in možnosti, da se izjavi, ali da je bila primerno obveščena o odločbi in možnosti, da zoper njo vloži pravno sredstvo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali nepravilne uporabe prava (člen 25(1) (c) ),

( po potrebi listina, ki izkazuje znesek neplačanih terjatev in datum izračuna tega zneska (člen 25(1) (d) ),

( po potrebi listina, ki vsebuje podatke, ki so potrebni za primerno odmero v primeru odločbe, ki določa samodejno uskladitev (člen 25(1) (e) ),

( po potrebi listine, ki kažejo obseg brezplačne pravne pomoči, ki jo je vlagatelj prejel v državi izvora (člen 25(1) (f) );

v skladu s členom 30(3):

( popolno besedilo sporazuma o preživnini (člen 30(3) (a) ),

( listina, ki potrjuje, da je posamezni sporazum o preživnini izvršljiv kot odločba v državi izvora (člen 30(3) (b) ),

( vse druge listine, priložene zahtevku (npr. dokument za namene člena 36(4), če se zahteva):

b. za potrebe zahtevka iz člena 10(1) (b) , (c) , (d) , (e) , (f) in (2) (a) , (b) ali (c) naslednja dokazila (razen obrazca za prenos in samega zahtevka) v skladu s členom 11(3):

( člen 10(1) (b)

( člen 10(1) (c)

( člen 10(1) (d)

( člen 10(1) (e)

( člen 10(1) (f)

( člen 10(2) (a)

( člen 10(2) (b)

( člen 10(2) (c)

Ime in priimek:_______________________________ (z velikimi tiskanimi črkami) Datum:

Pooblaščenec osrednjega organa: (dd/mm/llll)

PRILOGA 2

Potrdilo o prejemu iz člena 12(3)

OBVESTILO O ZAUPNOSTI IN VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

Osebni podatki, zbrani ali preneseni v okviru Konvencije, se uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani ali preneseni. Vsak organ, ki obdeluje takšne podatke, v skladu s pravom svoje države zagotovi njihovo zaupnost.

Organ pri uporabi te konvencije ne razkriva ali potrjuje zbranih ali prenesenih podatkov, če ugotovi, da bi to lahko v skladu s členom 40 ogrozilo zdravje, varnost ali svobodo posameznika.

( Odločitev o nerazkritju je sprejel osrednji organ v skladu s členom 40.

9. Zaprošeni osrednji organ a. Naslov b. Telefonska številka c. Številka telefaksa d. E-naslov e. Sklicna številka | 10. Kontaktna oseba v zaprošeni državi a. Naslov (če se razlikuje od navedenega) b. Telefonska številka (če se razlikuje od navedene) c. Številka telefaksa (če se razlikuje od navedene) d. E-naslov (če se razlikuje od navedenega) e. Jezik(-i) |

11. Osrednji organ prosilec

_________________________________________________

Kontaktna oseba_________________________________________________

Naslov

_________________________________________________

12. Zaprošeni osrednji organ dne ___________ (dd/mm/llll) potrjuje prejem obrazca osrednjega organa prosilca za prenos (sklicna številka ____________; z dne ______________ (dd/mm/llll)) v zvezi z zahtevkom na podlagi:

( člena 10(1) (a)

( člena 10(1) (b)

( člena 10(1) (c)

( člena 10(1) (d)

( člena 10(1) (e)

( člena 10(1) (f)

( člena 10(2) (a)

( člena 10(2) (b)

( člena 10(2) (c)

Priimek(-i) vlagatelja: _______________________________

Priimek(-i) osebe(oseb), za katerese zahteva ali katerim se izplača preživnina: _______________________________

_______________________________

_______________________________

Priimek(-i) zavezanca: _______________________________

13. Začetni ukrepi, ki jih je sprejel zaprošeni osrednji organ:

( Spis je popoln in se obravnava

( Glej priloženo poročilo o stanju zahtevka

( Poročilo o stanju zahtevka sledi

( Prosimo, zagotovite naslednje dodatne podatke in/ali dokumentacijo:_____________________________________________________________________________________________________________________________________

( Zaprošeni osrednji organ zavrača obravnavo tega zahtevka, saj je očitno, da pogoji iz Konvencije niso izpolnjeni (člen 12(8)). Razlogi:

( so obrazloženi v priloženem dokumentu

( bodo obrazloženi v dokumentu, ki sledi.

Zaprošeni osrednji organ zahteva, da ga osrednji organ prosilec obvesti o vseh spremembah v poteku postopka.

Ime in priimek: __________________________ (z velikimi tiskanimi črkami) Datum: _____________

Pooblaščenec osrednjega organa (dd/mm/llll)

[1] COM(2009) 81.

[2] UL L 7, 10.1.2009, str. 1. Predlogu Komisije za uredbo Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, sprejetemu 15. decembra 2005, je bila priložena ocena učinka. Vsa področja, ki jih ureja Konvencija, ureja tudi Uredba, ki še bolj krepi sodelovanje med državami članicami in v določenih zadevah postavlja višje zahteve kot Konvencija. Zato se predhodna ocena učinka šteje za ustrezno, da lahko usmerja sprejetje tega predloga.

[3] Mnenje Sodišča 1/03 z dne 7. februarja 2006 o pristojnosti Skupnosti za sklenitev nove Luganske konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

[4] UL C , , str. .

[5] UL C , , str. .

[6] V skladu s členom 3 Konvencije „zavezanec“ pomeni posameznika, ki je dolžan plačati preživnino ali od katerega se zahteva plačilo preživnine.