[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.2.2009

COM(2009) 75 konč.

2007/0233 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede

skupnega stališča Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki v zvezi z zunanjo trgovino z državami nečlanicami in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95

2007/0233 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede

skupnega stališča Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki v zvezi z zunanjo trgovino z državami nečlanicami in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95

1. OZADJE

Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2007) 653 konč. – 2007/0233(COD): | 30. oktobra 2007 |

Datum mnenja Evropske centralne banke: | 3. marca 2008 |

Datum mnenja Evropskega parlamenta, prva obravnava: | 23. septembra 2008 |

Datum sprejetja skupnega stališča: | 16. februarja 2009 |

2. CILJ PREDLOGA KOMISIJE

Zunanjetrgovinska statistika (Extrastat) evidentira uvoz blaga držav članic iz držav nečlanic in izvoz v te države. Te informacije so zelo pomembne za evropsko gospodarsko in trgovinsko politiko ter analizo razvoja trgov za posamezno blago. Statistika zunanje trgovine zajema mesečne zapise o uvozu in izvozu, izražene glede na vrednost in količino ter razčlenjene po državah članicah poročevalkah in partnerskih državah, blagu v skladu s kombinirano nomenklaturo, načinu prevoza in po tarifni obravnavi.

Statistika temelji na informacijah, zbranih iz carinskih deklaracij. Spremembe, uvedene s posodobljenim carinskim zakonikom[1], bodo vplivale na zbiranje statističnih podatkov. Za zagotovitev visoke kakovosti statistike tudi v prihodnje je treba prilagoditi statistični sistem. To je glavni namen razveljavitve Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 in predloga nove Uredbe o Extrastatu.

- Uredba določa podrobnejše informacije o virih podatkov, kadar se izvajajo različne carinske poenostavitve.

- Uredba tudi predvideva sistem za izmenjavo podatkov med državami članicami, ki se zahteva v posodobljenem carinskem sistemu.

- Uredba bo omogočila zbiranje in razširjanje statistike v skladu z namembno državo članico in državo članico dejanskega izvoza. To bo preprečilo neustrezno razporeditev trgovine, na katero vplivata centralizirano carinjenje in tako imenovani „rotterdamski učinek“[2].

- Uredba se odziva tudi na nove potrebe uporabnikov z zbiranjem dodatnih statističnih podatkov o trgovini v skladu s poslovnimi karakteristikami, z zagotavljanjem podatkov o trgovini, razčlenjenih po valuti fakturiranja in po vrsti transakcije. Iz tega izhaja, da za vprašance ne bo dodatnih zahtev za poročanje ali pa bodo te zahteve zelo omejene.

- Nazadnje Uredba vzpostavlja boljši sistem ocenjevanja kakovosti za zunanjetrgovinsko statistiko.

3. PRIPOMBE K SKUPNEMU STALIščU

3.1. Splošne pripombe

Evropski parlament je v prvi obravnavi 23. oktobra 2008 predložil mnenje s 35 spremembami predloga Komisije. Vendar 8 sprememb (št. 1–4, 8, 16, 17 in 19) ni zadevalo vseh jezikovnih različic in zato se o njih ni glasovalo.

Komisija je v celoti ali načelno sprejela 24 od 27 sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament na prvi obravnavi. Te spremembe krepijo sistem komitologije ali zadevajo terminologijo, pravna sklicevanja in namero (uvodne izjave) predloga Komisije, ne da bi spreminjale temeljne cilje reforme. Za Komisijo ne pomenijo večje ovire.

Od treh preostalih sprememb sta Komisija in Svet eno delno sprejela (št. 26 o izmenjavi podatkov), ena je vključena v skupno stališče (št. 18 o črtanju zbiranja „uvoznih kvot“), a se v „Stališču Komisije o spremembah EP na prvi obravnavi“ z dne 23. septembra 2008 priporoča, da se ta sprememba zavrne. Tretjo spremembo (št. 27 o izključitvi zbiranja statističnih podatkov, če carina uporablja samoocenjevanje) sta zavrnili obe instituciji: Svet in Komisija.

Skupno stališče Sveta uvaja nekaj dodatnih specifikacij o virih podatkov, sistemu izmenjave podatkov in o tehnični ali jezikovni naravi. Komisija lahko vse te spremembe sprejme.

Komisija meni, da skupno stališče na splošno ne spreminja pristopa ali ciljev predloga, zato ga lahko podpre v sedanji obliki.

3.2. Podrobne pripombe

3.2.1. Spremembe Parlamenta, ki jih je Komisija sprejela in so v celoti, delno ali načelno vključene v skupno stališče

Med 27 sprejetimi spremembami so bile spremembe s številkami 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, in 35 vključene bodisi natančno tako, kot so bile predlagane s parlamentarnimi spremembami, bodisi z nekoliko drugačnim besedilom v skupnem stališču. Komisija lahko navedene spremembe v celoti sprejme. Te spremembe odpravljajo nejasnosti ali podrobno opredeljujejo sistem komitologije.

Sprememba številka 26 je delno sprejeta, ker se Komisija strinja s splošnim ciljem navedene spremembe, ki določa odgovornost carinskih organov v mehanizmu za izmenjavo statističnih podatkov. Vendar daje Komisija prednost bolj splošnemu besedilu, kakor je vključeno v skupno stališče Sveta.

3.2.2. Spremembe Parlamenta, ki jih je Komisija zavrnila, vendar so v celoti, delno ali načelno vključene v skupno stališče

Parlamentarna sprememba številka 18 umika zbiranje „uvoznih kvot“ iz niza podatkov. Tudi skupno stališče ne predvideva zbiranja teh podatkov. Ker so ti podatki zelo pomembni za spremljanje trgovine Skupnosti in kmetijskih politik v zvezi z obveznostmi Skupnosti do STO, zlasti kar zadeva uradna obvestila STO o izkoriščenosti kvot po vezani carinski stopnji EU, Komisija vztraja pri tem, da postanejo te informacije s to uredbo dosegljive.

3.2.3. Spremembe Parlamenta, ki jih je Komisija v celoti, delno ali načelno sprejela, vendar niso vključene v skupno stališče

Jih ni.

3.2.4. Spremembe Parlamenta, ki sta jih Komisija in Svet zavrnila ter niso vključene v skupno stališče

Komisija ima enak pomislek kot Svet glede spremembe številka 27 , ki izključuje pošiljanje nekaterih uvoznih in izvoznih podatkov Eurostatu, ko se uporabljajo določene carinske poenostavitve. Izvajanje te spremembe bi privedlo k delnemu zajetju trgovine in s tem k znatnemu zmanjšanju kakovosti podatkov.

3.2.5. Spremembe predloga, ki jih je uvedel Svet

Svet je predlagal naslednje glavne spremembe predloga Komisije:

- Statistika v primeru poenostavljenih carinskih formalnosti in carinske kontrole: Svet je vstavil novo uvodno izjavo 3, ki pojasnjuje, da bo popolna statistika vzpostavljena tudi za trgovino, na katero vplivajo carinske poenostavitve, zaradi katerih carinske deklaracije niso na voljo. Člen 4 o virih podatkov je prilagojen poenostavitvam iz posodobljenega carinskega zakonika. Zlasti novi člen 4(2) podrobno opredeljuje, da morajo subjekti, ki so jim bile odobrene poenostavitve, predložiti podatke za statistiko. Namen člena 4(5) in člena 5(4) je čim bolj zmanjšati upravno obremenitev trgovine z vidika procesa zbiranja podatkov.

- Izmenjava podatkov med državami članicami: Svet je vstavil specifikacije, da bi prihodnji sistem izmenjave statističnih podatkov bolje deloval. Uvodna izjava 4 se sklicuje na odločbo o „e-carini“ in njenem vplivu na statistiko. Člen 7(2) navaja, da morajo carinski organi zagotoviti izmenjavo podatkov med državo članico deklaracije in namembno državo članico/državo članico dejanskega izvoza. Datum začetka takega sistema izmenjave podatkov je prilagojen napredku pri uvedbi avtomatiziranega carinskega sistema uvoza in izvoza.

- Druge spremembe: Svet je v svojem skupnem stališču uvedel več sprememb popolnoma tehnične ali jezikovne narave. Nekatere spremembe so povzročile preoblikovanje predloga in posledično preštevilčenje uvodnih izjav in odstavkov v nekaterih členih.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

Spremembe, uvedene s skupnim stališčem Sveta, so za Komisijo sprejemljive z izjemo odprave „uvoznih kvot“, za katere Komisija vztraja, da so na voljo.

[1] Uredba (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku (UL L 145, 4.6.2008, str. 1).

[2] „Rotterdamski učinek“ pomeni, da je zunanjetrgovinska transakcija prijavljena za statistiko EU najprej kot uvoz iz države nečlanice EU v državo članico EU, kjer je blago prešlo mejo EU in bilo dano v prosti promet. Ta statistični zapis je del Extrastata. Naslednji premik blaga iz te države članice EU v državo članico EU, ki je končna dejanska država uvoznica, se nato v okviru Intrastata evidentira kot poslana pošiljka (izvoz) in prispela pošiljka (uvoz) med tema dvema državama članicama. „Rotterdamski učinek“ obstaja tudi za izvoz Skupnosti, vendar v manjši meri. „Rotterdamski učinek“ umetno napihuje izvoz in uvoz držav članic EU, ki so izpostavljene temu pojavu.