[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.7.2009

COM(2009) 366 konč.

2009/0104 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

Komisija si s tem predlogom za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001[1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1932/2006[2], prizadeva doseči naslednje cilje:

- prilagoditi prilogi k Uredbi, tako da bosta v celoti odražali nove razmere v državah Zahodnega Balkana, glede na politično zavezo Evropske unije v zvezi z liberalizacijo obveznosti vizuma za kratkoročno bivanje za državljane držav Zahodnega Balkana, ki je del Solunske agende, in glede na napredek v dialogih o liberalizaciji vizumskega režima, ki so se leta 2008 začeli z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro ter Srbijo;

- zagotoviti, da je ta sprememba za države Zahodnega Balkana skladna s potrebo po periodičnem pregledu Uredbe (ES) št. 539/2001 in sestave njenih prilog – ki vsebujeta seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume (Priloga I), in seznam držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Priloga II) – pa tudi da je v skladu z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe, zlasti kar zadeva merila v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in javnim redom za ustrezen prenos tretjih držav iz ene priloge k Uredbi v drugo;

- prenesti Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo iz Priloge I v Prilogo II k Uredbi; vnesti Kosovo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 1244/99 v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 539/2001 pod naslov „Entitete in ozemlja, ki jih najmanj ena država članica ne priznava kot države“. To ne posega v status Kosova v skladu z RVSZN 1244/99.

° Ozadje in obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Svet je v skladu s členom 62(2)(b)(i) Pogodbe ES sprejel Uredbo (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (t.i. negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (t.i. pozitivni seznam)[3]. Člen 61 Pogodbe ES uvršča ta seznama med spremljajoče ukrepe, ki so neposredno povezani s prostim gibanjem oseb na območju svobode, varnosti in pravice.

Določitev tistih tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum, in tistih, katerih državljani so oproščeni te zahteve, je urejena s premišljeno, na konkretnih primerih zasnovano presojo različnih meril, povezanih med drugim z nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo ter zunanjimi odnosi Evropske unije s tretjimi državami, pri čemer se upoštevajo tudi posledice za regionalno povezanost in vzajemnost (glej uvodno izjavo 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 539/2001). Ker se bodo ta merila glede tretjih držav sčasoma morda spremenila, mora biti sestava pozitivnega in negativnega seznama predmet rednega pregleda. Tako je bila Uredba (ES) št. 539/2001 vse od svojega sprejetja že petkrat spremenjena[4]. Z upoštevanjem omenjenega razvoja razmer v zvezi z nekaterimi državami Zahodnega Balkana je treba seznama ponovno pregledati.

° Politika glede vizumov za kratkoročno bivanje za države Zahodnega Balkana – spremljanje izvajanja Solunske agende

Ob sprejetju Uredbe (ES) št. 2317/95[5] je Svet prvič določil tovrsten negativni seznam. Na ta seznam so bile vključene Albanija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ter Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora). Bosna in Hercegovina ni bila vključena na seznam, zato so se države članice lahko same odločile, ali bodo za državljane te države uporabljale vizumsko obveznost; tako obveznost so uvedle vse razen ene države[6].

Ko je Svet po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe sprejel Uredbo (ES) št. 539/2001, s katero je prvič določil negativni in pozitivni seznam, so bile vse države Zahodnega Balkana, razen Hrvaške, vključene v negativni seznam: Albanija, Bosna in Hercegovina, Zvezna republika Jugoslavija (Srbija in Črna gora) ter Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Po osamosvojitvi Črne gore sta bili Srbija in Črna gora obe dodani na negativni seznam[7].

Predsedniki držav in vlad so pomen dialoga o vizumih za kratkoročno bivanje ponovno potrdili v sklepih z vrha EU−Zahodni Balkan, ki je 21. junija 2003 potekal v Solunu in je prav tako potrdil evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. „Solunska agenda“ je potrdila zlasti, da je možnost liberalizacije vizumskega režima za države Zahodnega Balkana cilj, ki je povezan z napredkom zadevnih držav pri izvajanju glavnih reform na področjih, kot so krepitev načela pravne države, boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in nezakonitim migracijam ter krepitev njihovih upravnih zmogljivosti pri nadzoru meja in varnosti dokumentov.

Evropska skupnost je leta 2007 naredila prvi konkretni korak k vzpostavitvi brezvizumskega režima potovanj, pri čemer je upoštevala dejstvo, da je lajšanje medčloveških stikov pomemben pogoj za nemoten razvoj gospodarskih, humanitarnih, kulturnih, znanstvenih ter drugih vezi, s tem da je sklenila sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro ter Srbijo[8] (vzporedno s sporazumi o ponovnem sprejemu).

Namen teh sporazumov je bil, da se državljanom držav Zahodnega Balkana, zlasti tistim, ki pogosto potujejo v Evropsko unijo, olajša pridobivanje vizumov za kratkoročno bivanje, hkrati pa so se s sporazumi o ponovnem sprejemu vzpostavila jasna pravila za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Ti sporazumi so začeli veljati 1. januarja 2008. Komisija je v letih 2008 in 2009 pozorno spremljala izvajanje sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov v petih državah Zahodnega Balkana. Na podlagi rezultatov iz prvega obdobja spremljanja je Komisija menila, da je ta novi pravni instrument pripomogel k izboljšanju postopka izdajanja vizumov v državah Zahodnega Balkana.

° Dialogi o liberalizaciji vizumskega režima z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo − dosežki

Začetek dialogov o liberalizaciji vizumskega režima

V tem razgibanem kontekstu in vzporedno z izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov je Evropska komisija izrazila namero, da začne dialoge o liberalizaciji vizumskega režima z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo. V zvezi s tem je Komisija v svojem Sporočilu o širitveni strategiji z dne 6. novembra 2007[9] naznanila svojo namero, da v odnosu z državami Zahodnega Balkana z nadaljnjimi konkretnimi koraki postopno preide k liberalizaciji vizumskega režima. V ta namen je predlagala odprt dialog z vsako od zadevnih držav, da bi se oblikoval časovni načrt glede pogojev, ki jih morajo posamezne države izpolnjevati.

Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je v svojih sklepih z dne 28. januarja 2008 „ pozdravil tudi namero Evropske komisije, da bo kmalu začela dialog o vizumih z vsemi državami v regiji [Zahodnega Balkana], in izrazil pripravljenost za nadaljnjo razpravo o tem vprašanju, …. [katere] namen … bo opredeliti podrobne časovne načrte, v katerih bodo za vse države v regiji določena jasna merila, na podlagi katerih bo omogočena postopna liberalizacija vizumske ureditve. Svet in Komisija bosta tako lahko pozorno spremljala napredek pri izvajanju potrebnih reform. “.

Pri določanju metodologije za strukturiran proces liberalizacije vizumskih režimov z jasno zavezanostjo dialogu, ki je usmerjen v rezultate, je Evropska unija upoštevala evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, politične zaveze glede liberalizacije obveznosti vizuma za kratkoročno bivanje, sklenitev sporazuma o ponovnem sprejemu med Skupnostjo in vsemi petimi državami, pa tudi oprostitev vizumske obveznosti, ki jo zadevne države priznavajo za vse državljane EU.

Komisija je v svojem Sporočilu o krepitvi evropske perspektive za države Zahodnega Balkana z dne 5. marca 2008[10] orisala proces, ki ga je predlagala za liberalizacijo vizumskega režima z državami Zahodnega Balkana. Pri tem je poudarila precejšen pomen brezvizumskega režima potovanj v EU za ljudi na Zahodnem Balkanu, opozorila, da je postopna vzpostavitev brezvizumskega režima za vse države v regiji del njihovih priprav na članstvo v EU ter poudarila svojo namero, da bo pozorno spremljala izvajanje reform, potrebnih za doseganje tega cilja.

Komisija je dialoge o liberalizaciji vizumskega režima formalno začela v prvi polovici leta 2008, in sicer s Srbijo (30. januarja 2008[11]), Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (20. februarja 2008), Črno goro (21. februarja 2008), Albanijo (3. marca 2008) ter Bosno in Hercegovino (26. maja 2009).

Komisija je časovne načrte za vsako od teh petih držav določila v dogovoru z državami članicami in ob posvetovanju z zadevnimi državami. Namen časovnih načrtov je bil opredeliti vse ukrepe, ki jih mora sprejeti in izvajati vsaka od držav Zahodnega Balkana, ter določiti jasne zahteve, ki morajo biti izpolnjene. Ta proces je mišljen kot pomoč zadevnim državam pri izpolnjevanju meril iz uvodne izjave 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 539/2001. Časovni načrti so bili razdeljeni predvsem v štiri glavne tematske sklope: varnost dokumentov, nezakonito priseljevanje, javni red in varnost ter elementi zunanjih odnosov, ki so povezani s prostim gibanjem oseb. Dialogi in časovni načrti so bili posebej prilagojeni, tako da je vsaka zadevna država lahko osredotočila svoja reformna prizadevanja in obravnavala zahteve EU. Hitrost napredovanja pri liberalizaciji vizumskega režima je odvisna od napredka, ki ga vsaka od držav dosega pri izpolnjevanju zastavljenih pogojev.

Glavne faze v procesu

Komisija je novembra 2008 na podlagi podrobnih poročil o pripravljenosti, ki jih je predložilo zadevnih pet držav, Svetu predstavila prvo predhodno oceno o napredku teh petih držav pri izvajanju časovnih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima.

Komisija je 25. maja 2009 po vrsti srečanj in strokovnih misij v zadevne države (v katerih so dejavno sodelovali strokovnjaki iz držav članic) Svetu predložila posodobljeno različico ocenjevalnih poročil. Ta poročila so bila zadevnim državam Zahodnega Balkana predložena 11. in 12. junija 2009.

V posodobljeni različici ocenjevalnih poročil je bilo ugotovljeno zlasti naslednje:

- Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje vsa merila iz časovnega načrta,

- dve državi, tj. Črna gora in Srbija, sta prav tako dosegli pomemben napredek in le majhno število meril še ni izpolnjenih,

- drugi dve državi, tj. Albanija ter Bosna in Hercegovina, kljub pomembnemu napredku še vedno ne izpolnjujeta vrste meril.

Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je 15. junija 2009 po razpravah o ocenjevalnih poročilih v pristojnih delovnih skupinah Sveta sklenil:

„Svet ponovno izraža svojo podporo dialogu o liberalizaciji vizumskega režima z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo, ki temelji na načrtih z jasnimi in uresničljivimi merili ter na oceni vsake posamezne države. Opozarja, da bi se morale zadevne države še naprej usmerjati na celovito izpolnjevanje teh meril.

V zvezi s tem Svet pozdravlja posodobljena poročila Evropske komisije o oceni napredka, doseženega pri dialogu o liberalizaciji vizumskega režima s temi državami. V poročilih je razviden jasen napredek, ki so ga te države dosegle pri izpolnjevanju meril, opredeljenih v načrtih liberalizacije vizumskega režima. V tem smislu Svet spodbuja Evropsko komisijo, naj čim prej predloži zakonodajni predlog o spremembi uredbe 539/2001, kakor velja za države članice, da bi se lahko s tistimi državami, ki bodo izpolnile vsa merila, brezvizumski režim po možnosti vzpostavil do konca leta 2009.

Ob priznavanju pomembnosti liberalizacije vizumskega režima za Zahodni Balkan Svet poudarja, da mora vsaka zadevna država brezvizumski režim doseči na podlagi lastnih dosežkov. Zato Svet pozdravlja dosedanji napredek in poziva države v tej regiji, naj dodatno pospešijo izvajanje reform, da bodo čim prej izpolnile potrebna merila.“

Sedanji predlog vključuje rezultate zgoraj opisanega procesa. Komisija ob upoštevanju zadovoljivega izvajanja sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu z zadevnimi državami na eni strani ter stopnje zavrnitve izdaje vizumov in vstopa za državljane teh držav na drugi strani predlaga, da se z negativnega na pozitivni seznam prenesejo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, ki že izpolnjuje vsa merila, ter Črna gora in Srbija, ki izpolnjujeta že skoraj vsa merila, pri čemer se razume, da bosta do dneva sprejetja predloga v Svetu ti državi dejansko izpolnjevali vsa merila.

Naslednji koraki

Vzporedno s proučitvijo predloga Komisije v Evropskem parlamentu in Svetu bo Komisija še naprej ocenjevala napredek glede neizpolnjenih meril v Srbiji in Črni gori ter bo s svojo oceno pravočasno seznanila EP in Svet.

V zvezi s Črno goro se neizpolnjena merila navezujejo na:

- učinkovito izvajanje zakona o tujcih, ki velja od januarja 2009,

- določitev trajnostne rešitve glede statusa razseljenih oseb in notranje razseljenih oseb, vključno z dostopom do osebnih dokumentov,

- krepitev zmogljivosti na področju kazenskega pregona ter učinkovitega izvajanja pravnega okvira za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, vključno z dodeljevanjem ustreznih finančnih, človeških in tehničnih virov.

V zvezi s Srbijo se neizpolnjena merila navezujejo na:

- izboljšanje čezmejnega/mejnega nadzora, ki vključuje zlasti izmenjavo informacij z EULEX/kosovsko policijo,

- učinkovito izvajanje zakona o tujcih, ki velja od aprila 2009, in sprejetje strategije za upravljanje migracij,

- učinkovito izvajanje pravnega okvira za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, vključno z dodeljevanjem ustreznih finančnih in človeških virov,

- celovitostjo in varnostjo postopkov pri izdajanju novih biometričnih potnih listov osebam, ki prebivajo na Kosovu.

Srbija vse od leta 1999 ni imela možnosti opravljanja preverjanj na kraju samem v zvezi z osebami, ki prebivajo na Kosovu v skladu z RVSZN 1244/99. Kar zadeva izdajanje novih biometričnih potnih listov v Srbiji za osebe, ki prebivajo na Kosovu, Komisija in strokovnjaki držav članic zaradi neobstoja dialoga o liberalizaciji vizumskega režima niso mogli preveriti (zlasti s strokovnimi misijami) izdajanja dokumentov o izvoru ter celovitosti in varnosti postopkov, ki jih srbski organi uporabljajo pri preverjanju pravilnosti podatkov, ki jih predložijo osebe, ki prebivajo na Kosovu, ko zaprosijo za nov srbski biometrični potni list. Da bi preprečili zlorabo teh okoliščin pri vlogah za biometrične potne liste so srbski organi naznanili, da bodo julija v Beogradu ustanovili poseben usklajevalni urad (v srbščini: Koordinaciona uprava) , ki bo edini pristojen za obravnavo vseh vlog za potne liste, ki jih vložijo osebe, ki prebivajo na Kosovu, in osebe, katerih potrdilo o državljanstvu je bilo izdano z veljavnostjo za ozemlje Kosova v skladu z RVSZN 1244/99.

Glede na varnostne pomisleke, zlasti kar zadeva možnost nezakonite migracije oseb, ki prebivajo na Kosovu, in oseb, katerih potrdilo o državljanstvu je bilo izdano z veljavnostjo za ozemlje Kosova v skladu z RVSZN 1244/99, in glede na neobstoj preverjanja pravilnosti podatkov v postopkih izdajanja potnih listov za to kategorijo oseb s strani srbskih organov, Komisija meni, da bi morali biti imetniki srbskih potnih listov, ki jih izda usklajevalni urad (v srbščini: Koordinaciona uprava ), izključeni iz brezvizumskega režima, ki bo vzpostavljen s Srbijo.

Kar zadeva Albanijo ter Bosno in Hercegovino, se bo dialog o liberalizaciji vizumskega režima nadaljeval in Komisija bo okrepila svoja prizadevanja, da bi tema državama pomagala izpolniti vsa merila. Komisija namerava predlagati prenos teh dveh držav na pozitivni seznam, takoj ko bosta izpolnjevali potrebna merila.

° Nadaljnja pojasnila v zvezi z imetniki biometričnih potnih listov in sporazumi o odpravi vizumov

Uvedba biometričnih potnih listov v državah Zahodnega Balkana je izjemnega pomena za uspešen zaključek dialogov o liberalizaciji vizumskega režima. V zvezi s tem bi se iz razlogov, povezanih z varnostjo in preprečevanjem nezakonite migracije, odprava vizumov za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije morala uporabljati le za imetnike novih biometričnih potnih listov, ki jih izda vsaka od navedenih držav.

Ob upoštevanju evropske usmeritve držav Zahodnega Balkana in dejstva, da so te države vse državljane EU že oprostile vizumske obveznosti, ni razloga, da bi se odprava vizumov za te tri države pogojevala s sklenitvijo sporazumov o odpravi vizumov z ES (kakor je veljalo za Bahame in 5 drugih držav, ki so bile decembra 2006 prenesene z negativnega na pozitivni seznam).

° Kosovo v skladu z RVSZN 1244/99

Evropski svet je na zasedanju 19. in 20. junija 2008 poudaril pripravljenost EU, da pomaga pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova, in sicer z jasno evropsko perspektivo, ki je skladna z evropsko perspektivo za celotno regijo. Potem ko je kosovska skupščina 17. februarja 2008 razglasila neodvisnost, je Svet razglasil Kosovo za primer sui generis in državam članicam EU prepustil, da same določijo svoje odnose s Kosovom v skladu z mednarodnim pravom in nacionalno prakso. Do danes je Kosovo kot neodvisno državo priznalo 22 držav članic EU.

Trenutno veljavna različica Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 ne vsebuje nobene navedbe Kosova. Komisija s Kosovom doslej še ni začela dialoga o liberalizaciji vizumskega režima. Zato se v skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 539/2001 v Prilogi 1 k Uredbi doda navedba Kosova v skladu z RVSZN 1244/99, tako da bo za osebe, ki prebivajo na Kosovu, veljala vizumska obveznost. Ta predlog temelji izključno na objektivno določenih varnostnih pomislekih, zlasti glede možnosti nezakonite migracije, ki bi izvirala iz Kosova in potekala čez njegovo ozemlje, kakor je opredeljeno v skladu z RVSZN 1244/99. To ne posega v trenutni status Kosova v skladu z RVSZN 1244/99.

2. Pravni elementi predloga

° Povzetek predlaganih ukrepov

- Predlog je namenjen prenosu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije z negativnega na pozitivni seznam, pri čemer se razume, da bosta zadnje navedeni državi do dneva sprejetja tega predloga v Svetu izpolnjevali vsa merila iz svojih časovnih načrtov.

- Iz zgoraj navedenih razlogov so imetniki srbskih potnih listov, ki jih izda srbski usklajevalni urad, izključeni iz brezvizumskega režima, ki bo vzpostavljen s Srbijo.

- Ob upoštevanju dejstva, da je uvedba novih biometričnih potnih listov v državah Zahodnega Balkana bistveni element v dialogih o liberalizaciji vizumskega režima, bi se odprava vizumov za državljane vsake od teh držav morala uporabljati le za imetnike takih biometričnih potnih listov.

- Glede na sedanje razmere bi moralo biti s tem predlogom na negativni seznam vključeno Kosovo v skladu z RVSZN 1244/99, saj se do danes s Kosovom ni začel noben dialog o vizumih.

° Pravna podlaga

Uredba (ES) št. 539/2001 temelji na členu 62(2)(b)(i) Pogodbe ES. Predlog za spremembo te uredbe bi moral temeljiti na isti pravni podlagi.

° Načeli proporcionalnosti in subsidiarnosti

Uredba (ES) št. 539/2001 v skladu s členom 62(2)(b)(i) Pogodbe ES navaja seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (t.i. negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (t.i. pozitivni seznam).

Odločitev o spremembi seznamov, da bi se države prenesle z negativnega na pozitivni seznam ali obratno, spada v izključno pristojnost ES.

° Izbira instrumentov

Uredba, saj je instrument, ki se spreminja, Uredba (ES) št. 539/2001.

3. Proračunske posledice

Predlog spremembe ne vpliva na proračun Skupnosti.

2009/0104 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 62(2)(b)(i),

ob upoštevanju predloga Komisije[12],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[13],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001[14] mora in bi morala biti še naprej skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe. Nekatere tretje države, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

(2) Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov s petimi državami Zahodnega Balkana − Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo − so začeli veljati 1. januarja 2008, kar je bil prvi konkretni korak na poti, določeni v Solunski agendi glede režima potovanj brez vizumov za državljane držav Zahodnega Balkana. Z vsako od teh držav se je leta 2008 začel dialog o liberalizaciji vizumskega režima in določeni so bili časovni načrti za liberalizacijo tega režima. Komisija je maja 2009 v svoji oceni izvajanja časovnih načrtov menila, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje vsa merila iz časovnega načrta. Črna gora in Srbija izpolnjujeta večino meril iz svojih časovnih načrtov.

(3) Kar zadeva osebe, ki prebivajo na Kosovu v skladu z RVSZN 1244/99, in osebe, katerih potrdilo o državljanstvu je bilo izdano z veljavnostjo za ozemlje Kosova v skladu z RVSZN 1244/99, bo za zbiranje njihovih vlog za potne liste in izdajanje potnih listov pristojen poseben usklajevalni urad v Beogradu. Vendar pa bi morali biti imetniki srbskih potnih listov, ki jih izda ta posebni usklajevalni urad (v srbščini: Koordinaciona uprava), zaradi varnostnih pomislekov, zlasti glede možnosti za nezakonite migracije, izključeni iz brezvizumskega režima, ki bo vzpostavljen s Srbijo.

(4) Zato je treba Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo [slednji morata do dneva sprejetja te uredbe izpolnjevati vsa merila] prenesti v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Odprava vizumov bi morala veljati le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih izda vsaka od treh zadevnih držav.

(5) Zaradi pravne jasnosti in varnosti ter v skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 539/2001, bi bilo treba Kosovo v skladu z RVSZN 1244/99 dodati na Prilogo I k navedeni uredbi. To ne posega v status Kosova v skladu z RVSZN 1244/99.

(6) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma[15].

(7) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES o podpisu navedenega Sporazuma[16].

(8) Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu navedenega protokola[17].

(9) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda[18]. Združeno kraljestvo tako ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(10) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[19]. Irska tako ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(11) Ta uredba pomeni določbe, ki nadgrajujejo schengenski pravni red ali so z njim drugače povezane v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 −

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

1) priloga I se spremeni:

(a) v delu 1 se črtajo navedbe Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije;

(b) v delu 2 se vstavi naslednja navedba:

„Kosovo v skladu z RVSZN 1244/99“;

2) v delu 1 Priloge II se vstavijo naslednje navedbe:

„Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (*)

Črna gora (*)

Srbija [razen imetnikov srbskih potnih listov, ki jih izda srbski usklajevalni urad (v srbščini: Koordinaciona uprava ) ](*)

(*) Oprostitev vizumske obveznosti velja le za imetnike biometričnih potnih listov “.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[2] UL L 405, 30.12.2006, str. 23.

[3] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[4] Uredbe Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7. decembra 2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 1), (ES) št. 453/2003 z dne 6. marca 2003 (UL L 69, 13.3.2003, str. 10), (ES) št. 851/2005 z dne 2. junija 2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3), (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1), (ES) št. 1932/2006 z dne 21. decembra 2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 23).

[5] Z dne 25. septembra 1995 (UL L 234, 3.10.1995, str. 1).

[6] Glej npr. Obvestilo Komisije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2317/95 z dne 25. septembra 1995 o določitvi tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume pri prehajanju zunanjih meja držav članic (UL C 101, 3.4.1998, str. 4).

[7] Sprememba Uredbe (ES) št. 539/2001 z Uredbo Sveta (ES) št. 1932/2006 z dne 21. decembra 2006 (UL L 405, 30.12.2006), in popravek (UL L 29, 3.2.2007, str. 10).

[8] Glej preambulo teh sporazumov: z Albanijo (UL L 334, 19.12.2007, str. 85), Bosno in Hercegovino (UL L 334, 19.12.2007, str. 97), Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (UL L 334, 19.12.2007, str. 125), Črno goro (UL L 334, 19.12.2007, str. 169) in Srbijo (UL L 334, 19.12.2007, str. 109).

[9] COM(2007) 663, 6.11.2007.

[10] COM(2008) 127, 5.3.2008.

[11] Ta dialog o liberalizaciji vizumskega režima ne zajema ozemlja Kosova v skladu z RVSZN 1244/99.

[12] UL C , , str..

[13] UL C , , str..

[14] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[15] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[16] UL L 370, 17.12.2004, str. 78.

[17] UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

[18] UL L 131, 1.6.2000, str. 43 .

[19] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.