6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/176

A.

ker lahko podizvajalstvo obravnavamo kot sestavni del gospodarske dejavnosti,

B.

ker je gospodarska dejavnost v zadnjih 25 letih večja kot kadarkoli prej, kar je pomembno za dvigovanje ravni zaposlenosti v vseh gospodarstvih Evropske unije, in ker ta razvoj koristi velikim in malim podjetjem ter spodbuja podjetništvo,

C.

ker globalizacija in s tem povezana večja konkurenca prinašata spremembe glede organiziranosti podjetij, vključno glede zunanjega izvajanja nestrateških dejavnosti, oblikovanja mrež in vse pogostejše uporabe podizvajalstva,

D.

ker so zaradi tega povezave med matičnimi podjetji in njihovimi podružnicami ter med glavnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci vse bolj zapletene, tako da je vse težje jasno prepoznati različne strukture, dejavnosti in politike, pa tudi naloge ali odgovornost različnih akterjev v proizvodni verigi,

E.

ker imajo te spremembe daljnosežne posledice za delovna razmerja in je včasih težko jasno določiti pravno vejo, ki se uporablja za odnose med različnimi deli proizvodne verige, in ker zato določanje cen in dodeljevanje dela ne spadata več v regulativni okvir industrije,

F.

ker danes proizvodni procesi v mnogih industrijskih panogah potekajo v obliki podaljšane in razširjene razdrobljene proizvodne verige, ki je tako (horizontalna in vertikalna) logistična kot vrednostna veriga ekonomske in proizvodne narave, pri čemer se posamezna področja ali naloge pogosto oddajajo v podizvajanje manjšim podjetjem ali samozaposlenim osebam, kar se v izkazih podjetij kaže tako, da neposredne stroške za delovno silo nadomestijo stroški podizvajanja, storitev ali nabavni stroški na podlagi računov in storitvenih pogodb,

G.

ker podizvajalce pogosto izkoriščajo enega proti drugemu, so delavci tako naročnikov v javnih razpisih kot podizvajalcev pod pritiskom glede delovnih pogojev,

H.

ker je Parlament že opozoril na pojav lažno samozaposlenih oseb, enaka težava pa se pojavlja tudi pri podizvajalcih,

I.

ker podizvajanje in zunanje izvajanje v pravno neodvisnih podjetjih ne pomeni neodvisnosti, podjetja na nižji stopnji vrednostne verige, razen specializiranih podizvajalcev, ki uporabljajo visoko tehnologijo ali opravljajo druge visoko strokovne dejavnosti, pa pogosto ne morejo delovati pod enakimi pogoji kot glavni izvajalci,

J.

ker podizvajalstvo kljub številnim pozitivnim vidikom in omogočanju rasti proizvodnih zmogljivosti ustvarja tudi gospodarsko in socialno neravnovesje med delavci in lahko pospeši slabšanje delovnih razmer, kar je zaskrbljujoče,

K.

ker se lahko podizvajalstvo izvaja prek agencij za pogodbeno zaposlovanjein podjetij, ki izključno posredujejo delovno silo za določen čas in občasno delujejo kot tako imenovani „poštni nabiralniki“, pogosto pa se za ta namen dodeli le eno naročilo oziroma se najamejo delavci samo za ta namen; ker takšne prakse poudarjajo hitro spremenljivo naravo gradbene industrije in drugih sektorjev, v katerih so zaposlitvena razmerja pogosto negotova,

L.

ker se v čezmejnem kontekstu težave, povezane z negotovim delovnim mestom, pokažejo, ko so delavci na primer napoteni na delo v tretjo državo članico,

M.

ker se delovna razmerja v gradbenem sektorju na novo opredeljujejo, hkrati pa se je zmanjšala neposredna družbena odgovornost glavnega izvajalca, saj se delo oddaja podizvajalcem in agencijam za zaposlovanje, tako da je zagotavljanje poceni in pogosto nekvalificirane delovne sile sestavni del podizvajalstva na nižjih ravneh,

N.

ker so nekateri sektorji, zlasti gradbeni sektor, še posebej izpostavljeni zlorabam v njihovih pogosto zapletenih podizvajalskih verigah,

O.

ker mora osnovno načelo enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu veljati za vse zaposlene, ne glede na njihov status in vrsto pogodbe, in se tudi izvajati,

1.

poziva javne organe in vse zainteresirane strani, naj storijo, kar je v njihovi moči, da bi povečali osveščenost delavcev o njihovih pravicah v sklopu različnih instrumentov (kot so delovno pravo, kolektivni sporazumi, kodeksi ravnanja), ki urejajo njihovo delovno razmerje in delovne razmere v podjetjih, za katera delajo, ter pogodbena razmerja v podizvajalskih verigah;

2.

poziva Komisijo, naj v podjetjih osvešča o dobri praksi, obstoječih smernicah in standardih ter praksah družbene odgovornosti, ne glede na to, ali gre za glavne izvajalce ali podizvajalce;

3.

ponovno poziva Komisijo, naj vloži predlog o izvajanju agende za dostojno delo za delavce, zaposlene v podizvajalskih podjetjih, zlasti o spoštovanju temeljnih delovnih standardov, socialnih pravic, o usposabljanju zaposlenih in enakem obravnavanju;

4.

poudarja, da morajo podizvajalska podjetja v proizvodni verigi uporabljati novo tehnologijo, da bi se izboljšala kakovost proizvodnje in delovnih mest;

5.

poziva nacionalne javne organe, naj sprejmejo ali nadalje razvijejo pravne določbe, ki bodo iz javnega naročanja izključile podjetja, za katera je bilo ugotovljeno, da so kršila delovno pravo, kolektivne pogodbe ali kodekse ravnanja;

6.

pozdravlja sprejetje nadnacionalnega pravnega okvira, o katerem so se dogovorila posamezna večnacionalna podjetja in svetovne sindikalne federacije, oblikovan pa je bil za zaščito delovnih standardov v večnacionalnih podjetjih, njihovih podizvajalcih in podružnicah v različnih državah ter opredeljuje status odvisnega delavca in zagotavlja socialno zaščito ne glede na posamezne pogoje zaposlitve;

7.

je seznanjen s sodbo v zadevi Wolff in Müller, v kateri je Sodišče ugotovilo, da nemška nacionalna shema odgovornosti ni kršila zakonodaje Skupnosti, ampak je bila namenjena zagotavljanju zaščite delavcem, napotenim v tujino;

8.

je seznanjen z izidom javnega posvetovanja o zeleni knjigi Komisije z naslovom „Posodabljanje delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja“ (KOM(2006)0708); v zvezi s tem podpira namero Komisije, da sprejme potrebne ukrepe za razjasnitev pravic in obveznosti vseh strani v podizvajalskih verigah, da bodo lahko delavci učinkovito izkoristili svoje pravice;

9.

pozdravlja dejstvo, da se je osem držav članic (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Španija) odzvalo na težave, povezane z dolžnostmi podizvajalcev v vlogi delodajalcev in oblikovalo nacionalne sheme odgovornosti; druge države članice spodbuja, naj razmislijo o oblikovanju podobnih shem; vendar poudarja, da je izvajanje pravil v čezmejnih procesih podizvajanja posebej težavno, če imajo države članice na tem področju različne predpise;

10.

poudarja, da je v raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer poudarjeno, da je omejena odgovornost, na primer omejitev le na eno komponento verige, eden od razlogov za neučinkovitost predpisov;

11.

opozarja na posebne izzive, s katerimi se soočajo mala podjetja; poziva politične akterje, naj razvijejo ustrezna orodja za izboljšanje osveščenosti med malimi podjetji;

12.

opozarja vse zainteresirane strani, da je že v svoji zgoraj omenjeni resoluciji z dne 26. oktobra 2006 o napotitvi delavcev Komisijo pozval, naj uredi vprašanje skupne in solidarne odgovornosti splošnih ali glavnih izvajalcev, da bi obravnavala zlorabe pri sklepanju pogodb s čezmejnimi delavci kot podizvajalci ali zunanjimi izvajalci ter da bi vzpostavila pregleden in konkurenčen notranji trg za vsa podjetja;

13.

ponovno poudarja svoje sporočilo s pozivom Komisiji, naj oblikuje jasno opredeljen pravni instrument Skupnosti, s katerim bo uvedla skupno in solidarno odgovornost na ravni Skupnosti, pri tem pa spoštovala različne pravne sisteme držav članic ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

14.

poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka na dodano vrednost in izvedljivost instrumenta Skupnosti o verižni odgovornosti in s tem kot načina za izboljšanje preglednosti v postopkih oddajanja del podizvajalcem ter za boljše izvajanje zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje; poudarja, da morala ta študija zajeti več sektorjev;

15.

je prepričan, da bi instrument Skupnosti o verižni odgovornosti koristil delavcem, pa tudi organom držav članic, delodajalcem, zlasti pa malim in srednje velikim podjetjem, v boju proti sivi ekonomiji, saj bi jasna in pregledna pravila Skupnosti sumljive izvajalce izločila s trga in s tem izboljšala delovanje notranjega trga;

16.

ugotavlja, da vsi ukrepi, ki delavce seznanjajo z njihovimi pravicami in jih podpirajo pri njihovem uveljavljanju, bistveno prispevajo k spodbujanju družbene odgovornosti podjetij; spodbuja države članice, naj dosledno zagotavljajo, da bodo delavci seznanjeni s svojimi pravicami; meni, da nosijo posebno odgovornost za to socialni partnerji;

17.

poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za spodbuditev količine in kakovosti sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi upravnimi organi, inšpektorati, državnimi organi pregona, organi socialne varnosti in davčnimi organi; poleg tega poziva države članice, naj uvedejo stroge inšpekcijske postopke in naj spodbujajo tesnejše vezi med nacionalnimi inšpektorati za delo ter s tem omogočijo okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med njimi; poziva Komisijo, naj oblikuje merila kakovosti za inšpektorate za delo ter izvede študijo izvedljivosti o možnostih za ustanovitev mreže inšpektoratov za delo na ravni Skupnosti;

18.

poudarja, da je treba podpirati spodbude za podjetja, da bi si v dobri veri čim bolj prizadevala, da podizvajalci ne bi kršili delovne zakonodaje, na primer sistemov certificiranja in kodeksov ravnanja, tudi s poročanjem oblastem in s prekinitvijo pogodb s podizvajalci, ki ravnajo nezakonito, da bi se izognil skupni in solidarni odgovornosti za tovrstne kršitve;

19.

poziva socialne partnerje, naj se zavzamejo za spodbujanje kooperativnega podizvajanja v primeru specifičnih enkratnih naročil in za omejitev podvajanja podizvajanja, ter pozdravlja pripravo okvirnih sporazumov, ki opredeljujejo družbeno odgovornost in splošno odgovornost v verigi kot dodatek osnovnim predpisom;

20.

svari pred navzkrižjem med določbami kodeksov ravnanja in delovne zakonodaje, kodeksov ravnanja, standardov in smernic, ki jih sprejmejo javni organi, in veljavnimi kolektivnimi pogodbami ter njihovim prekrivanjem in podvajanjem; zato poudarja, da morajo podjetja prednostno upoštevati kodekse ravnanja, standarde in smernice, pripravljene na nadnacionalni (OECD, MOD), nacionalni ali sektorski ravni;

21.

vse zainteresirane strani, predvsem delodajalce, opozarja na njihove obveznosti glede obveščanja, posvetovanja in soodločanja delavcev, predvsem na obveznosti iz pravnih instrumentov Skupnosti in nacionalnih pravnih instrumentov;

22.

predlaga, da se v nacionalni zakonodaji zagotovi možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja za delavce v podizvajalskih podjetjih v proizvodni verigi ter učinkovito izvajanje direktiv o porodniškem in starševskem dopustu;

23.

poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito upoštevanje Direktive 96/71/ES in naj po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje dostopa napotenih delavcev do informacij, okrepitev usklajevanja in upravnega sodelovanja med državami članicami, vključno z opredelitvijo vloge uradov držav članic za sodelovanje, in razrešitev težav glede čezmejnega izvajanja, ki ogrožajo učinkovito izvajanje Direktive 96/71/ES;

24.

poudarja, da je mogoče sprejeti učinkovitejše ukrepe proti možnim negativnim socialnim posledicam podizvajanja z izboljšanjem okrepljenega socialnega dialoga med organizacijami delodajalcev in sindikati;

25.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.