5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/109

A.

ker je iransko revolucionarno sodišče 18. aprila 2009 ameriško-iransko novinarko Roxano Saberi, ki je delala za vrsto organizacij, vključno z mrežami ABC radio, BBC, South African Broadcasting in NPR, obsodilo na osemletno zaporno kazen zaradi vohunstva,

B.

ker Roxana Saberi pet tednov ni imela možnosti stika z odvetnikom, sojenje pa ni bilo niti pravično niti pregledno,

C.

ker se je odvetnik Roxane Saberi pritožil na obsodbo, saj se je obtoženka izrekla za nedolžno v vseh točkah obtožnice,

D.

ker je Roxana Saberi začela gladovno stavko, zaradi česar so jo 1. maja 2009 – menda že zelo slabotno – sprejeli v bolnišnico zapora Evin,

E.

ker je bila 25. aprila 2009 aretirana novinarka Maryam Malek, članica kampanje za enakopravnost „Milijon podpisov“, kakor že mnogi drugi člani kampanje pred njo, in ker njena družina ne more plačati varščine za njeno izpustitev v višini 200 milijonov rialov (več kot 10 000 EUR),

F.

ker so varnostne sile in policija 1. maja 2009 na mednarodni praznik dela na več mestih v Iranu nasilno zadušile mirne demonstracije, ki jih je organiziralo deset neodvisnih delavskih organizacij in ker je bilo po poročanjih aretiranih več kot 100 ljudi,

G.

ker so iranske oblasti 1. maja 2009 v osrednjem zaporu mesta Rasht usmrtile Delaro Darabi, čeprav je vodja vrhovnega državnega sodišča v Iranu 19. aprila 2009 odobril dvomesečni odlog usmrtitve, in ker ni prva oseba, ki so jo letos usmrtili, potem ko so jo obsodili zločina, ki naj bi ga bila domnevno zagrešila, ko je bila še mlajša od 18 let,

H.

ker se v Iranu splošne razmere na področju človekovih pravic od leta 2005 nenehno slabšajo na vseh področjih in v vseh pogledih, zlasti glede izvajanja državljanskih pravic in političnih svoboščin, čeprav se je Iran z različnimi mednarodnimi instrumenti na tem področju zavezal k spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

1.

obsoja neutemeljeno kazen, ki jo je zoper Roxano Saberi 18. aprila 2009 izreklo iransko revolucionarno sodišče;

2.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi čedalje šibkejšega zdravja Roxane Saberi;

3.

odločno poziva prizivno sodišče, ki bo zasedalo 12. maja 2009, naj nemudoma in brezpogojno izpusti Roxano Saberi, saj se je sojenje odvijalo za zaprtimi vrati brez ustreznega pravnega postopka, ki bi bil v skladu z mednarodnimi normami, prav tako pa naj umaknejo vse obtožbe zoper njo;

4.

je globoko pretresen zaradi nepoštenega sojenja in usmrtitve Delare Darabi in osupel nad nadaljnjim izvajanjem usmrtitev mladoletnih prestopnikov, ob neupoštevanju mednarodnega prava in kljub zagotovilom iranskih oblasti, da je Iran prenehal izvajati to nečloveško prakso; poziva iranske oblasti, naj spoštujejo svojo zavezo k prenehanju izvajanja usmrtitev mladoletnih prestopnikov;

5.

obsoja sistem plačila varščine, po katerem so segle iranske oblasti z željo, da bi utišale vse javne izjave kritičnih državljanov ter miroljubnih gibanj za spremembe, in poziva k takojšnji izpustitvi Maryam Malek;

6.

opozarja, da ostajajo številni borci za pravice delavcev zaprti zgolj na podlagi svoje zavezanosti k pravični delovni praksi, med njimi tudi Mansur Osanloo, Ebrahim Maddadi, Farzad Kamangar in Ghaleb Hooseini, ter znova poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

7.

odločno poziva iranske oblasti, naj spoštujejo vse mednarodne instrumente za človekove pravice, ki jih je Iran ratificiral, še posebej Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki oba zagotavljata pravico do pravičnega sojenja; v zvezi s tem vztraja, da morajo oblasti v Islamski republiki Iran nujno odpraviti prakso kamenja. Močno obsoja nedavno usmrtitev s kamenjam Vali Azada in izraža globoko zaskrbljenost glede Mohammada Aljai Navida Khamamija in Ashrafa Kalhorija, katerima še vedno grozi usmrtitev;

8.

poziva predsedstvo Sveta in diplomatske predstavnike držav članic v Iranu, naj nemudoma sprejmejo usklajene ukrepe za rešitev vseh navedenih primerov;

9.

znova poziva Svet in Komisijo, naj še naprej preiskujeta položaj človekovih pravic v Iranu in v prvi polovici leta 2009 predložita izčrpno poročilo o tem;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vodji vrhovnega državnega sodišča v Iranu ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.