5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/99

A.

ker Lizbonska pogodba uvaja državljansko pobudo, s katero najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije – člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji v različici Lizbonske pogodbe,

B.

ker bo tako milijon državljanov Unije dobilo enako pravico do poziva Komisiji, naj predloži zakonodajni predlog, kot Svet že od ustanovitve Evropskih skupnosti leta 1957 (prvotno člen 152 Pogodbe EGS, zdaj člen 208 Pogodbe ES in prihodnji člen 241 Pogodbe o delovanju Evropske unije) in Parlament od začetka veljave Maastrichtske pogodbe leta 1993 (zdaj člen 192 Pogodbe ES in prihodnji člen 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije),

C.

ker bodo tako državljani neposredno udeleženi pri uresničevanju suverenosti Evropske unije, tako da bodo prvič neposredno sodelovali pri sprožanju evropskih zakonodajnih predlogov,

D.

ker je namen člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji določitev osebne pravice do sodelovanja pri državljanski pobudi kot posebne izpeljave pravice do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije (člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji),

E.

ker se pravica do pobude pogosto zamenja s pravico do peticije; ker je treba zagotoviti, da se državljani popolnoma zavedajo tega razlikovanja med njima, zlasti ker se pravica do peticije naslavlja na Parlament, državljanska pobuda pa na Komisijo,

F.

ker morajo institucije Unije in države članice vzpostaviti pogoje za neovirano, pregledno in učinkovito izvajanje pravice do sodelovanja državljanov Unije,

G.

ker postopke in pogoje državljanske pobude, vključno z najmanjšim številom držav članic, iz katerih morajo biti državljani, ki podajo pobudo, po rednem zakonodajnem postopku določita Parlament in Svet z uredbo (člen 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije),

H.

ker je ob sprejetju navedene uredbe in njenem izvajanju treba varovati zlasti temeljne pravice do enakosti, do dobrega upravljanja in do pravnega varstva,

I.

ker mora „najmanjše število držav članic, iz katerih so ti državljani“ (člen 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije) pomeniti „večje število držav članic“ (člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji),

J.

ker določitev najmanjšega števila držav članic ne sme biti poljubna, temveč skladna z namenom uredbe, razlaga pa se v skladu z drugimi določbami Pogodbe, da bi preprečili morebitne protislovne razlage,

K.

ker je namen uredbe zagotoviti, da izhodišče evropskega zakonodajnega postopka ni pod vplivom specifičnih interesov posameznih držav članic, ampak mora zadostiti skupnim evropskim interesom,

L.

ker je iz člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije mogoče sklepati, da zakonodajni predlog, ki ga podpira četrtina držav članic, načeloma v zadostni meri upošteva skupne evropske interese, ker zato takšno najmanjše število ni protislovno,

M.

ker bo namen uredbe izpolnjen šele, ko bo povezan z najmanjšim številom podpornih izjav iz vsake od teh držav članic,

N.

ker je iz člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa milijon državljanov Unije od približno 500 milijonov vseh državljanov, mogoče razbrati, da naj bi bila 1/500 prebivalstva dovolj reprezentativna,

O.

ker člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji velja za vse državljane Unije,

P.

ker pa mora vsako omejevanje pravice do demokratičnega sodelovanja in vsako neenako obravnavanje na podlagi starosti vseeno biti v skladu z načelom sorazmernosti,

Q.

ker bi bilo poleg tega zaželeno preprečiti protislovja, do katerih bi na primer lahko prišlo, če bi v državi članici najnižja starost za udeležbo na evropskih volitvah bila nižja od najnižje starosti za udeležbo pri državljanski pobudi,

R.

ker je Komisija na podlagi uspešne državljanske pobude zavezana, da to zadevo obravnava in odloči, ali in v kolikšnem obsegu bo predložila ustrezen predlog pravnega akta,

S.

ker je zaželeno, da se pobude sklicujejo na eno ali več ustreznih pravnih podlag pri predložitvi predloga pravnega akta s strani Komisije,

T.

ker je državljanska pobuda lahko uspešna samo, če je dopustna v smislu:

U.

ker je državljanska pobuda uspešna, če je dopustna v smislu, navedenem zgoraj, in reprezentativna v smislu, da jo podpira vsaj milijon državljank in državljanov velikega števila držav članic,

V.

ker je naloga Komisije, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za uspešno državljansko pobudo,

W.

ker je za organizacijo državljanske pobude še pred začetkom zbiranja podpornih izjav zelo zaželena pridobitev pravne varnosti glede njene dopustnosti,

X.

ker pristnosti podpornih izjav ne more preverjati Komisija, temveč morajo to nalogo prevzeti države članice; ker s tem povezane obveznosti držav članic vendarle obsegajo le pobude v okviru člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in nikakor ne takšnih pobud, ki so v tem smislu nedopustne; ker je zato tudi za države članice še pred začetkom zbiranja podpornih izjav potrebna pridobitev pravne varnosti glede njene dopustnosti,

Y.

ker je preverjanje dopustnosti državljanske pobude s strani Komisije vendarle omejeno izključno na omenjena pravna vprašanja in nikakor ne sme vključevati političnih razlogov; ker se s tem zagotovi, da ni prepuščeno Komisiji, da bi o tem, ali bo sprejela ali zavrnila dopustnost državljanske pobude, odločala na podlagi svojih političnih razlogov,

Z.

ker se zdi, da je postopke evropske državljanske pobude smotrno razčleniti na naslednjih pet stopenj:

AA.

ker je državljanska pobuda oblika uresničevanja javne suverenosti na področju zakonodaje in tako zanjo velja načelo preglednosti; ker iz tega izvira potreba po tem, da organizatorke in organizatorji državljanske pobude javno poročajo o njenem financiranju, vključno z viri tega financiranja,

AB.

ker ima Parlament politično nalogo, da nadzoruje postopek državljanske pobude,

AC.

ker se ta odgovornost nanaša na izvajanje uredbe o državljanski pobudi kot take in na politično stališče Komisije v zvezi z zahtevo, predloženo v državljanski pobudi,

AD.

ker je pomembno, da se zagotovi skladnost med zahtevami, ki jih državljani predložijo Komisiji v državljanski pobudi, ter prednostnimi nalogami in predlogi, ki jih demokratično potrdi Parlament,

1.

poziva Komisijo, naj po začetku veljave Lizbonske pogodbe nemudoma predloži predlog uredbe o državljanski pobudi na podlagi člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2.

poziva Komisijo, naj pri tem ustrezno upošteva priporočila iz priloge k tej resoluciji;

3.

zahteva, naj bo uredba jasna, enostavna in uporabnikom prijazna, vključevati pa mora tudi praktične elemente v zvezi z opredelitvijo državljanske pobude, da je ne bi zamenjevali s pravico do peticije;

4.

sklene, da bo takoj po sprejetju te uredbe preveril možnost vzpostavitve učinkovitega sistema za nadzor postopka državljanske pobude;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.