1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/98

A.

ker so mednarodno gospodarstvo in svetovni trgi v zadnjih 25 letih omogočili nepredvideno rast brez primere v zgodovini, z zmogljivostjo proizvodnje, ki je prinesla blaginjo več ljudem kot kdaj prej, to zmogljivost pa je treba prilagoditi upočasnitvi gospodarstva zaradi manjšega povpraševanja

B.

ker se finančna in gospodarska kriza vse bolj zaostrujeta in ker ni javnih ukrepov, ki bi bili mnogo bolj odločni in učinkoviti, kot so bili doslej, zaradi česar so Evropska unija in sosednje države vse bliže hudi družbeni in politični krizi, ki postavlja pred preizkušnjo evropsko solidarnost,

C.

ker sta glavna izziva v boju z recesijo mednarodnega in evropskega gospodarstva pomanjkanje zaupanja na finančnih trgih in trgih kapitala ter naraščajoča brezposelnost,

D.

ker razsežnost trenutne finančne krize, ki je brez primere, in globina posledične recesije zahtevata temeljito prenovo regulativnega okvira in okvira upravljanja na področju finančnih trgov na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni, da se prepreči nove težave v mednarodnem gospodarstvu in posledično na finančnih trgih ter da se doseže večjo odpornost gospodarstva EU na spremembe,

E.

ker neuspeh osrednjih finančnih institucij ogroža kreditne trge, ovira pretok kapitala, naložbe in trgovanje ter zmanjšuje cene in vrednost, s tem pa spodkopava stabilnost in kapitalska sredstva, ki jih finančne institucije potrebujejo za posojanje, podjetja pa za zagotovitev lastnega financiranja,

F.

ker se je izkazalo, da so vzroki in razlogi za trenutno finančno krizo ohlapna monetarna politika, politično podkrepljeno povečanje stanovanjskih posojil ter preteklo makroekonomsko neravnovesje med Združenimi državami in državami z rastočim gospodarstvom, kot je Kitajska; ker je treba še nadalje krepiti konkurenčnost EU ter naložbe v infrastrukturo in raziskave, pa tudi v nova podjetja in nove trge,

G.

ker bi morala biti prednostna naloga za oblikovalce politike EU pri zagotovitvi okrevanja gospodarstva ponovna vzpostavitev delujočih finančnih in kapitalskih trgov ter ohranjanje zaposlovanja, kar bo gospodarstvu EU pomagalo k ponovni rasti, naložbam in novim delovnim mestom,

H.

ker bi bilo treba sedanjo recesijo izkoristiti kot priložnost za spodbujanje okolju prijaznih naložb in za ustvarjenje okolju prijaznih delovni mest v skladu z doseganjem lizbonsko - goeteborških ciljev in podnebno - energetskim paketom,

I.

ker okrevanje gospodarstva zahteva usklajeno ukrepanje na področju zakonodaje EU o konkurenci in državni pomoči, pa tudi trdnost finančnih trgov in trgov dela, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence med podjetji ali neravnovesja pri varnosti finančnih trgov med državami članicami, kar bi lahko ogrozilo stabilnost in konkurenčnost gospodarstva EU,

J.

ker se posledice finančne krize na realno gospodarstvo izražajo kot izredne gospodarske razmere, ki zahtevajo pravočasne, usmerjene, začasne in sorazmerne ukrepe in odločitve, kar bo prispevalo k iskanju rešitve za svetovno situacijo na področju gospodarstva in zaposlovanja brez primere, in ker javno posredovanje, čeprav neizbežno, izkrivlja običajno vlogo zasebnega in javnega sektorja,

K.

ker je Parlament v svojih mnenjih glede zakonodajnih predlogov in resolucijah že opozoril na pomanjkljivosti veljavnega finančnega regulativnega okvira,

L.

ker najnovejši podatki Skupnosti o obetih za leto 2009 kažejo hitro poslabšanje gospodarskih razmer v celotni Evropski uniji in ker so Evropska unija in države članice odgovorne za to, da zagotovijo makroekonomsko stabilnost, trajnostno rast in zaposlovanje,

M.

ker je finančna kriza razkrila dilemo med dejstvom, da je treba urediti regulativno pristojnost za ekonomsko politiko na ravni EU, na eni strani in dejstvom, da so načrti za spodbuditev gospodarstva v pristojnosti organov držav članic, na drugi strani,

N.

ker kratkoročni ukrepi, ki so jih začele izvajati posamezne države članice, zahtevajo popolno usklajenost na ravni EU, da se na eni strani zagotovi skupni multiplikacijski učinek in na drugi strani prepreči negativne učinke prelitja, izkrivljanje trgov in nepotrebno podvajanje prizadevanj,

O.

ker morajo kratkoročni ukrepi ustrezati dolgoročnim ciljem, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, in te cilje podpirati, ne da bi se omajalo prihodnje zaupanje, prav tako pa morajo zagotavljati makroekonomsko stabilnost,

P.

ker je treba priznati različne sposobnosti držav članic za sodelovanje v programih za oživitev gospodarstva; ker je treba razviti obsežen dodatni pristop EU z velikim poudarkom na svežnju ukrepov, ki vzajemno podpirajo reforme na področju gospodarske, okoljske, zaposlovalne in socialne politike,

Q.

ker je dokazano, da je pridružitev euroobmočju okrepila gospodarsko stabilnost v državah članicah; ker državljani poleg odgovornega ukrepanja vlad proti gospodarski recesiji pričakujejo odločen odgovor Evropske unije na področju predpisov ter socialne in regijske kohezije, ob ohranjanju pravil in načel, ki zagotavljajo močno in trdno valuto,

R.

ker je najpomembnejše, da se ponovno vzpostavi zaupanje, s čimer se bo omogočilo pravilno delovanje finančnih trgov in ublažilo učinke na realno gospodarstvo,

S.

ker so države članice, ki so nedavno vstopile v Evropsko unijo in niso v euroobmočju, močno prizadele špekulacije z njihovimi valutami, beg kapitala in zamrznitev mednarodnih kreditnih trgov,

1.

pozdravlja pobudo Komisije za začetek evropskega načrta za oživitev gospodarstva (načrt za oživitev), ki je odgovor na sedanjo resno gospodarsko recesijo; ugotavlja, da dimenzija Skupnosti tega predloga predstavlja samo 15 % proračuna načrta za oživitev, ki ga je treba čim prej uresničiti;

2.

poudarja, da bi morala biti glavna prednostna naloga načrta za oživitev spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti Evropske unije, da bo mogoče ohraniti priložnosti za državljane in njihovo varnost ter se izogniti povečanju brezposelnosti; meni, da bi moral načrt za oživitev ustaviti gospodarski padec, tako da bi omogočil ponovno delovanje finančnih trgov, spodbudil naložbe in izboljšal priložnosti za rast in delovna mesta, hkrati pa okrepil gospodarstvo EU in trg dela ter izboljšal okvirne pogoje za rast in ustvarjanje delovnih mest;

3.

poleg tega pričakuje, da bo Komisija pripravila jasne in trdne smernice za bolj usklajen pristop med vsemi državami članicami pri upravljanju te globoke gospodarske krize, da bi se zaščitilo čim več delovnih mest v Evropi;

4.

vztraja, da mora biti vsa finančna pomoč pravočasna, usmerjena in začasna; opozarja na možne učinke izpodrivanja in razkroj konkurenčne politike EU; poziva, da se takoj, ko bo mogoče spet vzpostavi pošten konkurenčni trg, kakor je opredeljen v Pogodbah; z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; poziva k vrnitvi k zdravim državnim financam, ki so predvidene v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti, takoj, ko bo to mogoče, da se ne nalaga prevelikega bremena na prihodnje generacije;

5.

poudarja, da je treba preprečiti začasne izjeme in odstopanja od politike Skupnosti na področju konkurence ter ponovno vzpostaviti normalne razmere v točno določenem časovnem okviru;

6.

poudarja, da bi moral načrt za oživitev vsebovati sklenitev pravičnega in nepristranskega mednarodnega sporazuma, ki bo leta 2012 nadomestil Kjotski protokol in ki bo med drugim revnejšim državam ponudil priložnost, da ubežijo revščini, ne da bi pospešili segrevanja planeta, tako da se pomaga financirati velike naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe in v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost;

7.

z zaskrbljenostjo opaža hitro naraščanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja; je zaskrbljen, da bi lahko javni dolg postal veliko breme za prihodnje generacije;

8.

čeprav se zaveda, da se je treba prilagoditi svetovnemu konkurenčnemu okolju in znova spodbuditi rast evropskega gospodarstva, poziva Evropsko unijo, naj si bolj prizadeva za vlaganje v usposabljanje, izobraževanje in ustvarjanje trajnih delovnih mest, varovanje zaposlovanja, preprečevanje množične brezposelnosti in oblikovanje konstruktivne davčne politike, kar bi pomagalo določiti obseg in sestavne dele načrta za oživitev; pričakuje, da bo na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2009 sprejet sporazum o jasnih smernicah in konkretnih ukrepih za zaščito delovnih mest in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti;

9.

kot bistveno zahtevo za učinkovitost priporoča, da je pri usklajevanju nacionalnih načrtov za oživitev vsak program prikrojen posebnim potrebam posamezne države, ob upoštevanju skupnih interesov, skupnih strategij, opredeljenih v boju proti podnebnim spremembam, in zagotavljanju karseda močnega multiplikacijskega učinka, predvsem na zaposlovanje;

10.

priporoča nove horizontalne pobude na ravni Evropske unije, saj lahko različne nacionalne zmožnosti in rezerve proračunskega manevrskega prostora povzročijo zelo asimetrične rezultate po vsej Evropski uniji; kljub temu opozarja na pristojnost držav članic, da poskrbijo za proračunsko disciplino in naložbe ter izvedejo reforme;

11.

svari pred tveganjem, da bi bile rešitve skupek posameznih nacionalnih politik, s potencialnimi nesoglasji in stroški, kar bi škodilo enotnemu trgu, ekonomski in monetarni uniji ter oslabilo vlogo Evropske unije kot svetovnega akterja;

12.

podpira zavezanost Komisije k revidiranemu Paktu stabilnosti in rasti ter njeno pripravljenost, da izkoristi vse možnosti pakta pri izvajanju proticikličnih politik za boj proti gospodarski recesiji, da se bodo lahko države članice ustrezno odzvale na gospodarsko krizo, zlasti z oceno, ali so kratkoročne investicijske odločitve skladne s srednjeročnimi proračunskimi cilji in posledično vodijo k trajnostni rasti in dolgoročnim lizbonskim ciljem;

13.

poudarja, da morajo države članice nujno nadaljevati skupni pristop glede revidiranega Pakta stabilnosti in rasti, da se po eni strani učinkovito spopadejo s sedanjimi izjemnimi okoliščinami, po drugi strani pa zagotovijo trdno zavezanost ponovni vzpostavitvi običajne proračunske discipline takoj, ko si gospodarstvo opomore, medtem pa krepijo proticikličnost revidiranega pakta;

14.

pozdravlja kratkoročne ukrepe, ki so bili sprejeti za vračanje zaupanja v finančni sistem; opozarja, da so ti izredni ukrepi nezadostni za odpravljanje temeljnih težav, ki so povzročile krizo, zlasti svetovnih neravnovesij, prevzemanja skrajno velikega tveganja, špekulacij z izposojenim denarjem in zasledovanja kratkoročne donosnosti; opozarja, da je treba pregledati programe nagrajevanja kot možne vire finančne nestabilnosti;

15.

poziva k usklajenemu ukrepanju držav članic, ki bo vključevalo splošna in izrecna jamstva nacionalnih bank za obveznosti, ne pa za lastniški kapital, da se zmanjša negotovost na kreditnih trgih in omogoči njihovo delovanje;

16.

poziva države članice, zlasti tiste v euroobmočju, naj preučijo možnost večjega evropskega posojila, za katerega bodo skupaj jamčile države članice;

17.

ponovno poudarja, da sta varovanje prihrankov posameznikov in podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi, ter nudenje kreditov najpomembnejša razloga za izredne javne intervencije v finančnem sistemu; opozarja vlade držav članic na njihovo odgovornost, tudi njihovim parlamentom, pri uporabi javnih sredstev za načrte reševanja in toplo priporoča uvedbo in usklajevanje ustreznega nadzora in – po potrebi – sankcij na ravni EU, da se zagotovi izpolnjevanje teh ciljev;

18.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se centralna znižanja obrestnih mer prenesejo na posojilojemalce;

19.

poudarja potrebo, da zakonodajalci in ustrezni organi držav članic skrbno preučijo bančne dejavnosti in dejavnosti bančnikov v zadnjih mesecih ter ugotovijo, ali so neprimerna in celo kazniva dejanja prispevala k zrušenju bančnega sistema, in se prepričajo, ali je bila z javnim posredovanjem in monetarno politiko v zvezi z obrestnimi merami odpravljena zaostritev kreditnih pogojev;

20.

meni, da je treba strogo nadzorovati sveženj ukrepov za reševanje finančnih institucij, da se zagotovi enake pogoje, ki vključujejo: raven plačilne sposobnosti, pričakovane koristi, likvidnost medbančnega trga, razvoj človeških virov in zaupanje strank (zasebnih strank in podjetnikov);

21.

meni, da bi morali načrti za reševanje bančnega sektorja vsebovati pogoje glede monetarnih spodbud, dajanja kreditov, posojilnih pogojev, prestrukturiranja sektorja in zaščite vidikov socialne politike;

22.

meni, da je treba spodbujati razvoj mikrokreditov, ki so priznani kot učinkovito orodje z močnim multiplikacijskim učinkom, zlasti tako, da se jih postavi kot pogoj komercialnim bankam, ki so izkoristile javno podporo;

23.

vztraja, da se je pri preučevanju morebitnega novega zakonodajnega okolja najpomembneje osredotočiti na povrnitev običajnih ravni posojil v bankah, kar bo koristilo zlasti oživitvi listinjenja kot bistvenega postopka za povrnitev financiranja za hipoteke, nakup avtomobilov in kreditne kartice;

24.

poziva Komisijo, da opravi jasno analizo vpliva svežnja ukrepov za reševanje na konkurenčnost finančnega sektorja in na delovanje medbančnega trga; poziva Komisijo, da vzpostavi meddisciplinarne skupine, v katerih bodo strokovnjaki iz generalnih direktoratov Komisije za konkurenco, za gospodarske in finančne zadeve ter za notranji trg in storitve, trije nadzorniki 3. stopnje in strokovnjaki iz evropskega sistema centralnih bank, ki bodo združili strokovno znanje in izkušnje ter zagotovili uravnotežene, nepristranske, visokokakovostne in pravočasne ocene v vseh državah članicah;

25.

meni, da mora Evropska centralna banka (ECB), čeprav nima uradnih pooblastil, okrepiti nadzor nad finančno stabilnostjo v euroobmočju, zlasti z nadzorom bančnega sektorja v celotni Evropski uniji; zato priporoča, naj ECB sodeluje v makrobonitetnem nadzoru sistemsko pomembnih finančnih institucij v celotni EU na podlagi člena 105(6) Pogodbe;

26.

obžaluje pomanjkanje jasnih instrumentov in politik EU, prek katerih bi se na primeren način in pravočasno reševalo asimetrične vplive finančne krize v državah članicah tako znotraj kot zunaj euroobmočja;

27.

znova poziva Komisijo, da analizira posledice ravnanja bank, ki so svoja sredstva po sprejetju načrtov za reševanje drugih držav članic preusmerile iz držav članic, ki so pred kratkim pristopile k EU, in da pozorno preuči špekulativne ukrepe (prodaja brez kritja) v povezavi z valutami držav članic, ki so nedavno pristopile k EU; poziva Komisijo, naj rezultate te analize posreduje Larosièrovi skupini in pristojnemu odboru Parlamenta;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj nujno uredijo vprašanje bančnih garancij, da bi s podobnimi programi preprečili propad bank v Evropski uniji in tako oživili medbančna posojila, kar je nujno za ustavitev bančne krize, dajanje posojil realnemu gospodarstvu ter povečanje vlaganja in porabe, kar bi lahko vodilo iz finančne krize;

29.

odločno poziva skupino, ki jo vodi Larosière, naj upošteva priporočila, ki jih je Parlament predstavil v predhodnih resolucijah o nadzoru finančnega trga; poziva Komisijo, da podpre njegove prispevke k oblikovanju trdne in učinkovite strukture ureditve in nadzora, ki lahko prepreči ali omeji negativne učinke prihodnjih kriz; poziva Svet, naj dosledno upošteva morebitno stališče Parlamenta glede teh ugotovitev, preden jih sprejme;

30.

pozdravlja priporočila Larosièrove skupine in poudarja, da je Parlament v zadnjih letih večkrat pozval k njihovemu izvajanju; obenem pozdravlja namen Komisije, da uporabi svoje pristojnosti in sprejme ukrepe za reševanje najbolj perečih problemov v zvezi s finančno krizo, ter jo poziva, naj to začne izvajati čim prej; poziva spomladanski Evropski svet 2009, naj da močno politično spodbudo in pripravi časovni načrt za vse pravne pobude, da bi skupaj s Parlamentom zagotovil njihovo pravočasno sprejetje;

31.

ponovno poudarja, da so večja preglednost, boljše preprečevanje tveganja in usklajen nadzor v večini primerov lahko rešitev za preprečevanje kriz in da mora biti zakonodajna reforma vseobsegajoča in se mora nanašati na vse akterje in transakcije na finančnih trgih; opozarja, da je zaradi svetovne narave finančnih trgov nujna usklajenost reform; poudarja, da morajo biti zakonodajne pobude usmerjene v preglednost, trajnost, stabilnost in večjo odgovornost finančnih akterjev na trgu; opozarja Komisijo, da je obvezana odgovoriti na zahteve Parlamenta glede skladov hedge in skladov zasebnega kapitala;

32.

meni, da bi morale bonitetne agencije zapolniti informacijske vrzeli ter razkriti nejasnosti in navzkrižja interesov; vztraja, da je treba revidirati in izboljšati politiko na področju računovodstva, da se preprečijo prociklični učinki;

33.

predlaga, da je treba pozorno oceniti, ali utegnejo prihodnji koraki k premišljeni ureditvi finančnega sektorja, zlasti makrobonitetni nadzor regulativnega okvira, ovirati ali preprečiti oživitev gospodarstva in inovacije na področju finančnih proizvodov ter zmanjšati privlačnost finančnih trgov EU, s čimer bi se finančni tokovi preusmerili na trge tretjih držav; opozarja, da je v našem interesu ostati najpomembnejši finančni trg na svetu;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za podporo podjetjem v EU, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), da bi spodbudili ustvarjanje delovnih mest in okrepili zaupanje vlagateljev, delodajalcev, delavcev in potrošnikov v EU;

35.

priporoča, da je treba zagotoviti zadosten, cenovno ustrezen in razumno varen dostop do posojil v Evropski uniji za MSP, državljane in tiste sektorje, katerih trajnostna prihodnost je v nevarnosti zaradi krize, zlasti pomanjkanja posojil; poziva Komisijo, da s tem v zvezi zagotovi izmenjavo najboljših praks;

36.

poudarja, da bi morali v sedanjih okoliščinah, ko se MSP soočajo z resnimi likvidnostnimi težavami in omejenim dostopom do posojil, javni organi in zasebne stranke spoštovati 30-dnevni rok za plačila MSP; poziva Komisijo, naj obravnava to temo, ko bo pregledovala direktivo o zamudah pri plačilih (7);

37.

poziva k popolnemu izvrševanju in pospešenemu izvajanju priporočil Parlamenta glede sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male: ‚Akt za mala podjetja‘ za Evropo“ (KOM(2008)0394), tako na ravni EU kot na nacionalni ravni;

38.

poziva k učinkovitemu začetku obsežne evropske zaposlovalne pobude, na eni strani z zagotovitvijo brezplačne ustanovitve podjetja povsod po Evropi v treh dnevih in izpolnjevanjem formalnosti za zaposlitev prvih delavcev na enotni dostopni točki, na drugi strani pa z okrepitvijo aktivacijskih programov, zlasti za nižje kvalificirane delavce, z osebnim svetovanjem, intenzivnim usposabljanjem ali preusposabljanjem in izpolnjevanjem delavcev, s pripravništvom, subvencioniranim zaposlovanjem in finančno pomočjo za samozaposlitev in ustanovitev podjetja; poleg tega podpira izplačila Komisije iz Svropskega socialnega sklada, da se spodbudi razvoj in izpopolnjevanja strokovnega znanja;

39.

toplo priporoča, naj zaposlovalna pobuda EU predvideva hitro posredovanje, ko se delovna mesta dejansko izgubljajo, predvsem za zmanjšanje tveganja, da bi bili ljudje izključeni z delovnega trga; meni, da bodo za takšno posredovanje potrebne precejšne naložbe v usposabljanje, vključno s povečanjem števila izvajalcev usposabljanja in bolj usklajenimi programi za ponovno povezavo usposabljanja in dela, ter da kratkoročni ukrepi ne bodo zadostovali, pač pa si bo treba prizadevati za možnost usposabljanja na visoki ravni, s čimer se bo povečala splošna usposobljenost v Evropski uniji in bo mogoče zadostiti spreminjajočim se potrebam gospodarstva v tem trenutku;

40.

je naklonjen predlogu Komisije in poziva države članice, naj prilagodijo nove določbe uredb o Evropskem socialnem skladu, Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji in Evropskem skladu za regionalni razvoj, vključno s poenostavitvijo postopkov in razširitvijo upravičenih stroškov za bolj učinkovito izpolnjevanje zaposlovalnih in socialnih ciljev, z nadaljevanjem podpore zaposlovanju v ključnih sektorjih gospodarstva in z zagotovitvijo, da bo pri nudenju takšne pomoči krepitev socialne in ozemeljske kohezije ostala prednostna naloga, kar bo preprečilo neuravnotežen razvoj v Evropski uniji; želi hitrejši dotok sredstev za podporo zaposlovanju in preusmeritev programov podpore EU k najbolj ranljivim skupinam, vključno s programi za zagotovitev dostojnih življenjskih razmer in dostop do visokokakovostnih storitev v splošnem interesu;

41.

poziva države članice, naj vlagajo v socialno gospodarstvo, ki lahko prispeva k rasti, saj lahko ustvari kakovostna delovna mesta ter okrepi socialno in ozemeljsko kohezijo;

42.

poudarja pomen izvajanja skupnih načel prožne varnosti ob hkratnem zagotavljanju ustreznega socialnega varstva za vse, zlasti sistema socialne varnosti, ki zagotavlja ustrezno varnost ob upoštevanju nacionalne tradicije;

43.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej redno spremlja razvoj dogodkov na trgu dela EU in vpliv krize na ta trg ter sprejme ustrezne ukrepe za usmeritev gospodarstva Evropske unije v trajnostno rast;

44.

poudarja potrebo po zagotavljanju ustreznih življenjskih standardov za vse državljane Unije in poziva k sprejetju primernih izrednih ukrepov; poziva k sprejetju socialnih politik, ki bi se spopadale z recesijo, podprle aktivne politike za trga dela in socialno vključenost ter namenile posebno pozornost najbolj ranljivim članom družbe;

45.

poziva Komisijo, da nujno preuči tveganja, ki jih prinaša recesija in ki ogrožajo industrijske sektorje v Evropi, da se po potrebi ukrepa na ravni Evropske unije; poudarja, da se je položaj nekaterih panog EU sicer res poslabšal, a tega ni nujno povzročila finančna kriza; zato meni, da morajo biti ukrepi državne pomoči premišljeno usmerjeni, da ne bi presegli nadomestil, potrebnih za ublažitev učinkov finančne krize, ter strogo pogojeni s prestrukturiranjem, vlaganjem v inovacije in trajnostjo;

46.

svari pred neprimerno ohlapnimi pravili o konkurenci, saj bi ta lahko oslabila notranji trg; je zaskrbljen, da utegnejo biti nacionalni odzivi na gospodarski upad zaščitniški in uničujoči za konkurenčnost, kar bi lahko dolgoročno resno ogrozilo gospodarsko blaginjo državljanov Unije;

47.

poziva k oceni ukrepov iz nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva v zvezi z njihovim takojšnjim učinkom na kupno moč;

48

poziva Svet, naj sprejme predlog, da se državam članicam omogoči uporaba znižanega davka na dodano vrednost za energetsko učinkovite proizvode in storitve, delovno intenzivne storitve in storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, saj utegnejo pozitivno vplivati na zaposlovanje in povpraševanje;

49.

poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; poudarja pomembno vlogo 30 prednostnih projektov programa TEN-T, zlasti čezmejnih koridorjev, pri oživitvi gospodarstva in omogočanju večjega povpraševanja po boljšem in okolju prijaznem soobstoju različnih vrst prevoza; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove načine financiranja prometne infrastrukture in izrazito povečajo proračun projektov TEN-T v prihodnjih finančnih okvirih in v načrtu za oživitev gospodarstva;

50.

prosi države članice, naj preučijo možnost zmanjšanja obdavčitve dela pri nižjih dohodkih, da bi povečali kupno moč in spodbudili povpraševanje po maloprodajnih izdelkih;

51.

poudarja pomen ciljev ozemeljske kohezije v predlaganih mehanizmih za spodbujanje, glede na očiten asimetričen vpliv krize na celotno evropsko ozemlje;

52.

poziva Komisijo, da zlasti zaradi trenutne krize ustrezno reši vpliv horizontalnih politik na različne regionalne rezultate v euroobmočju, kot je bilo poudarjeno v sporočilu o EMU@10;

53.

poziva k razvoju ustreznih mehanizmov, ki bodo zagotovili, da bo pospešena konvergenca manj dinamičnih regij strukturirana na strateških ciljih, kot sta zeleno gospodarstvo in primerno sodelovanje v okviru lizbonske strategije, zlasti s podpiranjem inovacij, MSP ter pobud na mikroravni;

54.

pozdravlja vse predloge Komisije, ki poenostavljajo in pospešujejo dostop do razpoložljivih kohezijskih instrumentov in izvajanje projektov, zlasti s plačili v začetku programskega obdobja, začasno povečano podporo ter izboljšanjem tehnične pomoči in pospeševanjem plačilnih postopkov;

55.

poziva k izboljšanju instrumentov in politik za oživitev, tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic, ki bodo zmožni spodbuditi povpraševanje in zaupanje v Evropski uniji, v skladu s skupnim svežnjem prednostnih nalog v okviru lizbonske strategije, kot so: naložbe v izobraževanje, infrastrukturo, raziskave in razvoj, strokovno znanje, vseživljenjsko učenje, energetsko učinkovitost in zelene tehnologije, širokopasovna omrežja, mestni promet, ustvarjalne panoge in storitve, zdravstvene storitve in storitve za otroke in starejše osebe;

56.

pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 na leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo; kljub temu poudarja, da morajo Komisija in države članice vključiti mestni promet in prednostne projekte omrežij TEN-T med projekte, za katere je treba nameniti dodatnih 5 milijard EUR v skladu z načrtom za oživitev gospodarstva; meni, da morajo projekti TEN-T na višji stopnji izvajanja zlasti izkoristiti večjo razpoložljivost odobrenih sredstev;

57.

poudarja, da je v sedanjih zelo hudih razmerah dostop do sredstev EU nujen za države članice, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji in niso članice euroobmočja; ta sredstva bi pomenila potrebno proračunsko pomoč državam, ki nimajo enakega manevrskega prostora kot države članice v euroobmočju ali imajo obsežen proračunski primanjkljaj in primanjkljaj na tekočem računu;

58.

poudarja, da ima kriza izjemno negativne gospodarske in socialne posledice v veliko novih državah članicah, kar lahko nevarno ogrozi rast in stabilnost ter poveča revščino; poleg tega pričakuje, da se bodo učinki krize razširili ter prizadeli euro in gospodarstva v euroobmočju; zato poziva k usklajenemu pristopu celotne Skupnosti na področju skupne solidarnosti in k uresničevanju skupne odgovornosti v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj pregleda in okrepi vse instrumente za stabilizacijo prizadetih držav članic, vključno s stabilizacijo menjalnih tečajev, da se lahko začnejo hitro in učinkovito izvajati varovalni mehanizmi in svežnji ukrepov za odzivanje na krizo;

59.

poziva Komisijo, da preuči ukrepe za izboljšanje varnosti preskrbe z energijo s pomočjo pospešenega razvoja notranjega omrežja za prenos plina Evropske unije, ki bi zagotovil zanesljivost oskrbe;

60.

meni, da je trdna politika javnega vlaganja za ustvarjanje „gospodarstva z manj ogljika“ izredno pomembna pri soočanju z gospodarsko recesijo;

61.

v zvezi s tem države članice poziva, naj reformirajo javne finance, da bodo določeni sektorji, na primer kmetijstvo, promet in energetika, ki imajo velik vpliv na okolje, dosegali trajnostne rezultate;

62.

odločno spodbuja začetek svežnja urbanističnih politik, ki združujejo energetsko učinkovitost na področju prometa in gradbeništva z ustvarjanjem delovnih mest;

63.

poudarja potrebo po velikih naložbah kot rezultatu usklajenih prizadevanj brez primere na področjih energetike, okolja in infrastruktur, da bi tako podprli trajnostni razvoj, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; zato meni, da bodo prebivalci napore, ki se zahtevajo od njih, laže sprejeli, če jih bodo dojeli po eni strani kot pravične, po drugi pa kot jamstvo za zaposlovanje in socialno vključenost;

64.

poziva k pobudam Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, dostopa do tveganega kapitala, kreditov in mikrokreditov, da se spodbudita rast in konvergenca po vsej Evropski uniji;

65.

poudarja potrebo po zmanjšanju upravne obremenitve za investicijske projekte, ki jih sofinancirajo zasebna podjetja; zato poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe, ki pospešujejo in olajšujejo naložbe;

66.

poudarja, da pri reševanju hudih težav zaradi ekonomske krize ne bi smeli pozabiti na dolgoročno strategijo in doseganje dolgoročnih ciljev, kot so:

67.

poziva k izboljšanju skladnosti med sedanjim načrtom za oživitev na ravni držav članic, cilji lizbonske strategije in prednostnimi nalogami, integriranimi političnimi smernicami ter nacionalnimi programi reform kot tudi uporabo mehanizmov prilagodljivosti, ki so predvideni v revidiranem Paktu stabilnosti in rasti;

68.

ugotavlja, da je osnovna zadrega pri obravnavi sedanje krize dejstvo, da instrumenti evropske gospodarske politike niso dovolj razviti za uspešno reševanje prihodnjih izzivov; zato zahteva, da se do spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2010 pregledajo in posodobijo bistveni politični instrumenti, zlasti integrirane politične smernice;

69.

poziva Komisijo k usmerjanju na področju programov nacionalnih reform v okviru njenih napovedi o rasti;

70.

poziva k razvoju ustreznih podrobnih meril in standardov za pozorno spremljanje in stalno ocenjevanje učinkovitosti načrtov za oživitev s strani Komisije, zlasti v zvezi z resničnostjo objavljenih naložb, ob upoštevanju dejstva, da še ne moremo oceniti celotnega obsega krize in potrebnih rešitev;

71.

poziva vse vpletene strani – Parlament, Svet, Komisijo in socialne partnerje na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni, da na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta marca 2009 sodelujejo na podlagi naslednjih priporočil:

72.

poziva Parlament, Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj čim prej preučijo morebitne koristi evropskega sklada državnega dolga, katerega stroški servisiranja dolga bi bili nižji od stroškov servisiranja enako velikega seštevka nacionalnih dolgov;

73.

meni, da je sodelovanje Evropske investicijske banke (EIB) ključnega pomena in da velik del posojil iz načrta za oživitev sodi v njeno pristojnost; pozdravlja sporazum držav članic o povečanju kapitala za EIB; opozarja, da nekatere intervencije EIB zahtevajo podporo iz proračuna EU, vendar to trenutno ni predvideno v načrtu za oživitev; meni, da bi bilo to mogoče storiti z združevanjem finančne pomoči in posojil ali v obliki instrumentov za skupno tveganje, kot sta finančni sklad za delitev tveganja (RSFF) in instrument garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT); v primeru slednjega bi lahko EIB prispevala s svojimi rezervami, ki bi lahko okrepile učinek vzvoda; poudarja vlogo EIB pri refinanciranju MSP in komercialnih bank, vključno z obstoječimi strukturami javno-zasebnih partnerstev; v zvezi s tem opozarja, da je treba oblikovati okolju prijazna merila za financiranje;

74.

opozarja, da načrt za oživitev gospodarstva in posledični ukrepi, ki jih je Komisija predlagala 28. januarja 2009, vsebujejo prispevek Skupnosti, ocenjen na 30 milijard EUR, ki naj bi bil razdeljen naslednjim sektorjem: 5 000 000 000 EUR za energetske povezave in hitri internet s popravkom večletnega finančnega okvira 2007–2013 in ukrepi, povezanimi s pregledom skupne kmetijske politike; vnaprejšnja plačila v okviru strukturnih in kohezijskih skladov; različne pobude na področju raziskav in inovacij, kot so evropski zeleni avtomobili, tovarne prihodnosti in energetsko varčne stavbe; povečanje vnaprejšnjega financiranja za najbolj napredne vseevropske prometne projekte, pobude za MSP ter program Skupnosti za inovacije (CIP) in že odobreno financiranje z obstoječimi ali novimi posojili in sredstvi EIB;

75.

poudarja, da se trenutne krize ne sme uporabljati kot izgovor za odlašanje z izjemno pomembno preusmeritvijo porabe k „zelenim“ naložbam, ampak mora služiti kot dodatna spodbuda za vztrajanje pri tej preusmeritvi, ter ponavlja, da je v tem oziru zelo pomemben pregled proračuna, načrtovan za leto 2009, ki se ne sme omejiti le na teoretično vizijo proračuna po letu 2013, ampak mora vsebovati tudi drznejše predloge za spremembo pri načrtovanju programov ob vmesni oceni večletnih programov, da bi se tako odzvali na trenutno krizo, spodbudili trajnostni razvoj in upoštevali izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe;

76.

poudarja, da so nekateri elementi v načrtu za oživitev še vedno premalo natančno opredeljeni; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa brez odlašanja posreduje vse informacije, ki so potrebne za sprejetje odločitve; poudarja tudi, da je treba zaradi več elementov iz načrta za oživitev spremeniti obstoječe večletne programe; v zvezi s tem opozarja, da je treba spremembe izvesti ob popolnem spoštovanju pristojnosti Parlamenta;

77.

poudarja, da zato obstaja tveganje, da bo za dejansko izvajanje načrta za oživitev, kakršnega predlaga Komisija, potreben določen čas, ter nujno poziva vse zadevne institucije, da ob upoštevanju zelo slabega gospodarskega položaja v Evropski uniji čim prej sprejmejo potrebne odločitve;

78.

poudarja, da večina ukrepov Skupnosti, ki jih je predlagala Komisija, temelji na prerazporejanju že razporejenih proračunskih sredstev, in ne na zbiranju novih; poziva Komisijo, naj zaradi zelo slabih gospodarskih napovedi, ki jih je objavila januarja 2009, sprejme vse potrebne ukrepe in znova oceni proračunske predloge ob upoštevanju teh napovedi;

79.

pozdravlja načrt za oživitev gospodarstva in z njim povezane pobude ter opozarja, da je treba vse izdatke, ki niso predvideni v proračunu za leto 2009, financirati z novimi sredstvi, da ne bi ogrozili sedanjega večletnega finančnega okvira 2007–2013, o katerem sta se pogodili obe veji proračunskega organa; pri tem opozarja na možnosti, ki jih dajejo določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vključno s točkami od 21 do 23;

80.

opozarja, da načrt za oživitev predvideva večplastno usklajeno ukrepanje za okrepitev evropskih gospodarstev; ponavlja pripravljenost Parlamenta za začetek pogajanj s Svetom o popravku večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 za 5 milijard EUR, ki ga je predlagala Komisija, in morebitnih drugih spremembah instrumentov, ki bi imele proračunske posledice; meni, da bi se morala pogajanja osredotočiti na širitev področja projektov, ki so v skladu s prednostnimi nalogami držav članic podprti v okviru te revizije proračuna;

81.

priznava odločilno vlogo EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki prispevata k finančnim investicijam in izboljšujeta dostop podjetij (predvsem MSP) do financiranja; poudarja, da lahko prispevki iz proračuna EU za dejavnosti EIB ustvarijo močan učinek vzvoda na naložbe, in želi preučiti, kako bi lahko proračun EU dodatno pripomogel k ustvarjanju takšnih učinkov, ki pa bi morali biti v vseh primerih pospremljeni z memorandumom o soglasju med Parlamentom, Svetom, Komisijo in EIB o prednostnih nalogah pri naložbah, s čimer bo zagotovljeno, da bodo te usmerjene v resnično trajnostne projekte; je zaskrbljen zaradi vse močnejšega trenda v Svetu in Komisiji, da EIB in EBRD nalagata več dodatnih nalog, ne da bi na gospodarskem in finančnem področju prej zagotovila vsa potrebna jamstva, da sta jih EIB in EBRD zmožni uspešno opraviti; ugotavlja, da Komisija predlaga okrepitev finančnih instrumentov, ki jih je EIB oblikovala v večletnem finančnem okviru 2007–2013; poziva Komisijo, naj pripravi prvo oceno dejavnosti, že opravljenih v zvezi s tem, ter predlaga rešitve za proračunske in regulativne težave, ki so se pojavile pri izvajanju ukrepov, kot so Jasmine, Jasper in Jeremie;

82.

pričakuje, da bo Komisija pojasnila svoje namere glede prihodnjih ukrepov, zlasti v zvezi z morebitnim prispevkom iz proračuna EU za okrepitev teh instrumentov; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa pojasni, v kolikšni meri bodo novi instrumenti, ki so na voljo EIB za prihodnje pobude, potrebovali pomoč iz proračuna EU; ugotavlja, da povečanje nalog, ki so zaupane EIB in EBRD, zastavlja tudi pomembna vprašanja v zvezi z demokratičnim nadzorom financiranih projektov, ko gre za sredstva iz proračuna EU;

83.

obžaluje, da je bil predlog Komisije za vlaganje v projekte vseevropskih energetskih povezav in širokopasovne infrastrukture zaman, ker v Svetu ni bilo doseženo soglasje, v nasprotju z voljo Evropskega sveta, izraženo decembra 2008; meni, da je treba proračun EU uporabiti za pomoč pri soočanju z gospodarsko krizo v obliki ustreznih instrumentov, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum, in poziva Svet, naj o tem čim prej razpravlja s Parlamentom; meni, da je mogoče uporabiti le rezerve, ki so bile potrjene, ne pa sredstev na podlagi ocenjenih potreb v prihodnjih proračunskih letih; opozarja, da bi lahko prerazporejanje sredstev oviralo obstoječe politike; meni, da je vmesni pregled zadnja in že pozna priložnost za odziv na gospodarsko krizo; opozarja, da bo načrt za oživitev, če bo sprejet, pomembno vplival na proračun 2009; opominja Komisijo, da je njen predlog le okvirne narave in da ga mora potrditi še zakonodajalec; zahteva dodatne podrobnosti o razvojni stopnji vsakega projekta, da se zagotovi hitro izvajanje, pa tudi oceno njihovih kratkoročnih učinkov na zaposlovanje in rast gospodarstva celotne EU ter konkretne statistične podatke o izvajanju, zlasti v zvezi s finančnim načrtovanjem; poudarja, da bi bilo treba porabo EU za energetske projekte, ki v trenutnem finančnem okviru mora biti omejena, osredotočiti na projekte, ki se lahko začnejo brez zapletov in pomagajo doseči cilje EU do leta 2020 na področju politik o podnebnih spremembah, zlasti projekte za varčevanje z energijo in energijsko učinkovitost, pa tudi naložbe v omrežja za energijo iz obnovljivih virov;

84.

spominja na skupno izjavo, sprejeto na usklajevalnem sestanku 21. novembra 2008, o izvajanju kohezijske politike, kjer so poudarjene koristi za gospodarstvo s pospeševanjem izvajanja strukturnih in kohezijskih skladov, ter o proračunskih sredstvih za plačila, kjer je podprto financiranje novih pobud, zlasti v zvezi z gospodarsko krizo; ugotavlja, da dodatna vnaprejšnja plačila, predvidena za leto 2009 na osnovi predloga Komisije o finančnem poslovodenju Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, znašajo 6,3 milijarde EUR in da druge predlagane spremembe finančnega poslovodenja lahko pospešijo vmesna plačila;

85.

poziva Komisijo, naj proračunski organ obvešča in pojasni, ali vnaprejšnja plačila v okviru finančnega poslovodenja skladov ustrezajo urniku plačil, ki jih je proračunski organ predvidel za leto 2009, in sicer ali raven plačil, o kateri sta se pogodila Parlament in Svet, zadostuje za financiranje sedanjih oziroma prihodnjih pobud;

86.

opozarja, da morajo biti vse spremembe ravni plačil, ki jih predlaga Komisija, vključene v spremembo proračuna, ki jo sprejmeta obe veji proračunskega organa;

87.

poudarja dodano vrednost programa vseevropskega prometnega omrežja pri uresničevanju lizbonske strategije, ciljev Evropske unije na področju podnebnih sprememb ter večje socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije ob hkratnem zagotavljanju pravočasne podpore za ohranitev skupnega povpraševanja v Evropski uniji; zato pozdravlja predlog Komisije, da bo iz leta 2010 v leto 2009 prenesla 500 milijonov EUR za naložbe v prometno infrastrukturo;

88.

zahteva, da Komisija pri predstavitvi seznama posebnih projektov, ki se potegujejo za financiranje iz proračuna EU, upošteva potrebo po večji konkurenčnosti gospodarstva EU z dolgoročno perspektivo, kot je zahteval Evropski svet decembra 2008, ter pospeši infrastrukturne projekte, ki so že določeni in načrtovani;

89.

priporoča prožen pristop pri strukturi odhodkov evropskega proračuna in dodelitev proračunskih sredstev, za katere niso bile sprejete obveznosti, oziroma sredstev, ki niso vsako leto predvidena v proračunu, za prednostne naloge, opredeljene v kohezijskem okviru; ponovno poziva k nujni okrepitvi evropskega proračuna prek ponovne ocene njegovega obsega in strukture odhodkov;

90.

odločno spodbuja Evropsko unijo, da odigra vodilno vlogo v mednarodnih forumih, zlasti forumu za finančno stabilnost in Mednarodnem denarnem skladu IMF), ter na prihodnjih srečanjih G20; meni, da je izredno pomembno okrepiti večstranski nadzor valutnih območij in finančnih trgov; poudarja, da je v času prostega svetovnega pretoka kapitala konvergenca bistvena za enake pogoje za vse ter celovit regulativni in nadzorni okvir;

91.

opozarja na pomen prihodnjega vrha G20, ki bo 2. aprila 2009 v Londonu in na katerem naj bi izjave preoblikovali v sklepe; opozarja, da se je treba dogovoriti o jasnem časovnem razporedu za ukrepe, zato da bo postopek bolj usmerjen k rezultatom; vztraja, da se je treba dogovoriti o finančnih vprašanjih ter da morajo voditelji in vlade držav članic prav tako razmisliti, kako ublažiti svetovno neravnovesje in se dogovoriti o usklajevanju različnih nedavno sprejetih načrtov za oživitev, pri čemer je treba upoštevati vprašanje brezposelnosti; podpira predlog, da bi priporočila Larosièrove skupine uporabili kot podlago za oblikovanje stališča EU o prihodnji finančni strukturi; poziva Svet in Komisijo, da pred dogovorom o pogajalskem stališču za vrh zaprosita za mnenje Parlamenta;

92.

izrazito podpira odločitev evropskih članic skupine G20, da sprejmejo odločne ukrepe proti davčnim oazam in območjem, ki niso pripravljena sodelovati, in sicer s čim prejšnjim dogovorom o vrsti sankcij, ki bi jih potrdili na vrhu v Londonu; priporoča, da bi Evropska unija na svoji ravni sprejela ustrezen zakonodajni okvir, s katerim bi omejila poslovanje s temi območji; poudarja, da je za obravnavanje tega vprašanja bistven globalen in usklajen pristop;

93.

priporoča, da se ustrezno ocenijo vplivi mednarodnih transakcij na realno gospodarstvo v Evropski uniji, zlasti glede trgovine, podnebnih sprememb in financ; podpira okrepljeni mednarodni dialog z najbolj pomembnimi valutnimi bloki, da bi se izognili posledicam valutnih manipulacij in nestanovitnosti za realno gospodarstvo;

94.

poziva Svet in Komisijo, da okrepita posvetovanje in spodbujata sodelovanje s trgovinskimi partnerji Evropske unije ter zlasti z novo administracijo ZDA;

95.

meni, da sedanja kriza ne sme ovirati odgovornosti Evropske unije glede spodbujanja mednarodnega razvoja in boja proti svetovni revščini; opozarja, da se je treba izogniti tveganju, da se ponovno zatečemo k zaščitniškim politikam; poudarja, da je treba svetovna prizadevanja za oživitev znatno okrepiti s pravočasnim zaključkom kroga trgovinskih pogajanj iz Dohe;

96.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in predsedniku euroskupine.