[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.1.2009

COM(2009) 14 konč.

2009/0001 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o vzpostavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

{SEC(2009) 54}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

V sektorju finančnih storitev ter na področju računovodskega poročanja in zakonsko predpisane revizije se od Skupnosti pričakuje, da bo finančno podprla dejavnosti nekaterih evropskih in mednarodnih organov za zagotovitev učinkovitosti politike Skupnosti na teh področjih. Cilj tega sklepa je torej vzpostavitev novega programa Skupnosti, ki bo omogočil neposredne prispevke za financiranje teh organov iz proračuna Skupnosti. Ti prispevki bodo zagotovili neprekinjeno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje, da se tem organom omogoči neodvisno in učinkovito izpolnjevanje nalog.

Komisija priznava ključno vlogo, ki jo imajo odbori nadzornikov, IASCF, EFRAG in PIOB pri dokončni vzpostavitvi in delovanju notranjega trga. Komisija je hkrati ugotovila, da je lahko ustrezno izvajanje nekaterih ključnih politik Skupnosti ogroženo zaradi neustreznega financiranja teh organov. Razlog za takšne sedanje razmere je lahko (i) pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje nekaterih projektov (odbori nadzornikov, EFRAG) ali (ii) odvisnost od nerazpršenega in prostovoljnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani (IASCF, EFRAG, PIOB). V drugem primeru sedanja ureditev financiranja torej povzroča stalen dvom v neodvisnost teh organov. Med obsežnim predhodnim vrednotenjem je Komisija ocenila pet mogočih političnih možnosti: (1) ohranjanje obstoječega stanja; (2) povečanje prispevkov v obstoječih modelih financiranja; (3) vzpostavljanje nacionalnih shem financiranja; (4) sofinanciranje na podlagi proračuna Skupnosti in (5) vzpostavljanje posebnih agencij EU (v povezavi z odbori nadzornikov in EFRAG). Ocena Komisije je temeljila na akademski analizi, informacijah in statističnih podatkih, ki so jih zagotovili zadevni organi, ter predlogih in ocenah iz drugih evropskih institucij. Poleg tega je Komisija pregledala ustrezne zakonodajne določbe, ki se zdaj izvajajo in ustvarjajo obveznosti za te organe ali prenašajo na njih naloge. Na podlagi te ocene se je ugotovilo, da je najboljši način za napredovanje sofinanciranje odborov nadzornikov, IASCF, EFRAG in PIOB z donacijami za ukrepe (odbori nadzornikov) ali donacijami za poslovanje (IASCF, EFRAG in PIOB). Takšen pristop zagotavlja, da (1) imajo odbori nadzornikov in skupina EFRAG na voljo ustrezna finančna sredstva za izvajanje nekaterih strateških projektov, ki znatno presegajo sredstva iz sedanje ureditve financiranja, ter da (2) IASCF, EFRAG in PIOB niso odvisni le od nerazpršenega in prostovoljnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani, s čimer se odpravi dvom v neodvisnost njihove dejavnosti, povezane z določanjem standardov.

Cilji predlaganega programa Skupnosti so ob upoštevanju sedanje finančne krize še pomembnejši. Države članice EU menijo, da je treba prednostno obravnavati okrepitev konvergence nadzora ter sodelovanje na področju finančnih storitev in računovodskega poročanja ter revizije.[1] V sporočilu Komisije „ Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje “ z dne 29. oktobra 2008 je navedeno, da mora EU ponovno opredeliti regulativni in nadzorni model finančnega sektorja EU, zlasti za velike čezmejne finančne institucije.[2] V zvezi s tem na ravni EU zdaj poteka več pobud za znatno izboljšanje obstoječih nadzornih struktur (na primer prihodnje spremembe sklepov Komisije o odborih nadzornikov[3] ali vzpostavitev kolegija nadzornikov na podlagi predloga za spremembo Direktive o kapitalskih zahtevah[4]). Te pobude se izvajajo hkrati z napredno razpravo o prihodnji evropski nadzorni strukturi, ki poteka v skupini na visoki ravni, ki jo je 21. oktobra 2008 ustanovila Komisija in katere predsednik je Jacques de Larosière[5], in brez poseganja v njo. V sporočilu Komisije z dne 29. oktobra 2008 je navedeno, da je kriza pokazala tudi potrebo po usklajevanju ukrepov na evropski in mednarodni ravni.[6] V tem smislu so bistveni sklepi vrha G20 v Washingtonu z dne 15. novembra 2008[7], saj poudarjajo zlasti potrebo po okrepitvi mednarodnega usklajevanja finančnih nadzornikov in mednarodnih standardov za izboljšanje upravljanja mednarodnega finančnega sistema. Sedanji politični zagon kaže, da so spremembe na ravni EU in mednarodni ravni mogoče. Predlagani program Skupnosti bi lahko k temu prispeval in okrepil prispevek EU k izvajanju akcijskega načrta, navedenega v izjavi vrha G20.

1.1. Odbori nadzornikov

Odbori nadzornikov so neodvisna posvetovalna telesa, ki jih je Komisija ustanovila med letoma 2001 in 2004[8] ter jih sestavljajo nacionalni nadzorniki, ki so v vsaki državi članici pristojni za področje vrednostnih papirjev, bančništva in zavarovanj. Imajo tri naloge. Prvič, delujejo kot neodvisni organi za razmislek, razpravo in svetovanje Komisiji na navedenih področjih. Drugič, prispevajo k doslednemu in pravočasnemu izvajanju zakonodaje Skupnosti v državah članicah. Tretjič, prispevajo k zbliževanju nadzornih praks po vsej Skupnosti in spodbujajo sodelovanje na vseh navedenih področjih, na primer prek izmenjave informacij. Odbori nadzornikov pri izvajanju drugega in tretjega vidika delujejo neodvisno, saj nadzor nad finančnimi institucijami sam po sebi ni pristojnost EU. Nedavne ocene delovanja teh odborov, ki so jih izvedle evropske institucije in različne posvetovalne skupine[9], ter kriza na finančnih trgih, ki traja od leta 2007[10], kažejo na potrebo po nujnem napredku na teh področjih.

Primerno je, da Skupnost finančno prispeva k posebnim ukrepom odborov nadzornikov, ker odbori (i) prevzemajo ključne naloge v zvezi z evropsko nadzorno strukturo, (ii) izvajajo projekte, ki so lahko pomembni elementi za izvajanje zakonodaje EU, in (ii) kot mreže nacionalnih nadzornih organov za vse sektorje finančnih storitev izgrajujejo evropsko kulturo finančnega nadzora.

Trije odbori nadzornikov nimajo pravne osebnosti na evropski ravni. Vendar so člani vsakega odbora nadzornikov za sklepanje pogodb s tretjimi stranmi ter olajšanje delovanja in upravljanja odborov ustanovili podporne strukture s pravno osebnostjo v vsaki državi članici, kjer imajo ti odbori sedež, kot so Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija[11]. Skupnost bo finančno prispevala k tem podpornim strukturam z donacijami za ukrepe. Te donacije za ukrepe bodo podporne strukture uporabile izključno za financiranje nekaterih projektov zlasti v zvezi z usposabljanjem osebja nacionalnih nadzornih organov in upravljanjem projektov informacijske tehnologije. Te donacije za ukrepe ne bodo na noben način vplivale na obseg nalog odborov. Poleg tega bo donacije spremljalo obvestilo, da kakršne koli obveznosti, ki nastanejo zaradi financiranja odborov nadzornikov iz sredstev Skupnosti, nosijo prejemniki, tj. pravne podporne strukture. Pravne podporne strukture odborov bodo prav tako prejele navodilo, naj zagotovijo, da je v njihovih statutih o ustanovitvi jasno navedeno, da so njihove naloge omejene na funkcije upravne pomoči, zlasti prek usposabljanja osebja nacionalnih nadzornih organov in upravljanja projektov informacijske tehnologije.

1.2. Računovodsko poročanje

Enoten sklop visoko kakovostnih mednarodnih računovodskih standardov omogoča učinkovito delovanje notranjega trga Skupnosti z zagotavljanjem, da imajo vlagatelji, upniki in druge zainteresirane strani dostop do pravočasnih, zanesljivih in ustreznih informacij o finančnem položaju podjetij.

Kot v primeru nadzora nad finančnimi institucijami je kriza na finančnih trgih, ki traja od leta 2007, vprašanje računovodskih standardov uvrstila na vrh politične agende EU[12]. Za zagotovitev, da se lahko čezmejne kapitalske transakcije in posli na mednarodni ravni spremljajo usklajeno, sta nujna preglednost in globalno sodelovanje. Hkrati je treba podjetjem po svetu zagotoviti enake konkurenčne pogoje pri določanju njihovih obveznosti glede računovodskega poročanja.

Uredba (ES) št. 1606/2002 („Uredba MRS“) določa, da morajo podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v EU, obvezno uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja (IFRS).

Mednarodne standarde računovodskega poročanja izdaja Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), pripadajoče razlage pa Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki sta organa Fundacije Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF) [13].

Vključitev mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zakonodajo Skupnosti pomeni, da imajo ti standardi pomembno vlogo pri delovanju enotnega trga in gospodarstva EU. Zato je v neposrednem interesu Skupnosti, da zagotovi, da se v procesu razvoja in sprejetja teh standardov oblikujejo standardi, ki so usklajeni z javnim interesom (na primer finančno stabilnostjo), pravnim okvirom Skupnosti in poslovno realnostjo v Evropi.

Bistvena je zlasti neodvisnost procesa določanja standardov, na katerega ne smejo vplivati strani, ki jih zanima izid tega procesa v IASB. Ključno vprašanje v zvezi s tem je preprečevanje odvisnosti oblikovalca standardov od prostovoljnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani (kot so revizorji ali javne družbe). Vzpostavitev ustrezne ureditve financiranja IASCF je pomembna za prekinitev takšne odvisnosti. Na drugi strani mora to prispevati k zagotavljanju neodvisnosti dejavnosti določanja standardov in zmanjšati zaskrbljenost glede morebitnih navzkrižij interesov. Ker bodo mednarodni standardi računovodskega poročanja vključeni v zakonodajo Skupnosti, je za uresničevanje navedenih ciljev nujen finančni prispevek za proračun IASCF iz proračuna Skupnosti, ki je sorazmeren z vplivom Skupnosti v svetovnem gospodarstvu in na kapitalskem trgu. Večletno zaskrbljenost glede ureditve financiranja IASCF sta večkrat poudarila zlasti Ekonomsko-finančni svet v svojih sklepih iz julija 2006[14] in julija 2007[15] ter Evropski parlament[16].

Reforma režima financiranja IASCF je nujna, vendar ni zadosten pogoj za povečanje neodvisnosti IASCF, zaradi česar jo je treba oceniti v širšem okviru predlaganih reform upravljanja IASCF. Komisija med petletnim ocenjevanjem ustavnosti, ki zdaj poteka, izvaja tudi več reform upravljanja, katerih cilj je izboljšanje odgovornosti in neodvisnosti IASCF ter predpisanega postopka IASB. Te reforme je treba izvesti, preden se začne izvajati sofinanciranje Skupnosti.

Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje (EFRAG) so leta 2001 ustanovile evropske organizacije, ki zastopajo izdajatelje, vlagatelje in računovodske poklice, ki so vključeni v postopek računovodskega poročanja[17]. EFRAG v skladu z Uredbo o mednarodnih računovodskih standardih Evropski komisiji zagotavlja mnenja, ali je predlagani računovodski standard, ki ga izda IASB, ali pojasnilo, ki ga izda IFRIC, v skladu z zakonodajo Skupnosti, in sicer zlasti z zahtevami iz Uredbe o mednarodnih računovodskih standardih v zvezi z razumljivostjo, ustreznostjo, zanesljivostjo in primerljivostjo standarda, ter ali prispeva k javnemu dobremu ter načelu resničnosti in pravičnosti iz direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS. Vloga EFRAG je bila uradno potrjena v delovnem dogovoru, sklenjenem s službami Komisije marca 2006.

Poleg tega se EFRAG vse pogosteje uporablja kot platforma evropskih (javnih in zasebnih) zainteresiranih strani za zagotavljanje v prihodnost usmerjenega tehničnega prispevka za IASB v zvezi z osnutki računovodskih standardov.

Vendar je ta zadnji vidik delovanja EFRAG omejen zaradi nezadostnih sredstev, kar pomeni, da poslovni in gospodarski interesi EU med razpravami z IASB/IFRIC niso ustrezno zastopani na mednarodni ravni. Poleg tega ima EFRAG težave zaradi sedanje odvisnosti od nerazpršenega prostovoljnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani (kot so revizorji), kar povzroča dvom v neodvisnost dejavnosti pregledovanja standardov in morebitna navzkrižja interesov. Ekonomsko-finančni svet je v svojih sklepih z dne 8. julija 2008 pozdravil prizadevanje za okrepitev vloge EFRAG za zagotovitev, da se v postopku določanja mednarodnih računovodskih standardov ustrezno upoštevajo evropski vidiki[18]. Evropski parlament je podobno stališče objavil v poročilu na lastno pobudo, sprejetem aprila 2008. Poleg tega je Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve v svojem mnenju z dne 10. septembra 2008 poudaril, da „ je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za […] določanje mednarodnih računovodskih standardov, zlasti za fundacijo odbora za mednarodne računovodske standarde, vključno z upravnim odborom za mednarodne računovodske standarde in njegovim evropskim predstavnikom Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje“ [19]. Takšno zaskrbljenost je izrazilo tudi več zasebnih zainteresiranih strani v okviru projekta „Okrepitev EFRAG“, ki ga je začela EFRAG julija 2008.[20]

EFRAG zdaj izvaja reforme upravljanja za povečanje odgovornosti, zagotovitev večje preglednosti in nadzor javnosti nad organizacijo. Te reforme bi morale začeti veljati v prvi polovici leta 2009 in zagotoviti, da upravljavska struktura skupine EFRAG ustreza pričakovanjem, povezanim z njeno vlogo v javnem interesu.

Ob upoštevanju ključne vloge skupine EFRAG pri spodbujanju zakonodaje in politike Skupnosti ter pri zastopanju evropskih interesov v postopku določanja standardov na mednarodni ravni mora Skupnost prispevati k financiranju skupine EFRAG, da se zagotovi verodostojno in neodvisno svetovanje ter se omogočijo učinkoviti in pravočasni prispevki za postopek določanja standardov IASB.

1.3. Revizija

Zakonodaja Skupnosti določa, da morajo računovodske izkaze družbe pregledati zakoniti revizorji, ki podajo neodvisno mnenje o finančnem položaju družbe, kot je razviden iz računovodskih izkazov.

Usklajen pristop k zakonsko predpisanim revizijam, ki temeljijo na visoko kakovostnih standardih, dogovorjenih na mednarodni ravni, izboljšuje splošno kakovost revizij na ravni Skupnosti in svetovni ravni, krepi zaupanje javnosti v revizijske naloge ter tako zagotavlja učinkovito delovanje kapitalskega trga Skupnosti in notranjega trga.

V skladu z Direktivo 2006/43/ES se lahko mednarodni revizijski standardi sprejmejo za uporabo v Evropski uniji, če je izpolnjenih več pogojev, in sicer zlasti da so bili standardi razviti s primerno predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo. Mednarodne revizijske standarde razvija in odobri Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (IAASB), ki ga je ustanovila Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC).

Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB) je 28. februarja 2005 ustanovila nadzorna skupina, ki je mednarodna organizacija, odgovorna za spremljanje reforme upravljanja IFAC[21]. Vloga PIOB je nadzor nad postopkom za sprejetje mednarodnih revizijskih standardov in drugimi dejavnostmi v javnem interesu, ki jih izvaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC). PIOB je ključni organ za zagotovitev, da se mednarodni revizijski standardi razvijejo in sprejmejo s primerno predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo, kot določa člen 26 Direktive 2006/43/ES. Dejstvo, da je dva od desetih članov PIOB marca 2008 imenovala Komisija, in sicer za obdobje treh let, kaže interes EU za dobro delovanje PIOB.

Možnost vključitve mednarodnih revizijskih standardov v zakonodajo Skupnosti, kot jo obravnava Direktiva 2006/43/ES, pomeni, da je v neposrednem interesu Skupnosti, da se v postopku razvijanja teh standardov določijo standardi, ki so v skladu z javnim interesom (na primer finančno stabilnostjo), pravnim okvirom Skupnosti in poslovno realnostjo v Evropi.

Bistvena je zlasti neodvisnost nadzornega postopka, da ni izpostavljen nobenemu neupravičenemu vplivu. Ključno vprašanje v zvezi s tem je preprečevanje odvisnosti PIOB od nerazpršenega prostovoljnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani z neposrednim interesom za revizijske standarde. To vprašanje so med drugim izpostavile vse javne institucije, ki finančno podpirajo PIOB.

Vzpostavitev ustreznih ureditev financiranja za PIOB je pomembna za prekinitev takšne odvisnosti. To mora hkrati prispevati k zagotovitvi neodvisnosti njegovih dejavnosti nadzora in omejiti težave v zvezi z morebitnim navzkrižjem interesov. Za doseganje tega cilja mora torej Skupnosti pravično prispevati k financiranju PIOB.

1.4. Drugi mogoči upravičenci

Kriza na finančnih trgih, ki traja od leta 2007, bi lahko vplivala na področje nadzora nad finančnimi institucijami in trgi ter področje računovodskega poročanja in zakonsko predpisane revizije. Ena od posledic krize bi lahko bila ustanovitev novih organov na ravni Skupnosti ali mednarodni ravni na enem ali več teh področij, katerih pristojnosti bi vključevale podobne cilje Skupnosti kot pri navedenih upravičencih predlaganega programa Skupnosti. Poleg tega lahko enega od upravičencev tega programa Skupnosti zamenja njegov naslednik, tj. nov organ, med datumom sprejetja sklepa in koncem predlaganega programa Skupnosti. Zato je zelo pomembno, da sklep vključuje določbo, ki omogoča prožno prilagajanje programa spremembam institucionalnega okvira ob hkratnem upoštevanju splošnega cilja tega programa. Sklep torej določa, da lahko Komisija s posamezno odločitvijo na podlagi Sklepa Sveta 1999/468 z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil v Prilogo vključi novega ali zamenja starega upravičenca. Dodajanje novih ali zamenjava starih upravičencev med obdobjem financiranja je mogoča le v enem od naslednjih položajev:

1. Enega od upravičencev programa zamenja neposredni naslednik. Komisija odloči, ali naslednik izpolnjuje merila upravičenosti in lahko torej ustrezno prevzame pravice svojega predhodnika do prejemanja sredstev iz tega programa Skupnosti. Prilogo je treba ustrezno spremeniti. Takšen izbor se izvaja v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES[22].

2. Finančni okvir iz člena 9(1) ni v celoti izkoriščen. Komisija lahko predlaga dodatnega upravičenca do donacije za ukrepe, če ta izpolnjuje merila upravičenosti iz tega sklepa. Komisija se odloči, ali predlagani upravičenec in njegovi ukrepi izpolnjujejo merila iz tega sklepa. Prilogo je treba ustrezno spremeniti. Takšna sprememba mora biti v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES[23].

Vsak novi upravičenec mora izpolniti eno od naslednjih meril:

- imeti mora podobno pravno obliko in naloge kot odbori nadzornikov iz oddelka 1.1 (tj. vzpostavljeni so na podlagi zakonodaje Skupnosti in izvajajo dejavnosti, ki spodbujajo izvajanje ustrezne politike Skupnosti, usmerjene h konvergenci nadzora in sodelovanju na področju nadzora v zvezi s finančnimi storitvami);

- imeti mora podobne naloge kot organi, ki so dejavni na področju računovodskega poročanja in revizije iz oddelkov 1.2 in 1.3 (tj. so neposredno vključeni v postopek razvoja, uporabe in spremljanja standardov ali nadzora nad postopkom določanja standardov ter spodbujajo izvajanje ustrezne politike Skupnosti na področju računovodskega poročanja in revizije).

2. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

2.1. Pravna podlaga

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člen 95 Pogodbe.

2.2. Načelo subsidiarnosti

Program Skupnosti zagotavlja možnost za sofinanciranje dejavnosti nekaterih organov, ki uresničujejo cilje v splošnem interesu Skupnosti v zvezi z vprašanji na ravni celotne Skupnosti, ki zadevajo finančne storitve, z načrtovanjem in sprejemanjem standardov ali nadzorom nad postopki določanja standardov na področju računovodskega poročanja in revizije. Predlog je skladen z načelom subsidiarnosti, ker v skladu s členom 5 Pogodbe ES države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga, ki jih je zaradi obsega in učinkov tega ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti.

2.3. Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES. Kot je ocenjeno v predhodnem vrednotenju, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev. Financiranje Skupnosti se predlaga za ustrezno opredeljeno in omejeno število najpomembnejših organov na področju finančnih storitev. V sedanjem institucionalnem okviru bodo nove ureditve financiranja zagotovile stabilno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje, ki bo zadevnim organom omogočilo neodvisno in učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog v zvezi s Skupnostjo ali v javnem interesu Skupnosti. Finančna pomoč se bo dodeljevala na podlagi pogojev iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[24] z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002[25] z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Skupni znesek, ki bo poravnan s sredstvi iz proračuna Skupnosti, je za obdobje 2010–2013 36,2 milijona EUR. Program je štiriletni program, ki sovpada s trajanjem finančnih perspektiv 2007–2013.

2009/0001 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o vzpostavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[26],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[27],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[28],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sektor finančnih storitev je ključni element notranjega trga, ki je bistven za pravilno delovanje evropskega gospodarstva in globalno konkurenčnost. Zdrav in dinamičen finančni sektor zahteva stabilen okvir za urejanje in nadzor, ki lahko obvladuje vse večjo integracijo finančnih trgov v Skupnosti.

(2) V globalnem gospodarstvu je prav tako treba zbliževati standarde različnih jurisdikcij ali razvijati mednarodne standarde. Zato je pomembno, da se Skupnost vključi v postopek določanja mednarodnih standardov za finančne trge. Za zagotovitev, da se upoštevajo interesi Skupnosti ter da so splošni standardi visoko kakovostni in skladni z zakonodajo Skupnosti, je bistveno, da so v postopkih določanja mednarodnih standardov ustrezno zastopani interesi Skupnosti.

(3) Finančna kriza je vprašanje nadzora nad finančnimi institucijami, zlasti čezmejnega nadzora, in računovodskega poročanja uvrstila na vrh politične agende Skupnosti. Rezultat tega so lahko novi predlogi ukrepov za približevanje določb iz zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih cilj je vzpostavitev ali izboljšanje delovanja notranjega trga.

(4) Zato je primerno, da se s programom Skupnosti zagotovi možnost sofinanciranja dejavnosti Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), Fundacije Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF) in Odbora za zaščito javnega interesa, ki v skladu s členom 162 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[29] uresničujejo cilje v splošnem evropskem interesu z načrtovanjem in sprejemanjem standardov ali nadzorom nad postopki določanja standardov na področju računovodskega poročanja in revizije.

(5) Prav tako je treba donacije za ukrepe dodeliti trem pravnim podpornim strukturam, katerih izključni cilj je zagotovitev upravne pomoči za Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen na podlagi Sklepa Komisije 2001/527/ES[30], Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen na podlagi Sklepa Komisije 2004/5/ES[31], ter Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen na podlagi Sklepa Komisije 2004/6/ES[32], za izvajanje projektov, ki med drugim zadevajo usposabljanje osebja nacionalnih nadzornih organov in upravljanje projektov informacijske tehnologije.

(6) Organi, ki delujejo na področju nadzora, računovodstva in revizije, so zelo odvisni od financiranja in kljub njihovi pomembni vlogi v Skupnosti nobeden od predlaganih upravičencev iz programa Skupnosti ne prejema nobene finančne pomoči iz proračuna Skupnosti, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost izpolnjevanja nalog, ki so odločilne za delovanje notranjega trga.

(7) Sofinanciranje Skupnosti zagotavlja, da imajo ti organi na voljo jasno, stabilno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje ter lahko neodvisno in učinkovito izpolnjujejo svoje naloge v javnem interesu.

(8) Fundacija IASCF in skupina EFRAG poleg spreminjanja svojih vzorcev financiranja zdaj izvajata reforme upravljanja za zagotovitev, da njuna struktura in postopki omogočijo sposobnost neodvisnega in učinkovitega izpolnjevanja nalog v javnem interesu. Te reforme morajo začeti veljati, preden se začne izvajati sofinanciranje Skupnosti.

(9) Kriza na finančnih trgih bi lahko povzročila ustanovitev novih organov na ravni Skupnosti ali mednarodni ravni, katerih pristojnosti bi vključevale podobne cilje Skupnosti kot pri upravičencih do predlaganega programa Skupnosti.

(10) Zato mora obstajati možnost, da se v program vključijo novi organi, če izpolnjujejo stroga merila upravičenosti iz tega sklepa.

(11) Ker je izbor novih upravičencev splošen ukrep v smislu člena 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[33], je treba izbor izvajati na podlagi regulativnega postopka iz člena 5 tega sklepa.

(12) Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[34] (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“) in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002[35], ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija še vedno neposredno odgovorna za izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(13) Predlog zagotavlja možnost za sofinanciranje dejavnosti nekaterih organov, ki uresničujejo cilje v splošnem interesu Skupnosti v zvezi z vprašanji na ravni celotne Skupnosti, ki zadevajo finančne storitve, z načrtovanjem in sprejemanjem standardov ali nadzorom nad postopki določanja standardov na področju računovodskega poročanja in revizije. Predlog je skladen z načelom subsidiarnosti, ker v skladu s členom 5 Pogodbe ES države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga, ki jih je zaradi obsega in učinkov tega ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti.

(14) Ta predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe. Kot je natančno ocenjeno v predhodnem vrednotenju, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev. Financiranje Skupnosti se predlaga za ustrezno opredeljeno in omejeno število najpomembnejših organov na področju finančnih storitev. V sedanjem institucionalnem okviru bodo nove ureditve financiranja zagotovile stabilno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje, ki bo zadevnim organom omogočilo neodvisno in učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog v zvezi s Skupnostjo ali v javnem interesu Skupnosti. Finančna pomoč se bo dodeljevala na podlagi pogojev iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[36] z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002[37] z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev programa

Vzpostavi se program Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „program“) za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 za financiranje dejavnosti organov, ki prispevajo k doseganju političnih ciljev Skupnosti v zvezi s konvergenco nadzora in sodelovanjem na področju finančnih storitev ter v zvezi z računovodskim poročanjem in revizijo.

Člen 2

Cilji

1. Splošni cilj programa je podpiranje dejavnosti ali ukrepov nekaterih organov na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije.

2. Program zajema naslednje dejavnosti:

(a) dejavnosti, ki prispevajo k izvajanju politike Skupnosti, usmerjene h konvergenci nadzora, zlasti z usposabljanjem osebja in upravljanjem projektov informacijske tehnologije na področju finančnih storitev;

(b) dejavnosti za pripravo ali zagotavljanje prispevka k razvoju standardov, uporabo, ocenjevanje ali spremljanje standardov ali nadzor nad postopki določanja standardov, kar spodbuja izvajanje politike Skupnosti na področju računovodskega poročanja in revizije.

Člen 3

Dostop do programa

Organ je upravičen do financiranja Skupnosti na podlagi programa, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) je neprofitna pravna oseba, katere cilj je pospeševanje javnega interesa in doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu, kot določa člen 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002;

(b) ob dodelitvi donacije ni v enem od položajev iz člena 93(1), člena 94 in člena 96(2)(a) finančne uredbe.

Člen 4

Upravičenci programa

Upravičenci programa so navedeni v Prilogi.

Člen 5

Dodeljevanje donacij

1. Komisija zagotovi financiranje na podlagi programa v obliki donacij ter šele ob prejemu ustreznega delovnega programa in ocene celotnega proračuna.

2. Finančna sredstva Skupnosti, namenjena upravičencem iz oddelka A Priloge, se dodelijo le v obliki donacij za poslovanje za financiranje njihovih stroškov in izdatkov za poslovanje, vključno z delovanjem njihovih sekretariatov in plačami za zaposlene. V primeru obnovitve se donacije za poslovanje ne smejo samodejno znižati.

3. Finančna sredstva Skupnosti, namenjena upravičencem iz oddelka B Priloge, se dodelijo le v obliki donacij za ukrepe. Donacije za ukrepe se dodelijo le za dejavnosti iz člena 6, pri čemer izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) ne vključujejo dejavnosti, ki so v pristojnosti Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov in Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine;

(b) naloge upravičencev iz oddelka B Priloge na področju upravne pomoči se natančno določijo v njihovih statutih. Naloge na področju upravne pomoči so edini namen upravičencev iz oddelka B Priloge ter vključujejo izvajanje dejavnosti iz člena 6 za Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbor evropskih bančnih nadzornikov ter Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine.

4. Komisija določi zneske in najvišji odstotek financiranja. Takšne odločitve Komisije bodo dostopne javnosti.

Člen 6

Upravičene dejavnosti upravičencev do donacij za ukrepe

Brez poseganja v člena 3 in 5 so do donacij za ukrepe upravičene naslednje dejavnosti:

(a) organizacija konferenc, seminarjev, usposabljanj in srečanj strokovnjakov;

(b) priprava in izdaja publikacij, priprava in izvajanje drugih dejavnosti obveščanja;

(c) izvajanje raziskav, priprava študij;

(d) druge spremljajoče dejavnosti, ki so pomembne za zakonodajo ali politiko Skupnosti na področju računovodstva in revizije;

(e) projekti informacijske tehnologije, ki med drugim zadevajo izmenjavo informacij med nacionalnimi nadzorniki;

(f) programi usposabljanja in sistemi začasne napotitve osebja nacionalnih nadzornih organov.

Člen 7

Izbor novih upravičencev

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 13(2) izbere nove upravičence programa in ustrezno spremeni Prilogo.

2. Da bi bil organ novi upravičenec, mora izpolnjevati merila iz člena 3 in tudi eno od naslednjih meril:

(a) je neposredni naslednik enega od upravičencev iz Priloge;

(b) izvaja dejavnosti, ki spodbujajo izvajanje politike Skupnosti, usmerjene h konvergenci nadzora in sodelovanju na področju finančnih storitev;

(c) je neposredno vključen v postopek priprave ali zagotavljanja prispevka k razvoju standardov, uporabo, ocenjevanje ali spremljanje standardov ali nadzor nad postopki določanja standardov, kar spodbuja izvajanje politike Skupnosti na področju računovodskega poročanja in revizije.

3. Če organ, ki ga je Komisija izbrala kot novega upravičenca:

(a) izpolnjuje merila za upravičene dejavnosti iz člena 6 in merilo iz točke (a) odstavka (2) tega člena, se mu lahko dodeli donacija njegovega predhodnika iz Priloge; ali

(b) izpolnjuje merila za upravičene dejavnosti iz člena 6 in merila iz točke (b) ali (c) odstavka (2) tega člena, se mu lahko dodeli donacija za ukrepe. V tem primeru najvišji znesek financiranja, ki je na voljo za donacijo za ukrepe, na letni ravni ne presega neporabljenih sredstev za donacije, dodeljene za posamezne ukrepe, ali donacije za poslovanje v skladu s členom 9.

Člen 8

Preglednost

Vsak upravičenec do financiranja na podlagi programa na javno dostopnem mestu, kot je spletna stran ali letno poročilo, navede, da je prejel finančna sredstva iz proračuna Evropske unije.

Člen 9

Finančne določbe

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju 2010–2013 je 36,2 milijona EUR.

2. Proračunski organ vsako leto določi sredstva, dodeljena v skladu s tem sklepom, v mejah veljavnega finančnega okvira.

Člen 10

Izvajanje

Komisija v skladu s postopki iz finančne uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002[38] sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa.

Člen 11

Spremljanje

1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira na podlagi programa, upravičenec vsako leto predloži tehnično in finančno poročilo o napredku pri delu in po zaključku ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službo na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 279(1) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa in v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[39], vključno s pregledi vzorcev. Po potrebi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvede preiskave, ki jih ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999[40].

3. Komisija zagotovi, da pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.

4. Uslužbenci Komisije in zunanje osebje, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop, še posebej do prostorov upravičenca in vseh podatkov, vključno s podatki v elektronski obliki, ki je potreben za opravljanje takih revizij.

5. Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam imata enake pravice, še posebej pravico do dostopa, kot Komisija.

6. Upravičenec do donacije za poslovanje ali ukrepe hrani vso dodatno dokumentacijo in jo da na voljo Komisiji, vključno z revidiranimi računovodskimi izkazi glede odhodkov v letu prejema donacije za obdobje pet let po zadnjem plačilu. Upravičenci do donacije zagotovijo, da omogočijo Komisiji, če je to primerno, dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.

7. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se po potrebi prilagodijo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

8. Komisija zagotovi, da se sprejmejo vsi drugi ukrepi za zagotovitev, da se financirani ukrepi izvajajo primerno ter v skladu s tem sklepom in finančno uredbo.

Člen 12

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da so med izvajanjem dejavnosti, financiranih na podlagi programa, finančni interesi Skupnosti zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, podkupovanju in ostalim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitega nadzora in izterjavo nezakonito izplačanih zneskov ter ob ugotovljenih nepravilnostih z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[41], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[42] in Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999[43].

2. Za dejavnosti Skupnosti, financirane na podlagi tega programa, pojem nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95[44] pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun Skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki.

3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne pomoči za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo s tem sklepom, posamezno odločbo ali pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne pomoči, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto projekta ali pogoji za njegovo izvajanje.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, upravičenec v določenem roku Komisiji posreduje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno podporo in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 13

Odbor

1. Komisiji pomaga regulativni odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek velja regulativni postopek iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju členov 7 in 8 tega sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

Člen 14

Vrednotenje

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2014 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki med drugim temelji na letnih poročilih iz člena 11(1), o uresničevanju ciljev programa.

V tem poročilu se oceni vsaj splošna ustreznost in skladnost programa, učinkovitost njegovega izvajanja ter splošna učinkovitost različnih ukrepov in učinkovitost posameznih ukrepov v smislu uresničevanja ciljev iz člena 2.

Poročilo se v vednost predloži tudi Ekonomsko-socialnemu odboru.

2. Evropski parlament in Svet v skladu s Pogodbo odločata o nadaljevanju programa od 1. januarja 2014.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Upravičenci iz tega sklepa so:

Oddelek A

Upravičenci na področju računovodskega poročanja:

- Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG);

- Fundacija Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF).

Upravičenci na področju revizije:

- Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB).

Oddelek B

Organi, katerih cilj je zagotavljanje administrativne pomoči za Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbor evropskih bančnih nadzornikov in Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine:

- v primeru Odbora evropskih bančnih nadzornikov CEBS Secretariat Limited, ki je družba z omejenim jamstvom brez delniškega kapitala, katere sedež je v Londonu in ki je pri registrskem organu Companies House registrirana pod številko 5161108;

- v primeru Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje francoska neprofitna organizacija („ Association Loi 1901 “), katere sedež je v Parizu in ki je pri policijski upravi registrirana pod številko 441545308;

- v primeru Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine nemška neprofitna organizacija („ eingetragener Verein (e.V.) “), katere sedež je v Frankfurtu in ki je pri občinskem sodišču v Frankfurtu na Majni registrirana pod številko VR 12777.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NA SLOV PREDLOGA:

Program Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Področje politike: 12 Notranji trg in storitve

Dejavnost: Poslovno okolje, računovodstvo in revizija

Dejavnost: Finančni trgi

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Postavka 1A: konkurenčnost za rast in zaposlovanje

12.0401 – uvede se nova proračunska vrstica za poslovanje

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Trajanje ukrepa: 4 leta (2010–2013).

Okvirno trajanje finančnega vpliva, vključno s plačili: 5 let (2010–2014).

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

12.0401 | neobvezni | Dif.[45] | DA | NE | NE | št. 1A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančn a sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[46] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 5,300 | 10,300 | 10,300 | 10,300 | 36,200 |

Odobritve plačil (OP) | b | 2,650 | 7,800 | 10,300 | 10,300 | 5,150 | 36,200 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[47] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | C |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 5,300 | 10,300 | 10,300 | 10,300 | 36,200 |

Odobritve plačil | b+c | 2,650 | 7,800 | 10,300 | 10,300 | 5,150 | 36,200 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[48] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | D | 1,406 | 1,406 | 1,406 | 1,406 | 1,406 | 7,030 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | E | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,100 |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 6,726 | 11,726 | 11,726 | 11,726 | 1,426 | 43,330 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 4,076 | 9,226 | 11,726 | 11,726 | 6,576 | 43,330 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Predlog vključuje sofinanciranje, ki ga zagotavljajo upravičenci z lastnimi sredstvi ali sredstvi tretjih strani (kot so članske organizacije, zainteresirane strani)[49].

Ocena stopnje tega sofinanciranja je prikazana v spodnji razpredelnici.

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 | Skupaj |

IASCF z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (Povprečno sofinanciranje upravičenca 76 %) | f | --- | 16,000 | 16,000 | 16,000 | 0 | 48,000 |

EFRAG z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (Povprečno sofinanciranje upravičenca 50 %) | f | 3,000 | 3,000 | 3,000 | 3,000 | 0 | 12,000 |

PIOB z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (Povprečno sofinanciranje upravičenca 70 %) | f | 0,700 | 0,700 | 0,700 | 0,700 | 0 | 2,800 |

CESR, CEBS in CEOIPS (3LC) z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (Povprečno sofinanciranje upravičenca 52 %) | f | 2,153 | 2,153 | 2,153 | 2,153 | 0 | 8,612 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 12,579 | 33,579 | 33,579 | 33,579 | 1,426 | 114,742 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Operativni cilj 1: zagotoviti stabilno, razpršeno, razumno in zadostno financiranje, da se ustreznim organom omogoči neodvisno in učinkovito izvajanje njihovih nalog v javnem interesu na področju računovodskega poročanja in revizije (Fundacija Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF), Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) in Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB)) v razumnem roku ob upoštevanju nujnosti na ravni EU in mednarodni ravni. Operativni cilj 2: zagotoviti, da imajo odbori nadzornikov (3L3C) na voljo ustrezna finančna sredstva v razumnem roku ob upoštevanju nujnosti na ravni EU in mednarodni ravni.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

– Vključitev Skupnosti bo okrepila položaj Evropske unije, zlasti v sedanjih razpravah o upravljanju teh organov EU in mednarodnih organov (IASCF, EFRAG in PIOB).

– Financiranje Skupnosti bo dokazalo pripravljenost EU, da v razmerah sedanje finančne krize izboljša nadzor nad finančnimi institucijami in računovodskimi standardi (IASCF, EFRAG in odbori nadzornikov).

– Posebno financiranje Skupnosti bo vsem zadevnim stranem dokazalo interes Skupnosti ter tudi ostale javne organe in institucije EU spodbudilo, naj tem organizacijam zagotovijo več sredstev in jim namenijo več pozornosti.

– Poleg tega bo ukrepanje Skupnosti izboljšalo splošno priznavanje upravičenih organizacij (zlasti EFRAG in PIOB) in hkrati zagotovilo stabilno financiranje za organe, ki ne prejemajo zadostnih sredstev (zlasti odbori nadzornikov in EFRAG).

– Predlagano financiranje bo ključni element kratkoročnih ukrepov za dokončno vzpostavitev enotnega trga na finančnih trgih.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

– Cilj : preprečiti odvisnost IASCF, EFRAG in PIOB od prostovoljnega zasebnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani, in s tem zagotoviti neodvisnost njihovega dela. – Pričakovani učinki : odpraviti stalno zaskrbljenost zaradi mogočega navzkrižja interesov in neodvisnosti v zvezi z dejavnostjo na področju standardov (določanje standardov glede na mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) za IASCF, pregled MSRP v okviru postopka potrditve za EFRAG in pregled postopka določanja mednarodnih revizijskih standardov (MRS) za PIOB, ob upoštevanju dejstva, da so ti standardi del ali so lahko del pravnega reda Skupnosti).

– Cilj : spodbujati mednarodno priznavanje MSRP in MRS skupaj z drugimi javnimi organi v ZDA in drugih državah/regijah. – Pričakovani učinki : usklajeno mednarodno priznavanje MSRP in MRS, kar je dolgoročni cilj EU.

– Cilj : zagotoviti pravičnejšo porazdelitev obremenitve v EU za financiranje IASCF in EFRAG, ker nekatere zainteresirane strani v EU zdaj krijejo stroške financiranja teh institucij, ostale države članice ali zainteresirane strani pa ne. – Pričakovani učinki : finančni prispevek Skupnosti se bo izenačil z ravnjo nacionalnih prispevkov EU za ključna organa za določanje standardov na mednarodni ravni in ravni EU (IASCF in EFRAG).

– Cilj : zagotoviti, da imajo odbori nadzornikov in EFRAG na voljo dovolj tehničnih in finančnih sredstev. – Pričakovani učinki : prispevek Skupnosti bo zavaroval obstoječe dejavnosti teh organov in sofinanciral kakovosten sklop novih ukrepov, ki so bistveni v splošni finančni politiki EU. Dosegla se bo tudi dodatna preglednost pri upravljanju teh institucij.

– Cilj : uresničiti navedene cilje v čim krajšem času ob upoštevanju sedanje finančne krize. – Pričakovani učinki : sofinanciranje Skupnosti bo upravičencem na voljo zelo kmalu, če bodo sozakonodajalci Sklep sprejeli v letu 2009.

– Merjenje/kazalniki : učinkovitost in kakovost se bosta merili z analizo predloženih ukrepov/spisov/dokumentov in njihovega učinka v praksi glede na cilje politike finančnega trga Evropske unije.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. SISTEM nadzora

Komisija bo natančno spremljala izvajanje programov in bo ocenila učinek predlaganega financiranja. V ta namen bo Komisija:

– spremljala in analizirala letno načrtovanje in poročila o dejavnostih upravičencev;

– ovrednotila kakovost rezultatov splošnih dejavnosti/posebnih ukrepov, ki jih bodo sofinancirale Skupnosti. Vzpostavili se bodo natančni mehanizmi povratnih informacij za zagotovitev, da se sredstva Skupnosti uporabljajo v skladu s prvotnimi cilji in načeli dobrega finančnega poslovodenja;

– zahtevala, da se ji predloži posebno letno poročilo glede na posamezne cilje vsakega programa in v skladu s smernicami finančnih uredb;

– nazadnje, Evropska komisija bo kot članica nadzornih/usmerjevalnih skupin, ki so jih ustanovili (ali jih bodo ustanovili) upravičenci, zagotovila učinkovito delovanje teh skupin, ki bo v javnem interesu EU;

– izvajala stalni dialog z drugimi financerji in ključnimi zainteresiranimi stranmi.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Pred pripravo osnutka predloga se izvede natančno predhodno vrednotenje. Sestavljajo ga splošno ocenjevalno poročilo in štiri podrobne priloge, ki obravnavajo predlagane upravičence do financiranja Skupnosti (odbori nadzornikov, IASCF, EFRAG in PIOB).

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Ker je predlagana pobuda v celoti novost v GD za notranji trg in storitve, se vmesno/naknadno ocenjevanje na tej točki ne uporablja.

6.2.3. Pogoji in pogostost prihodnjega vrednotenja

Po dveh letih izvajanja programov se bo izvedlo vmesno ocenjevanje. Naknadno ocenjevanje se bo organiziralo ob koncu načrtovanih ukrepov.

7. ukrepi proti goljufijam

– redna analiza računovodskih izkazov, letnih poročil in revizijskih potrdil upravičencev;

– obiski v prostorih upravičencev, kadar je to potrebno za preverjanje proračunskih sistemov in kontrol;

– vsi redni pregledi pri upravičencih do donacij, navedenih v finančni uredbi.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 |

Uradniki ali začasno osebje[51] (XX 01 01) | A*/AD | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |

B*, C*/AST | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 |

Osebje, financirano[52] iz člena XX 01 02 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

Drugo osebje[53], financirano iz člena XX 01 04/05 | --- | --- | --- | --- | --- |

SKUPAJ | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Operativno upravljanje donacij za poslovanje in ukrepe.

Finančno poslovodenje, spremljanje in revizija sporazumov o donacijah.

Vseh 12 zaposlenih bo delno vključenih v pripravo ukrepov.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

X Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev): 10

X Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP: 2

Medtem ko bo deset zaposlenih notranje prerazporejenih, bosta en uradnik AD in en uradnik AST zagotavljala pravilno upravljanje teh novih sporazumov o donacijah. Ti delovni mesti bosta bistveni za ustrezen nadzor (finančne, revizijske, tehnične naloge) in spremljanje nekaterih visokih zneskov donacij, kar se v GD MARKT še ni izvajalo.

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 | SKUPAJ |

Druga tehnična/upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 1,342 | 1,342 | 1,342 | 1,342 | 1,342 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) | 0,064 | 0,064 | 0,064 | 0,064 | 0,064 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 1,406 | 1,406 | 1,406 | 1,406 | 1,406 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

9 uradnikov v operativnih enotah 1 uradnik v finančni enoti 1 uradnik v IAC (službi za notranjo revizijo GD MARKT) |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

1 pogodbeni uslužbenec v finančni enoti |

Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto 2014 | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,100 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[55] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,100 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredelite, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,100 |

Stroški morebitnih sestankov niso vključeni v ta računovodski izkaz, ker bodo del skupnih sredstev GD MARKT.

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

--- |

[pic][pic][pic]

[1] Glej Izjavo o usklajenem evropskem akcijskem načrtu držav euroobmočja (14239/08), vrhovno srečanje držav euroobmočja, Bruselj, 12. oktober 2008, in sklepe oktobrskega zasedanja Evropskega sveta (14368/08), Bruselj, 15. in 16. oktober 2008, odstavek 1 in naslednji odstavki.

[2] Sporočilo Komisije „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (COM(2008) 706 konč.), Bruselj, 29. oktober 2008, str. 4.

[3] Več informacij je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/internal_market/finances/committees/index_en.htm.

[4] Več informacij je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/internal_market/bank/regcapital/index_en.htm#capitalrequire.

[5] Glej sporočilo Komisije za javnost z dne 11. novembra 2008 (IP/08/1679), ki je voljo na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/1679&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

[6] Glej sporočilo Komisije „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (COM(2008) 706 konč.), Bruselj, 29. oktober 2008.

[7] Izjava z vrha o finančnih trgih in svetovnem gospodarstvu, Washington, 15. november 2008.

[8] Sklepi Komisije 2001/527/ES, 2004/5/ES in 2004/6/ES o ustanovitvi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS).

[9] Glej na primer sporočilo Komisije o pregledu Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (COM(2007) 727 konč.); Poročilo FSC o vprašanjih dolgoročnega nadzorstva („poročilo ter Haara“; FSC 4162/08); resolucijo Evropskega parlamenta o politiki finančnih storitev (2007)0338, poročilo medinstitucionalne skupine za spremljanje (IIMG), ki je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/internal_market/finances/committees/index_en.htm#interinstitutional.

[10] Glej na primer sklepe spomladanskega zasedanja Evropskega sveta (sklepi predsedstva 7652/1/08), Bruselj, 13. in 14. marec 2008, odstavek 30 in naslednji odstavki, ki so na voljo na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/99410.pdf.

[11] „Association Loi 1901“ v Franciji za CESR, „eingeschriebener Verein (e.V.)“ v Nemčiji za CEOIPS in „Limited company by guarantee and without share capital“ v Združenem kraljestvu za CEBS.

[12] Glej na primer sklepe spomladanskega zasedanja Evropskega sveta (sklepi predsedstva 7652/1/08), Bruselj, 13. in 14. marec 2008, odstavek 30 in naslednji odstavki, ki so na voljo na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/99410.pdf.

[13] IASCF je evropski organ za standardizacijo v smislu člena 162(a) uredbe o izvajanju finančne uredbe, ki se uporablja za proračun EU, ker določa računovodske standarde, ki se uporabljajo v EU v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1606/2002.

[14] 2741. seja Sveta Evropske unije (Ekonomske in finančne zadeve), Bruselj, 11. julij 2006. Sporočilo za javnost je na voljo na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ecofin/90465.pdf

[15] 2813. seja Sveta Evropske unije (Ekonomske in finančne zadeve), Bruselj, 10. julij 2007. Sporočilo za javnost je na voljo na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ecofin/95233.pdf

[16] Glej odstavek 16 resolucije Evropskega parlamenta o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde z dne 24. aprila 2008, ki je na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A6-2008-0032+0+DOC+XML+V0//EN&language=EN.

[17] EFRAG je evropska organizacija, ki predstavlja mrežo neprofitnih organov, dejavnih v državah članicah, in zasleduje cilj v splošnem evropskem interesu v smislu člena 162(b) pravil za izvajanje finančne uredbe, ki se uporablja za proračun EU (Uredba št. 2342/2002).

[18] 2882. seja Sveta Evropske unije (Ekonomske in finančne zadeve), Bruselj, 8. julija 2008. Sporočilo za javnost je na voljo na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ecofin/101742.pdf.

[19] Glej predlog 6 mnenja o osnutku splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2009, ki je na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+COMPARL+PE-407.786+02+DOC+PDF+V0//EN&language=EN.

[20] Več informacij je na voljo na spletni strani http://www.efrag.org/projects/detail.asp?id=134.

[21] Nadzorno skupino sestavljajo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Baselski odbor za bančni nadzor, Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov, Svetovna banka in Forum za finančno stabilnost. Glej na primer prvo javno poročilo PIOB, 2005, str. 5.

[22] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[23] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[24] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[25] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[26] UL C , , str. .

[27] UL C , , str. .

[28] UL C , , str. .

[29] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[30] UL L 191, 13.7.2001, str. 43–44.

[31] UL L 3, 7.1.2004, str. 28–29.

[32] UL L 3, 7.1.2004, str. 30–31.

[33] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[34] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[35] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[36] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[37] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[38] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[39] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[40] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[41] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[42] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[43] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[44] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[45] Diferencirana sredstva.

[46] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[47] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[48] Odhodki iz poglavja xx 01 razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[49] Organi se zdaj financirajo na naslednji način: IASCF se financira zlasti iz prostovoljnih prispevkov zainteresiranih strani iz zasebnega sektorja; EFRAG zdaj financira več evropskih združenj (kot so BUSINESSEUROPE, Združenje evropskih računovodskih strokovnjakov, Evropski odbor za zavarovanja, Zveza bank Evropske unije itd.) ter zasebni ali javni nacionalni mehanizmi financiranja, vzpostavljeni v nekaterih državah članicah; PIOB se financira zlasti iz IFAC, ki zastopa računovodske poklice; Odbor nadzornikov (CESR, CEBS in CEIOPS) financirajo njihovi člani, ki so nacionalni nadzorniki, pristojni na področju vrednostnih papirjev, bančništva in zavarovanj v vsaki državi članici. Za natančnejši pregled članskih organizacij in zainteresiranih strani glej točko 1.1 predhodnega vrednotenja.

[50] Navedba treh odborov nadzornikov se uporablja le zaradi lažjega sklicevanja. Pravno gledano odbori nimajo pravne osebnosti na evropski ravni. Vendar so člani vsakega odbora nadzornikov za sklepanje pogodb s tretjimi stranmi ter lažje delovanje in upravljanje odborov ustanovili podporne strukture s pravno osebnostjo v vsaki državi članici, v kateri imajo ti odbori sedež, tj. v Franciji, Združenem kraljestvu in Nemčiji. V praksi bo Skupnost torej prispevala finančna sredstva za te podporne strukture, kot je navedeno v členu 5 Sklepa.

[51] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[52] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[53] Te stroške referenčni znesek krije.

[54] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[55] Opredelite vrsto odbora in skupino, v katero spada.