27.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/1

1.

pozdravlja napoved Evropske Komisije na plenarnem zasedanju Odbora regij 8. oktobra 2008 v Bruslju, in sicer da bo EU pripravila lastno strategijo za Podonavje, ki bo podobna strategiji za območje Baltskega morja, ki že obstaja (1);

2.

pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet 18. in 19. junija 2009 pozval Komisijo, naj do konca leta 2010 predloži strategijo EU za Podonavje;

3.

pozdravlja ustanovitev medregionalne skupine za Podonavje v Odboru regij 27. novembra 2008 in podpira njeno delo;

4.

pozdravlja pozornost, ki jo Evropski parlament namenja Podonavju, in prizadevanja, da se tudi v Evropskem parlamentu ustanovi medstrankarska skupina (2);

5.

opozarja, da je cilj strategije EU za Podonavje več blaginje, varnosti in svobode za tamkajšnje prebivalce, kar bo koristilo vsej Evropski uniji, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

6.

ugotavlja, da imajo makroregije v Evropski uniji s sedaj že 27 državami članicami vse pomembnejšo vlogo zlasti v okviru teritorialne kohezije EU;

7.

ugotavlja, da Podonavje zajema tako podonavske države kot tudi države, ki ležijo v donavskem porečju; poleg tega ugotavlja, da Podonavje obsega države članice EU, države kandidatke EU, potencialne kandidate in države, ki so vpete v evropsko sosedsko politiko;

8.

poudarja evropsko perspektivo Podonavja in hkrati opozarja na zunanjo razsežnost Podonavja ter dejstvo, da lahko Podonavje postane vzor za uresničevanje sodelovanja s tretjimi državami;

9.

opozarja na temeljne politične, gospodarske in socialne reforme, ki so se izvajale v Podonavju po padcu železne zavese, zaradi česar je Evropska komisija te spremembe vključila kot temo v svoj delovni program za leto 2009 (3) in sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski centralni banki z naslovom Pet let razširjene EU – gospodarski dosežki in izzivi (4);

10.

priznava podporno vlogo Podonavja na evropski ravni ter prizadevanja za nadaljnje spodbujanje demokracije in pravne države na tem območju in podpira zlasti tiste države Podonavja, ki niso članice Evropske unije, na poti nadaljnjega demokratičnega razvoja;

11.

pripisuje nosilno vlogo sodelovanju na regionalni in lokalni ravni pri uresničevanju evropskih načel subsidiarnosti, bližine državljanom in partnerstva ter odgovornemu upravljanju v tretjih državah in opozarja na dodano vrednost regionalnega in lokalnega sodelovanja v Podonavju za prihodnje približevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk Evropski uniji;

12.

poudarja tradicionalno kulturno in zgodovinsko povezanost celotnega Podonavja ter prispevek regionalnih in lokalnih oblasti, zlasti na tem področju;

13.

upošteva sedanje mednarodno, nacionalno, regionalno in lokalno sodelovanje ter mreže in institucije, ki delujejo v Podonavju in za Podonavje, ter opozarja, da je treba njihove izkušnje in znanje vključiti v dialog z evropskimi institucijami;

14.

podpira Evropsko komisijo pri razvoju učinkovitih in razvejanih odnosov s sosednjimi državami ter političnih in gospodarskih odnosov po meri s posameznimi regijami in partnerji;

15.

poudarja poseben pomen, vlogo in odgovornost Podonavja, ki obsega države članice EU, države kandidatke in potencialne kandidatke EU ter države, ki so vpete v evropsko sosedsko politiko. To območje predstavlja pomemben vmesnik med programi Evropske unije v okviru kohezijske politike, ukrepi za države kandidatke in potencialne kandidatke ter programi, ki so zasnovani za države evropske sosedske politike;

16.

poudarja politično vlogo Odbora regij v strateškem okviru, ki povezuje evropsko sosedsko politiko Evropske komisije in strategijo EU za Podonavje. Odbor regij pozna lokalne potrebe, zato lahko zelo dobro oceni posledice tovrstnih ukrepov in programov;

17.

poudarja, da je pomembno, da evropska kohezijska politika prizna podonavsko makroregijo – tako kot sta priznani tudi regija Baltskega morja in črnomorska regija – in izpostavi njeno vlogo za prihodnji teritorialni razvoj v vsej EU in sosednjih državah;

18.

meni, da je zlasti vsebinska zasnova strategije EU za območje Baltskega morja vzor za Podonavje. Na obeh makroobmočjih se spodbuja vključevanje nekdanjih komunističnih držav v Evropsko unijo in sodelovanje s tretjimi državami. Obe območji povezujeta interne strategije EU z oblikami sodelovanja zunaj Evropske unije. V tem smislu bi se bilo tudi smiselno opreti na izkušnje evropske sosedske politike, ki jo izvajajo najbolj oddaljene regije skupaj z okoliškimi tretjimi državami.

19.

meni, da je zaprosilo Evropskega sveta Komisiji, da do konca leta 2010 pripravi strategijo EU za Podonavje, priznanje pomena Podonavja za prihodnji razvoj Evrope in za odnose EU s sosednjimi državami; poziva Komisijo, naj v pripravo strategije EU vključi regionalne in lokalne oblasti ter institucije, pri izvajanju spoštuje pristojnosti držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti ter njihovo notranjo porazdelitev pristojnosti in pri delu uporablja obstoječe institucije, obveznosti poročanja in postopke spremljanja;

20.

meni, da morajo biti regionalne in lokalne oblasti ter organi, pristojni za regionalni razvoj, nujno partnerji strategije za Podonavje, saj prinašajo pomemben prispevek prek uspešnega oblikovanja zasnove teritorialne kohezije in čezmejnega sodelovanja Evropske komisije. Pomembno vlogo imajo tudi zainteresirane strani iz gospodarstva, znanosti, kulture, okoljevarstvenih organizacij in družbenih ustanov;

21.

opozarja, da imajo regionalne in lokalne oblasti, agencije in organi za regionalni razvoj – ki zelo dobro poznajo potrebe in skrbi državljanov, saj so jim blizu – osrednjo vlogo pri načrtovanju, izvajanju in nadaljnjem razvoju strategije EU za Podonavje, kot jo je napovedala Evropska komisija;

22.

poudarja pomen razvoja Podonavja kot pomembnega elementa za uspešno evropsko povezovanje držav, regij, občin in državljanov tega območja ter podpira Evropski parlament, Evropski svet in Evropsko komisijo pri prizadevanjih za nadaljnji razvoj tega povezovanja;

23.

podpira preoblikovanje Pakta stabilnosti za JV Evropo v regionalno mrežo za sodelovanje (Regional Cooperation Council, RCC), ki deluje v okviru procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (South-East Europe Cooperation Process, SEECP). Ta regionalna povezava bo zlasti uporabna za posebne potrebe in zahteve Podonavja.

24.

Odbor regijmeni, da so strateška politična področja promet, varstvo okolja in zanesljiva oskrba z energijo, gospodarstvo, varnost, izobraževanje in kultura, delo, zdravje in socialne zadeve osrednja področja strategije EU za Podonavje;

25.

opozarja na velike teritorialne razlike pri gospodarski uspešnosti v Podonavju in meni, da je pogoj za nadaljnje povezovanje in trajnostni gospodarski razvoj tega območja vključitev Podonavja v prednostne delovne naloge Evropske komisije za leto 2010 in obravnavanje Podonavja kot enotnega območja.

26.

Odbor regij poziva Evropsko komisijo, naj v skladu s strategijo EU za trajnostni razvoj upošteva posebno vlogo Donave kot prihodnje vseevropske prometne in vodne poti, ki lahko bistveno razbremeni druge evropske prometne poti. Izgradnja infrastrukture, tako vodne kot tudi na kopnem, bo pripomogla k temu, da bo celotna regija izkoristila svojo vlogo veznega člena med zahodom in vzhodom ter severom in jugom ter predvsem izboljšala lastno konkurenčnost;

27.

predlaga hitro dokončanje infrastrukturnih projektov TEN-T, saj trajnostno prispevajo k boljši mrežni povezavi Podonavja z že obstoječimi evropskimi prometnimi potmi ter medsebojni povezavi podonavskih držav; v zvezi s tem poziva sodelujoče lokalne in regionalne oblasti, naj predlagajo rešitve tudi za probleme in ozka grla, ki so že dolgo prisotni, ter jih izvajajo v skladu s trajnostnim razvojem;

28.

poudarja, da se promet in varstvo okolja ne smeta izključevati, temveč se morata – ravno nasprotno – dopolnjevati; poudarja, da mora biti najpomembnejši cilj trajnostni razvoj Podonavja in izvajanje temeljnih načel dokumenta „skupna izjava o notranji plovbi in varstvu okolja v Podonavju“, ki so ga sprejele rečna komisija za Donavo, mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) in Mednarodna komisija za savski bazen (ISRBC).

29.

Odbor regij opozarja, da je čezmejno sodelovanje nujno za zaščito okolja, pri skupnih prizadevanjih za ublažitev posledic podnebnih sprememb in za varstvo pred poplavami;

30.

pripisuje državam Podonavja pomembno vlogo pri zanesljivi oskrbi z energijo in prav tako poudarja vlogo Donave, ki kot naraven in obnovljivi vir energije nudi dragocen potencial vodne energije; izkoriščanje je treba zlasti spodbujati tam, kjer je mogoče uskladiti ekologijo in ekonomijo;

31.

v zvezi s tem opozarja na konvencije, kot je Konvencija o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave (Konvencija o varstvu reke Donave (5)), ki je začela veljati leta 1998 in je ustanovila mednarodno komisijo za varstvo reke Donave (ICPDR), in Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo). Skupna izjava o vodilnih načelih za razvoj plovbe po celinskih vodah in varstvo okolja v porečju Donave (6) je dober primer takšnega sodelovanja;

32.

poziva države članice, lokalne in regionalne oblasti Podonavja ter organe, pristojne za regionalni razvoj, naj sodelujejo pri okoljskih programih, ki jih podpira Evropska komisija, kot sta npr. program LIFE+ (sanacija rek in rečnih sistemov), programi evropskega teritorialnega sodelovanja in program Inteligentne energije za Evropo (IEE) za krepitev lokalnih projektov povezovanja v mreže na področju energetike med lokalnimi oblastmi v tej regiji;

33.

opozarja, da bi morali ukrepi za izvajanje direktive o vodah prispevati tudi k trajnostnemu ohranjanju ribjih staležev. Ribji staleži donavskega rečnega sistema so zelo raznovrstni, obsegajo mnoge endemične vrste rib in jih je zato treba posebej zaščititi;

34.

poudarja pomen trajnostnega pristopa Skupnosti na področju turizma. Podonavske države lahko okrepijo sodelovanje pri izvajanju konvencije Espoo (7), aarhuške (8) in bernske (9) konvencije. Primer donavske kolesarske poti ponazarja korist tovrstnega sodelovanja za vse udeležence;

35.

meni, da je zlasti izmenjava izkušenj regionalnih in lokalnih oblasti ter organov, pristojnih za regionalni razvoj, na teh področjih koristna za celoten razvoj Podonavja. Te oblasti s svojim strokovnim znanjem in poznavanjem okolja zagotavljajo smiselno izvajanje skupnih pristopov. Skupni vladni sporazumi in sodelovanje med mnogimi podonavskimi državami in regijami nakazujejo možno obliko ciljno usmerjenega sodelovanja.

36.

Odbor regij opozarja, da je treba Donavo obravnavati kot vektor za nadaljnji gospodarski razvoj tega območja. To velja na primer za povezavo vodnih in kopenskih poti ter pristanišč in gospodarskih centrov v regiji;

37.

opozarja na pomen čezmejnih projektov, ki pripomorejo k premagovanju gospodarske osamitve obmejnih regij in jim lahko pomagajo pri krepitvi konkurenčnosti in stabilnosti;

38.

ugotavlja, da imajo regije in občine osrednjo vlogo pri podpiranju navezovanja stikov na ravni malih in srednje velikih podjetij;

39.

pripisuje osrednjo vlogo na splošno večjemu spodbujanju čezmejnih in transnacionalnih projektov, tudi nevladnih organizacij, gospodarskih in socialnih akterjev ter regionalnih in lokalnih oblasti. Pri tem je treba paziti na to, da se izkoriščajo sinergije med čezmejnimi, transnacionalnimi in medregionalnimi teritorialnimi programi sodelovanja (cilj 3) ter programi cilja 1 in 2. Tako se lahko podonavske države, regije in občine zunaj EU še bolj približajo EU, državljane pa se lahko na lokalni ravni seznanja zlasti z vrednotami EU, kot sta demokracija in pravna država. Poseben pomen pripisuje okrepljenemu sodelovanju na področju prenosa tehnologije in raziskav, ki temelji na obstoječih potencialih (človeških virih, infrastrukturi), za zagotovitev trajnostnega gospodarskega razvoja Podonavja;

40.

poziva pristojne nacionalne oblasti v podonavskih državah, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bodo lokalnim in regionalnim oblastem v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 omogočili sodelovanje v prihodnjih Evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje (EZTS).

41.

Odbor regij opozarja, da je Donava zelo obremenjena s prometom, ki se bo v prihodnosti najbrž še povečal, zato poudarja pomen ukrepov za večjo prometno varnost;

42.

v zvezi s tem opozarja na beograjsko konvencijo (10), ki ureja plovbo po Donavi;

43.

poziva podonavske države, naj nadaljujejo skupna prizadevanja za boj proti vsem oblikam čezmejnega kriminala, zlasti pa proti organiziranemu kriminalu, tihotapljenju drog, nezakoniti migraciji in trgovini z ljudmi;

44.

poudarja pomen okoljske varnosti kot pomembnega vidika vprašanja varnosti, zlasti ko gre za preprečevanje čezmejnega onesnaževanja okolja ter varstva pred poplavami.

45.

Odbor regij poudarja vlogo regionalnih in lokalnih oblasti pri spodbujanju medkulturnega dialoga. Zaradi pogosto heterogenega prebivalstva so mesta in regije še posebej primerna, da na podlagi svojih neposrednih izkušenj spodbujajo medkulturni in medverski dialog;

46.

opozarja na vlogo mostu, ki jo imajo regionalne kulturne dejavnosti med domačimi državami in državami izvora v Podonavju za povezovanje v Evropi;

47.

opozarja na pomen razvoja povezovanja med mesti, kot je na primer mreža DonauHanse®. To je pomemben ukrep za uresničevanje evropskega vodila „Združeni v različnosti“ z neposredno udeležbo državljanov v EU. Medsebojni dialog prispeva ne le k preprečevanju medkulturnih predsodkov, ampak predstavlja tudi okvir za gospodarsko in socialno sodelovanje in trajnostni razvoj ter tako spodbuja izvajanje ciljev lizbonske strategije;

48.

opozarja, da imajo lahko ustanove, kot so Evropska donavska akademija, univerza Andrássyja Gyule v Budimpešti ali Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo pomembno vlogo s povezovanjem obstoječega potenciala in oblikovanjem novih ciljnih skupin.

49.

Odbor regij meni, da sta evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) in evropsko leto prostovoljnega dela (2011) priložnost, da se poudari, da mora gospodarski razvoj Podonavja nujno spremljati socialni razvoj; tako se bo v družbi utrdilo prepričanje o prednostih Evropske unije za vse državljane;

50.

se zahvaljuje vsem akterjem, ki izmenjujejo izkušnje z vladnimi in nevladnimi organizacijami v Podonavju za pospešitev razvoja na socialnem in zdravstvenem področju, in jih poziva, naj nadaljujejo s to podporo na vseh področjih.

51.

Odbor regij ugotavlja, da ima razvoj konkurenčnih in perspektivnih regij v okviru globalizacije in izvajanja ciljev lizbonske strategije vse večji pomen;

52.

opozarja, da je Podonavje v programskem obdobju 2007–2013 razdeljeno v dve transnacionalni razvojni območji, ki se deloma prekrivata, in sicer razvojni območji srednje in JV Evrope. Delitev nekdaj enotnega razvojnega območja srednje in JV Evrope med Baltsko in Egejsko morje lahko zlasti v Podonavju dolgoročno negativno vpliva na teritorialno, socialno in gospodarsko kohezijo. Zaradi svojega posebnega geografskega in kulturno-zgodovinskega pomena ima Podonavje celo posebno politično-strateško prostorsko razsežnost, zlasti za kohezijo med vzhodno in zahodno Evropo. Zaradi njegovega geopolitičnega pomena bi ta vidik lahko najbolje upoštevali tako, da postane samostojno območje sodelovanja;

53.

ugotavlja, da je zato treba Podonavje za izkoriščanje njegovega celotnega gospodarskega, socialnega, okoljskega in kulturnega potenciala obravnavati kot le eno transnacionalno evropsko razvojno območje. Enotno razvojno območje EU bi zagotovilo naslednje:

54.

poziva evropske institucije, naj v naslednjem programskem obdobju Podonavje obravnavajo kot enotno transnacionalno območje EU. Instrumenta IPA in ENPI sta prožna ukrepa za polno vključitev držav kandidatk, potencialnih kandidatk in tretjih držav v celotno razvojno območje. Nadaljnji razvoj teh spodbud bo zagotovil skladni razvoj Podonavja. V zvezi s tem poziva, naj se prouči, ali je mogoče pristojnost Komisije za instrumente pomoči ESRR, IPA in ENPI za programe evropskega teritorialnega sodelovanja združiti in izvajati izključno prek ene same službe Komisije.