6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/15

A.

ker se je Evropska unija pridružila deklaraciji tisočletja za razvoj iz leta 2000 in se je z vso mednarodno skupnostjo obvezala, da bo do leta 2015 skrajno revščino zmanjšala za polovico, pri čemer bo svoja prizadevanja osredotočila na osem razvojnih ciljev tisočletja,

B.

ker po nedavnih ocenah 1,4 milijarde ljudi še vedno živi pod pragom revščine (z 1,25 USD na dan), kar je več kot četrtina prebivalcev sveta v razvoju,

C

ker so Komisija in države članice Evropske unije leta 2007 sprejele nove obveznosti, z izvajanjem katerih bodo občutno prispevale k odpravljanju zamude pri uresničevanju teh ciljev,

D.

ker zaradi pomanjkljivega dostopa do zdravstvenega varstva in osnovnih storitev umre na milijone ljudi, začarani krog revščine pa se nadaljuje, čeprav je dostop do takšnih storitev in do osnovnega izobraževanja človekova pravica, za katero morajo vlade zagotoviti, da se bo spoštovala in uresničevala,

E.

ker bi pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja lahko bile eden od instrumentov za spoprijemanje z izzivi, s katerimi se soočajo države v razvoju zaradi svetovne prehrambene krize, zlasti v kmetijskem sektorju,

F.

ker večina držav v razvoju kljub dosedanjim številnim prizadevanjem nima potrebnih sredstev, da bi se lahko spoprijela z izzivi na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja, zato je nujna zunanja pomoč,

G.

ker mora Parlament podati razrešnico v zvezi z Evropskim razvojnim skladom,

H.

ker namerava Komisija občutno povečati uporabo proračunske pomoči v obdobju veljavnosti desetega Evropskega razvojnega sklada, da bi bila njena pomoč učinkovitejša in da bi uresničila zastavljene cilje,

I.

ker učitelji in zdravstveni delavci v državah v razvoju delajo v zelo slabih pogojih, za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja pa je potrebnih približno dva milijona učiteljev in več kot štiri milijone zdravstvenih delavcev, ki bi jih lahko z zagotovitvijo ustrezne proračunske pomoči v okviru pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja zaposlili in usposobili,

J.

ker stalno pomanjkanje zdravstvenih delavcev in učiteljev povečuje beg možganov, ki ga organizirajo bogate države,

K.

ker namerava Unija povečevati izdatke proračunske pomoči, zlasti z občutnim povečanjem sektorske proračunske pomoči za zdravstveno varstvo in izobraževanje, še posebej v afriških državah,

L.

ker so v pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja opredeljeni konkretni cilji, ki jih je treba doseči na področju zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja, lahko pa se v njih obravnavajo tudi druga prednostna področja,

M.

ker mora količinsko povečanje pomoči v skladu z uradnim stališčem Parlamenta o razvojni pomoči, kot je določeno v odstavku 6 zgoraj omenjene resolucije z dne 16. februarja 2006 o novih finančnih instrumentih za razvoj v zvezi s cilji novega tisočletja, „potekati vzporedno z izboljšanjem kakovosti oziroma je treba učinkovitost pomoči povečati s pomočjo treh dejavnikov – usklajevanjem, dopolnjevanjem, skladnostjo – pa tudi z zmanjšanjem transakcijskih stroškov pomoči, izboljšanjem predvidljivosti in trajnosti mehanizmov pomoči, povečanjem hitrosti pri dodeljevanju pomoči, nadaljnjo sprostitvijo pomoči, iskanjem rešitev za nevzdržno breme dolgov, spodbujanjem dobrega upravljanja in bojem proti korupciji ter povečanjem zmogljivosti prejemnikov pomoči za črpanje“,

N.

ker lahko pretok predvidljive in dolgoročne pomoči neposredno in učinkovito prispeva h konkretnemu izvajanju strategij za odpravo revščine, opredeljenih v razvojnih ciljih tisočletja,

O.

ker veliko držav članic Evropske unije, kljub temu da so se v Monterreyu (2002), Gleneaglesu (2005), Parizu (2005) in Akri (2008) obvezale, da bodo izboljšale količino in kakovost razvojne pomoči, še vedno ne dodeljuje vse pomoči, za katero so se obvezale, ko pa jo dodelijo, je del te pomoči neustrezen,

P.

ker je v 30 % primerov proračunska pomoč Komisije izplačana z zamudo zaradi pretiranih upravnih postopkov,

Q.

ker je razlog za nepredvidljivost proračunske pomoči zlasti letni značaj večine pogojev za njeno dodelitev in ker so jo zaradi njene nepredvidljivosti države upravičenke včasih primorane porabiti, še preden jim je dejansko dodeljena ter ne da bi bile prepričane, da jo bodo resnično prejele,

R.

ker nepredvidljivost evropske razvojne pomoči zadeva tudi države prejemnice, ki so pravno varne in imajo stabilno zakonodajno okolje,

S.

ker je Komisija največja večstranska donatorka razvojne pomoči in ena od prvih donatork proračunske pomoči, tovrstno pomoč pa dodeljuje vedno pogosteje in znaša petino pomoči, ki jo je dodelila v zadnjih letih,

T.

ker bi bila proračunska pomoč, ki je že eden od instrumentov za izboljšanje pomoči Unije, še učinkovitejša, če bi bila predvidljivejša in dodeljena za daljše obdobje,

U.

ker se sedanja proračunska pomoč Komisije običajno načrtuje za obdobje treh let, z nekaterimi agencijami pa za obdobje enega leta,

V.

ker predlog pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja ne vpliva na proračun in ker pogodba o razvojnih ciljih tisočletja ni nov instrument, temveč oblika izvajanja obstoječih instrumentov,

W.

ker status dokumenta Komisije o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja trenutno ni jasen,

X.

ker Komisija meni, da je čas za oblikovanje pogodbe na podlagi oprijemljivih rezultatov v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja namesto letnega preverjanja tradicionalnih pogojev posameznih donatorjev,

Y.

ker je beseda pogodba povezana s finančno obveznostjo, ki zagotavlja, da država donatorica bolje načrtuje, država upravičenka pa se močneje obveže, da bo dosegla konkretne rezultate,

Z.

ker je Komisija predvidela, da bo za obdobje šestih let – to je do konca obdobja veljavnosti desetega Evropskega razvojnega sklada – sklenila prvi niz pogodb o razvojnih ciljih tisočletja,

AA.

ker je predlog Komisije za sprejetje šestletnih pogodb daljnosežnejši od sedanje prakse drugih donatorjev na svetovni ravni,

AB.

ker je Komisija pozvala države članice, naj sofinancirajo pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja prek dodatnih prostovoljnih prispevkov v Evropski razvojni sklad,

AC.

ker pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki so del instrumenta splošne proračunske pomoči, oblikovanega na podlagi meril iz sporazuma iz Cotonouja, ni treba spreminjati, kar zadeva odločitve o tekočih programih in različne oblike izvajanja splošne proračunske pomoči, in ker zaradi njih ni treba oblikovati novega finančnega instrumenta, ker še naprej temeljijo na določbah o proračunski pomoči iz sporazuma iz Cotonouja, prav tako pa so združljive z notranjimi smernicami, ki so bile nedavno opredeljene v zvezi s splošno proračunsko pomočjo,

AD.

ker merila upravičenosti za sklenitev pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja vključujejo spoštovanje člena 9 sporazuma iz Cotonouja o človekovih pravicah, demokratična načela in pravno državo,

AE.

ker bi morala učinkovita proračunska pomoč njenim upravičencem omogočiti, da bi financirali lastne strategije in konkretne programe za izboljšanje dostopa do učinkovitih javnih storitev na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja,

AF.

ker Komisija ni izpolnila sprejetih obvez, da bo v svoje dialoge z vladami držav v razvoju sistematično vključila poslance in predstavnike organizacij civilne družbe, in ker se danes jasno priznava, da morajo biti zaradi učinkovitosti za razvoj pristojne ne le vlade, temveč tudi parlamenti in organizacije civilne družbe držav v razvoju,

AG.

ker je Komisija predvidela, da bodo države upravičenke tiste, ki bodo pri izvajanju proračunske pomoči dosegle zadovoljive rezultate na makroekonomski ravni in ravni proračunskega upravljanja, in ker se pri tem Komisija razlikuje od drugih donatorjev, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ki svojo pomoč močno pogojujejo, kar je v nasprotju z načelom, da odgovornost prevzame država upravičenka,

AH.

ker veliko držav, ki nujno potrebujejo večjo in učinkovitejšo pomoč za pospešitev napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, ne izpolnjuje meril Komisije za sklenitev pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja,

AI.

ker se pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja v sedanji obliki nanašajo le na države AKP,

AJ.

ker je proračunska pomoč Komisije slabo pregledna ter revnim državam daje premalo odgovornosti, sporazumi o financiranju pa so le redko javni,

AK.

ker je temeljno načelo razvojne pomoči dodeljevanje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo in tja, kjer se lahko najkoristneje uporabi,

AL.

ker na primer v Burkina Fasu nihče ni vedel, da potekajo pogajanja o pogodbi o razvojnih ciljih tisočletja med to državo in Komisijo, in ker na spletnem mestu delegacije Komisije v Burkina Fasu o tem ni na voljo nobene informacije,

AM.

ker se je Unija v evropskem soglasju za razvoj obvezala, da bo sprejela pristop, ki bo temeljil na rezultatih in uporabi kazalcev uspešnosti,

AN.

ker mora Komisija dodeljevanje proračunske pomoči še naprej vezati na dosežene rezultate v državah upravičenkah na področju enakosti med ženskami in moškimi in spodbujanja pravic žensk,

AO.

ker so bili sporazumi o proračunski pomoči že sklenjeni med Komisijo in Burkina Fasom (2005–2008), Etiopijo (2003–2006), Gano (2007–2009), Kenijo (2004–2006), Madagaskarjem (2005–2007), Malavijem (2006–2008), Malijem (2003–2007), Mozambikom (2006–2008), Tanzanijo (2006–2008), Ugando (2005–2007) in Zambijo (2007–2008),

AP.

ker je invalidnih 650 milijonov ljudi, od katerih 80 % živi v državah v razvoju, vsak peti pa v skrajni revščini; ker so ena od največjih skupin izključenih in revnih, ki se spoprijema z večplastno diskriminacijo ter ima redko dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe,

AQ.

ker imajo podpisnice prej omenjene Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov obveznost v okviru splošnih obveznosti in zlasti člena 32 navedene konvencije obveznost, da pri razvojnem sodelovanju upoštevajo invalidnost,

AR.

ker brez zadostnega upoštevanja vključevanja in sodelovanja invalidov razvojni cilji tisočletja ne bodo doseženi do leta 2015,

AS.

ker je v poročilu o izvajanju partnerstva med Afriko in Evropsko unijo z dne 22. novembra 2008, zlasti v odstavku 37, poudarjeno, da je v okviru prizadevanj za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja sprejetih odločno premalo ukrepov za invalide,

1.

ponovno poudarja, da bi morala razvojna pomoč temeljiti na potrebah in rezultatih ter da bi morala biti politika razvojne pomoči oblikovana skupaj z državami prejemnicami;

2.

ponovno poudarja, da morajo države donatorke za dosego razvojnih ciljev tisočletja spoštovati vse svoje obveznosti in izboljšati kakovost pomoči, ki jo zagotavljajo;

3.

vztraja, da je treba ustvariti nove mehanizme za zagotovitev predvidljivejše in trdnejše pomoči;

4.

opozarja na cilj v deklaraciji iz Abuje, po katerem se 15 % državnega proračuna nameni zdravstvu, in cilj svetovne kampanje za izobraževanje, po katerem se 20 % državnega proračuna nameni izobraževanju;

5.

poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju pomoči zdravstvu in izobraževanju še naprej upošteva rezultate na teh področjih, zlasti pri osnovni zdravstveni oskrbi in osnovnem izobraževanju; poziva jo tudi, naj pojasni, kako se bo dosežen napredek na teh področjih upošteval glede na ostale kazalce in kako ga namerava ocenjevati;

6.

poziva Komisijo, naj z izvajanjem pogodb o razvojnih ciljih tisočletja in razširitvijo njihovih načel na večje število držav ter s sektorsko proračunsko pomočjo zagotovi predvidljivejšo proračunsko pomoč;

7.

poziva Komisijo, naj občutno skrajša nepotrebne roke zaradi pretiranih upravnih postopkov;

8.

poziva vlade držav v razvoju, naj izdatke državnega proračuna za zdravstvo povečajo za 15 % (v skladu s priporočili deklaracije iz Abuje) in za izobraževanje za 20 % (v skladu z zahtevo svetovne kampanje za izobraževanje);

9.

poziva Komisijo, naj zagotovi visoko raven izdatkov v obliki proračunske pomoči, pri čemer naj zlasti občutno poveča proračunsko pomoč na socialnem področju držav AKP in zviša sektorsko proračunsko pomoč v drugih regijah;

10.

z zanimanjem ugotavlja, da predlog pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki ga je pripravila Komisija, državam upravičenkam zagotavlja minimalno raven pomoči (70 % skupnega zneska pomoči);

11.

vendar je razočaran, da v dokumentu o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja ni navedenega časovnega razporeda za izvajanje teh pogodb, ki so bile oblikovane predvsem za obdobje šestih let desetega Evropskega razvojnega sklada, in zato poziva Komisijo, naj predloži natančno določen časovni razpored;

12.

ugotavlja, da je glavni cilj pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja prispevati k večji učinkovitosti pomoči in pospeševanju napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja v državah, kjer so takšne potrebe največje;

13.

poziva Komisijo, naj sprejme sporočilo, v katerem bo opredelila pobudo za oblikovanje pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja, ter to pobudo razširi na države, ki niso države AKP in izpolnjujejo merila upravičenosti;

14.

poziva Komisijo in države upravičenke, naj zagotovijo udeležbo svojih parlamentov in civilne družbe, tudi organizacij invalidov, v vseh fazah dialoga o proračunski pomoči, vključno s pripravo, izvajanjem in oceno programa, opredeljenega v pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja;

15.

poudarja, da bi si morali donatorji z uporabo preglednih meril, določenih v partnerstvu z državami prejemnicami, prizadevati spodbujati dobro upravljanje, demokracijo in stabilnost v teh državah in jim ne postavljati enostranskih pogojev;

16.

meni, da bi morali pogoji za izplačilo spremenljivega zneska pomoči zaradi preglednosti temeljiti na rezultatih pod pogojem, da bi to spodbujalo donatorje in upravičence, da bi analizirali dejanski učinek porabljenega denarja in da bi se povečala preglednost uporabe javnih sredstev;

17.

poziva Komisijo, naj redno nadzira rezultate svojih programov in jih posreduje Parlamentu;

18.

priporoča Komisiji, da okrepi dialog med donatorji in upravičenci, zlasti za opredelitev dejanskih potreb in področij, na katerih je pomoč potrebna;

19.

zahteva, da mora imeti Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dejavnejšo vlogo pri opredeljevanju prednostnih nalog in pogajanju o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja ter v vseh drugih fazah procesa;

20.

poziva Komisijo, naj proračunsko pomoč pogojuje z doseženimi rezultati na področju dobrega upravljanja in preglednosti, pa tudi na področju varstva in spoštovanja človekovih pravic, zlasti najrevnejših in marginaliziranih, kot so invalidi, manjšine, ženske in otroci, ter zagotovi, da se proračunska pomoč ne bo porabila za področja, ki niso opredeljena v pogodbi o razvojnih ciljih tisočletja;

21.

ponovno poudarja, da bi bilo treba oblikovati nacionalne okvirne programe v sodelovanju s parlamenti zadevnih držav, skupno parlamentarno skupščino in civilno družbo;

22.

ugotavlja, da v predlogu o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja ni omenjeno, katere države bodo zajete v prvem krogu teh pogodb; ugotavlja tudi, da se pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja v sedanji obliki nanašajo le na države AKP;

23.

obžaluje, da je politika proračunske pomoči Unije državam v razvoju vedno bolj odvisna od pogojev, ki jih določa Mednarodni denarni sklad za pridobitev razvojne pomoči Unije; poleg tega meni, da je takšno pogojevanje v nasprotju s politiko držav upravičenk, kar zadeva načelo prevzemanja odgovornosti;

24.

poudarja, da je treba oblikovati drugačne pristope glede proračunske pomoči za države, ki niso upravičene do pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, zlasti za države, v katerih so razmere nestabilne; poudarja tudi, da je očitno, da države, v katerih so razmere skrajno nestabilne, ne morejo izpolnjevati sedanjih meril upravičenosti;

25.

priporoča, da se pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja dajo na volj tudi državam, ki prejemajo sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje;

26.

poziva Komisijo, naj pojasni, kako naj bi se predlagane pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja dopolnjevale z drugimi oblikami pomoči;

27.

opozarja na nevarnost neselektivne in pretirane uporabe pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki bi veljale za edini resnično učinkovit način dodeljevanja pomoči, in poziva Komisijo, naj izbere mehanizme dodeljevanja pomoči, ki bodo najbolje prilagojeni posameznim razmeram;

28.

poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti parlamentov držav prejemnic, da sodelujejo v proračunskem postopku, ter parlamentov in civilne družbe pri pripravi nacionalnih politik, pri čemer naj zagotavlja večjo finančno podporo, spodbuja njihovo sodelovanje v političnih dialogih s temi državami in se osredotoča na kazalce upravljanja javnih financ, namenjenih izboljšanju odgovornosti vlad do svojih državljanov;

29.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami partnericami vsako pogodbo o razvojnih ciljih tisočletja dopolni z vrsto kazalcev uspešnosti, da bi ocenila napredek pri izvajanju pogodbe; s temi kazalci bi se moralo meriti tudi vključevanje invalidnih odraslih in otrok;

30.

opozarja Komisijo, da bi morala še naprej obvezno pogojevati dodeljevanje svoje proračunske pomoči z rezultati v državah upravičenkah glede na spol, ter spodbujanjem pravic žensk, in poziva, naj se kazalci uspešnosti za to področje v pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja okrepijo in razširijo na druga področja, kot so pravice žensk in invalidov; poziva jo, naj okrepi kazalce uspešnosti glede na spol, povezane s proračunsko pomočjo, in jih razširi na druga področja, kot so pravice invalidov in žensk, zlasti spodbujanje dostopa vseh žensk do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju ter do splošnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, izboljšanje dostopa do programov za načrtovanje družine in njihova okrepitev, trajno spodbujanje izobraževanja in emancipacije žensk ter boj proti diskriminaciji in za enakost med spoloma;

31.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu AKP ter vladam in parlamentom držav članic in držav AKP.