30.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 265/15

A.

ker Evropska unija pozdravlja pripravljenost ameriške administracije za sodelovanje na mednarodnem področju ter okrepitev odnosov med EU in ZDA, ki je temelj zunanje politike EU,

B.

ker igrata EU in ZDA strateško vlogo pri svetovnih gospodarskih izzivih, saj njihov bruto domači proizvod (BDP) predstavlja več kot polovico svetovnega BDP, obe partnerici pa sta oblikovali največje dvostransko trgovinsko in investicijsko partnerstvo na svetu, saj dosega skoraj 40 % svetovne trgovine,

C.

ker imajo EU in ZDA v svetovni politični areni skupne politične interese in deljeno odgovornost za spodbujanje miru, spoštovanje človekovih pravic in stabilnosti ter spoprijemanje z različnimi nevarnostmi in izzivi na svetovni ravni, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe, varnost preskrbe z energijo in razvoj gospodarstev z nizkimi emisijami ogljika, izkoreninjenje revščine in uresničevanje drugih razvojnih ciljev tisočletja,

D.

ker si mora čezatlantski ekonomski svet še naprej prizadevati za uresničenje pravega, integriranega čezatlantskega trga do leta 2015, in sicer z odpravljanjem ovir za trgovanje, kar bo bistveno prispevalo k ponovnemu zagonu rasti in okrevanju gospodarstva,

E.

ker je za uspešno izpolnitev sporazuma o razvoju iz Dohe potrebno skupno vodstvo EU in ZDA,

F.

ker je pomembno, da se v delovanju čezatlantskega ekonomskega sveta ustrezno odraža vloga zakonodajalcev in da so prednostne naloge Evropskega parlamenta primerno upoštevane,

G.

ker se bodo morale EU in ZDA spoprijeti z vedno večjo porabo energije in zahtevami po uresničevanju obveznosti za spopadanje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni, ki jih je treba doseči v Københavnu, ter ker novi standardi in ukrepi za večjo energetsko učinkovitost ne bi smeli ustvariti novih preprek za čezatlantsko trgovino ter zmanjšati varnosti in zanesljivosti cepljivih snovi,

H.

ker bo Evropska unija z orodji zunanje politike iz lizbonske pogodbe lahko prevzela pomembnejšo in skladnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču,

I.

ker se je finančna in gospodarska kriza hitro sprevrgla v krizo zaposlovanja z resnimi socialnimi posledicami in ker sta čezatlantski partnerici skupaj odgovorni za reševanje socialnega vidika gospodarske krize,

J.

ker nedavne raziskave, kot na primer raziskava Čezatlantski trendi 2009, ki jo je izvedel nemški Marshallov sklad, kažejo, da ima ameriška administracija večjo podporo državljanov EU kot kdajkoli prej, in ker je to temelj za ponovno oživitev odnosov med EU in ZDA,

1.

ponovno poudarja, da so odnosi med EU in ZDA najpomembnejše strateško partnerstvo za EU, ter vztraja, da je pomembno, da EU in ameriška administracija okrepita strateški dialog, sodelovanje in usklajevanje pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi in regionalnimi konflikti; poziva Komisijo, naj po vrhunskem srečanju EU-ZDA predloži sporočilo o strateškem partnerstvu EU-ZDA;

2.

poziva obe partnerici, naj spodbujata spoštovanje človekovih pravic v svetu kot ključen element njunih politik; poudarja, da je potrebno dobro usklajevanje pri preventivni in krizni diplomaciji; poziva ameriško administracijo, naj ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in pristopi k njemu; ponovno poziva k odpravi smrtne kazni; poziva ameriško vlado, naj se vrne k popolnemu upoštevanju mednarodnih standardov pravne države, naj zaustavi vse zunajsodne ukrepe ter naj preneha nekaznovano kršiti človekove pravice;

3.

meni, da morata obe partnerici na vrhu EU-ZDA prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju obvez skupine G20; zato poziva k usklajevanju med reformnim svežnjem ZDA za finančni sektor in sedanjimi zakonodajnimi reformami EU, vključno s finančno nadzorno strukturo, in poziva obe partnerici, naj pospešita sodelovanje pri posodabljanju Mednarodnega denarnega sklada;

4.

poudarja pomen sodelovanja med EU in ZDA, da bi na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 15) v Kobenhavnu decembra 2009 dosegli mednarodni sporazum, ki bi temeljil na znanstvenih dognanjih in bi vključeval ustrezno mednarodno pomoč pri financiranju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje v državah v razvoju; poziva predsedstvo EU, naj na vrhu EU-ZDA poskuša od ZDA pridobiti ambiciozne zaveze k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti po Kjotu ter za sodelovanje pri spodbujanju povezav med sistemom EU ter regionalnimi ali zveznimi sistemi v ZDA za trgovanje z emisijami;

5.

vztraja, da bo treba z Lizbonsko pogodbo okrepiti institucionalne mehanizme povezav med EU in ZDA v skladu z zgoraj navedeno resolucijo z dne 26. marca 2009;

6.

poziva EU in ZDA, naj se na prihodnjem vrhu o okrepljenem čezatlantskem partnerstvu dogovorijo, da se bodo spoprijele s skupnimi svetovnimi izzivi, zlasti z neširjenjem orožja in razorožitvijo, bojem proti terorizmu, podnebnimi spremembami, spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti pandemijam ter doseganjem razvojnih ciljev tisočletja; poudarja, da države v razvoju niso povzročile svetovne finančne krize in gospodarske krize, jih je pa ta nesorazmerno prizadela;

7.

poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti; meni, da je treba razvoj dogodkov v tej širši varnostni strukturi obravnavati v dialogu z Rusijo in državami članicami OVSE, ki niso članice EU, da bi obnovili čezatlantsko soglasje o varnosti; poudarja pomen, ki jo imajo za izboljšanje čezatlantske varnosti evropska varnostna in obrambna politika ter okrepljene evropske obrambne zmogljivosti;

8.

v zvezi s tem pozdravlja odločitev Ruske federacije in ZDA, da se bodo pogajale o sklenitvi novega obsežnega pravno zavezujočega sporazuma, ki bo nadomestil sporazum o omejitvi strateškega orožja (START) (katerega veljavnost poteče decembra 2009), ter da bosta predsednika Barack Obama in Dimitrij Medvedjev v Moskvi dne 6. julija 2009 podpisala dogovor o spremljanju sporazuma o omejitvi strateškega orožja START-1;

9.

pozdravlja napoved ameriškega predsednika, da bo nadaljeval ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; poziva Svet, naj pozitivno in proaktivno sodeluje v pripravah na naslednjo konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, in sicer v tesnem sodelovanju z ZDA in Rusijo;

10.

poudarja, da negotovost o naravi iranskega jedrskega programa ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; podpira cilj, da se v pogajanjih z Iranom poišče rešitev z uporabo dvojne strategije dialoga in sankcij v sodelovanju z drugimi članicami Varnostnega sveta in Mednarodno agencijo za atomsko energijo;

11.

je zaskrbljen zaradi najnovejših jedrskih poskusov, ki jih je opravila Demokratična ljudska republika Koreja, in zaradi njene zavrnitve resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1887 (2009) z dne 24. septembra 2009; kljub temu podpira pristop dvostranskega dialoga, za katerega so se odločile ZDA v okviru šeststranskih pogajanj, katerih namen je razorožitev korejskega polotoka;

12.

ugotavlja, da so Združene države opustile svoje prvotne načrte o vzpostavitvi protiraketnega ščita v Evropi ter tudi nove načrte; poziva k novi ureditvi svetovne varnosti, ki bo vključevala zlasti Evropsko unijo, ZDA, Rusijo in Kitajsko;

13.

poziva partnerici, naj spodbujata tristranski dialog z Latinsko Ameriko, regijo, s katero delita vizijo o demokraciji, človekovih pravicah in načelih multilateralizma;

14.

ponavlja, da je pomembno, da obe partnerici v duhu spoštovanja in preglednosti spodbujata usklajene pristope pri svojih politikah do Irana, Iraka, Afganistana in Pakistana; poziva Evropsko unijo, ZDA, Nato in Združene narode, naj pripravijo nov skupen strateški koncept, ki bo celostno povezoval mednarodno sodelovanje, ter vse sosednje države poziva k sodelovanju pri teh prizadevanjih, da bi stabilizirali regijo;

15.

meni, da prvo srečanje med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom, ki ga je dne 23. septembra 2009 priredil ameriški predsednik Barack Obama, ni izpolnilo pričakovanj; ponovno potrjuje, da je uspešnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ena najpomembnejših prednostnih nalog EU in ZDA, ter jih poziva, naj skupaj spodbujajo delo četvorke pri iskanju skupne osnove za miroljubno rešitev, ki bi vključevala oblikovanje dveh držav in obstoja zmožno palestinsko državo; poziva k temu, da se na vrhu ugotovi, kako je mogoče pritegniti arabski svet; poziva k odpravi izredno težkih humanitarnih razmer v Gazi; obžaluje vlogo Hamasa pri omejevanju osebne svobode in človekovih pravic;

16.

upa, da bosta obe strani na vrhu dosegli sporazum o tem, da mora uspešen zaključek kroga pogajanj iz Dohe vključevati ukrepe, ki bodo preprečevali nihanje cen kmetijskih proizvodov in pomanjkanje hrane; voditelje poziva, naj ne pozabijo, kaj je končni razvojni cilj tega kroga pogajanj, in naj spoštujejo svojo obveznost, da bodo 0,7 % BDP porabili za razvojno sodelovanje; poudarja, da je treba upoštevati nedavne reforme skupne kmetijske politike, in upa, da bodo podobne spremembe vključene v ameriški zakon o kmetijstvu; opozarja na razvoj dogodkov pri vprašanjih, ki so bila nekdaj sporna, na primer glede hormonsko predelanega govejega mesa, piščancev, razkuženih s klorom, in dovoljenj za nekatere gensko spremenjene proizvode; je prepričan, da je mogoče s stalnim dialogom rešiti vprašanja, ki vplivajo na vzajemno trgovino s kmetijskimi proizvodi, preden se za rešitev spora obrne na organe Svetovne trgovinske organizacije;

17.

je seznanjen z zamislijo o ustanovitvi čezatlantskega sveta za energijo; izrecno poudarja, da bi se moral ta ukvarjati le z vidiki, ki so nedvomno zunanje- in varnostnopolitični, in bi v prihodnje moral biti vključen v čezatlantski politični svet, čezatlantski ekonomski svet pa bi se moral ukvarjati s splošno energetsko politiko;

18.

pozdravlja nedavno razširitev programa za odpravo vizumov na še sedem držav članic EU; vendar poziva ZDA, naj vizumski režim odpravijo za celotno Evropsko unijo in naj vse državljane EU obravnavajo enako, na osnovi popolne vzajemnosti; kritizira predvideno uvedbo upravnih taks za dovoljenja, ki so državljanom EU izdana na podlagi elektronskega sistema za odobritev potovanj in izmenjavo podatkov, saj meni, da je to nazadnjaški ukrep, ter poziva Komisijo, naj to obravnava kot prednostno vprašanje v pogovorih z ameriško administracijo, pri čemer naj upošteva možnost uvedbe recipročnih ukrepov;

19.

poziva ZDA, naj omogočijo polno in učinkovito izvajanje prvostopenjskega sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA ter njihovega sporazuma o letalski varnosti; opozarja Komisijo in ameriške organe, da bi lahko nekatere države članice odstopile od prvostopenjskega sporazuma, če ne bi uspela sklenitev sporazuma na drugi stopnji; poziva ZDA, naj se izogibajo ukrepom, ki delujejo proti okrepljenemu sodelovanju, kot so bili tisti o tujih letalskih servisih, izvzetjih od protimonopolnih pravil in državljanstvu letalskih prevoznikov, omenjenih v resoluciji št. 915 ameriškega kongresa;

20.

poudarja, da je tesnejše čezatlantsko partnerstvo z namenom dokončnega oblikovanja čezatlantskega trga do leta 2015, temelječega na načelu socialnega tržnega gospodarstva, nepogrešljiv instrument za usmerjanje globalizacije in reševanje svetovnih gospodarskih in socialnih kriz; poudarja, da so številne t. i. necarinske ovire za trgovanje in naložbe, ki naj bi jih čezatlantski ekonomski svet odstranil, plod premišljenega dela zakonodajnih teles za pospeševanje socialnih, zdravstvenih, kulturnih ali okoljevarstvenih ciljev, zato ne smejo biti ukinjene brez ustreznega zakonodajnega akta;

21.

zahteva od Komisije, da določi natančen časovni načrt za obstoječe prepreke pri doseganju tega cilja; opozarja na raziskavo, ki jo je Parlament odobril in financiral v svojem proračunu za leto 2007; želi vedeti, zakaj Komisija doslej še ni objavila nobenega od teh dokumentov, čeprav jo je Parlament večkrat pozval k temu; določa 15. november 2009 kot skrajni rok za njihovo predložitev in objavo;

22.

meni, da je mogoče v čezatlantskem ekonomskem svetu obravnavati čezatlantsko sodelovanje na področju energetske učinkovitosti in tehnologije (vključno z „zeleno energijo“) ter na področjih, ki urejajo energetiko; vztraja, da bi moralo čezatlantsko sodelovanje pri zanesljivi oskrbi z energijo predstavljati eno osrednjih vprašanj, ki bi se redno obravnavala v čezatlantskem političnem svetu, katerega ustanovitev je Evropski parlament predlagal v zgoraj navedeni resoluciji z dne 26. marca 2009;

23.

meni, da mora postati čezatlantsko sodelovanje bolj odgovorno, pregledno in predvidljivo, ter da je treba urnike srečanj, dnevne rede, časovne načrte in poročila o napredku redno in nemudoma objavljati na spletnih straneh; predlaga organizacijo letne razprave o napredku pri vprašanjih, ki jih obravnava čezatlantski ekonomski svet, ter o sestavi sveta;

24.

kljub temu meni, da čezatlantski ekonomski svet ne bi smel zanemarjati vpliva, ki so ga na trgovinske dejavnosti imeli ukrepi vlad v zvezi s standardi zasebnosti in varstva podatkov, biometričnih specifikacij, varnosti zračnega prometa, potovalne dokumentacije in izmenjave podatkov o potnikih;

25.

poziva ameriške organe in Komisijo, naj še okrepijo pogajanja, da bi dosegli uravnotežene rešitve, med drugim v zvezi s potrebami letalske varnosti in varstva podatkov na področju evidenc imen letalskih potnikov, revizijo varnostnih pregledov na letališčih in uspešnejšim vključevanjem ukrepov za zmanjšanje vpliva čezatlantskega in mednarodnega letalskega prometa na podnebne spremembe v pogajanja v Københavnu in sporazume v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva;

26.

ponovno poziva vodstvi EU in ZDA ter sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajalcev za uspeh omenjenega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v polni meri in neposredno vključijo v čezatlantski ekonomski svet, saj so zakonodajalci skupaj z ustrezno izvršilno oblastjo odgovorni za izvajanje in nadzor številnih odločitev sveta;

27.

meni, da je bistveno zagotoviti, da se v dialog zakonodajalcev in proces čezatlantskega ekonomskega sveta vključijo najprimernejši člani ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta, da se prepreči nezaželeni vpliv zakonodaje na čezatlantsko trgovino in naložbe; upa, da bo novi sporazum lahko nadgradil sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev v čezatlantsko medparlamentarno skupščino v skladu s priporočili zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 26. marca 2009;

28.

pozdravlja dejstvo, da čezatlantskemu ekonomskemu svetu svetujejo številne interesne skupine, vključno s predstavniki podjetij, in zahteva, naj imajo predstavniki sindikalnega gibanja na obeh straneh Atlantika primerljivo vlogo, da je v celoti upoštevana socialna razsežnost; se zavzema, da bi bila v skupino svetovalcev vključena vodja čezatlantskega dialoga o delu in prihodnjega čezatlantskega dialoga o energiji; kljub temu meni, da je treba njihovo posvetovalno vlogo ločevati od zakonodajne vloge ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta;

29.

poudarja vlogo čezatlantskega ekonomskega sveta pri spodbujanju in zagotavljanju usklajenega zakonodajnega odziva ZDA in EU na krize, zlasti glede alternativnih investicijskih skladov, infrastrukture finančnega trga (zlasti zunajborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti), kapitalskih zahtev, davčnih oaz in čezmejnega reševanja nesolventnosti; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči usklajenost in najboljšo prakso plačne politike finančnih institucij in zagotovi, da bodo plače temeljile na dolgotrajnih rezultatih, kar bo zmanjšalo izpostavljenost tveganjem;

30.

poudarja, da nevarnost kreditnega krča še ni minila; nadalje poudarja, da je za zagotovitev trajnostne oživitve svetovnega gospodarstva ter spopadanje z naraščajočo brezposelnostjo ključnega pomena usklajevanje makroekonomskih politik;

31.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da bodo ameriški organi pri izvajanju drugega baselskega sporazuma upoštevali spremembe direktiv EU o kapitalskih zahtevah; pozdravlja predlog ameriške vlade o ureditvi vseh izvedenih finančnih instrumentov in njena prizadevanja za osrednjo klirinško ustanovo za kompleksne strukturirane proizvode ter poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči, kako spodbujati usklajen pristop k obravnavi naložb ter enakovrednost podjetij in infrastrukture;

32.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo ameriški organi v izogib regulativni arbitraži delovali usklajeno s predlagano direktivo EU v zvezi z upravitelji alternativnih investicijskih skladov (direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov);

33.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava vprašanje institucij, ki so „prevelike, da bi propadle“, ter podpira predloge skupine G20 za ukrepe, s katerimi bi sistemsko pomembne čezmejne institucije „ohranili pri življenju“; meni, da bi za sistemsko pomembne finančne institucije lahko veljale strožje zahteve po razkritju podatkov, na primer omejitve poslovne zaupnosti, tako kot so temu podvržene vodilne družbe v skladu s politiko EU glede konkurence;

34.

podpira poziv skupine G20, da se pospeši zbliževanje računovodskih standardov; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj pozove ameriški odbor za računovodske standarde in odbor za mednarodne računovodske standarde, da določita enotno zbirko kakovostnih globalnih računovodskih standardov in do junija 2011 zaključita svoj projekt zbliževanja; poudarja, da mora odbor za mednarodne računovodske standarde nadaljevati svojo reformo upravljanja;

35.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da morajo ameriške oblasti spoštovati svoj načrt, ki od domačih uporabnikov v ZDA zahteva, da uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja; ponovno zahteva, da dokler ZDA ne sprejmejo mednarodnih standardov računovodskega poročanja, Komisija za vrednostne papirje upošteva mednarodne standarde računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU; dokler ne bo sprejeta odločitev, da morajo uporabniki v ZDA uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja, so ti standardi enakovredni splošno sprejetim računovodskim načelom ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja razvoj poročanja za večnacionalne skupine po posameznih državah;

36.

upa, da bo čezatlantski ekonomski svet terjal spremembe v ameriškem zavarovalniškem nadzoru, da bo EU lahko ta režim priznala kot enakovrednega tistemu iz druge direktive o solventnosti; meni, da bi pobuda o ustanovitvi urada za nacionalno zavarovanje izboljšala sodelovanje med EU in ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo ameriške oblasti izboljšale zavarovalniški nadzor na zvezni ravni, po potrebi tako, da bodo davčne in druge zadeve ločile od izključno nadzornega vidika;

37.

pozdravlja razširitev svetovnega foruma o preglednosti in izmenjavi informacij in meni, da je dogovor vseh 87 sodelujočih držav o sprejetju standardov za izmenjavo davčnih podatkov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zelo obetaven; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo EU in ZDA pokazale skupno vodilno vlogo, ki jo imajo v svetu, tako da bodo do marca 2010 zagotovile potrebne spodbude, tudi sankcije; poziva jih tudi, naj hitro, z vsemi stranmi, izvedejo program medsebojnega pregleda, namenjenega oceni napredka, vendar meni, da je treba ta okvir okrepiti in s tem preprečiti izogibanje davkom in davčne utaje; poudarja, da mora biti samodejna izmenjava informacij standardna v vseh mednarodnih davčnih zadevah;

38.

meni, da bi izmenja najboljših praks med ZDA in EU pomembno vplivala na odnos podjetij do njihove družbene odgovornosti ter na njihova prizadevanja pri reševanju socialnih in okoljskih vprašanjih; meni, da je treba pri regulativnem sodelovanju upoštevati okrepitev regulativnega okvira EU v zvezi z direktivo o kapitalskih zahtevah, zlasti politiko nagrajevanja v sektorju finančnih storitev;

39.

pozdravlja sklepe voditeljev skupine G20;

40.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj na prihodnjem srečanju spodbudi strateško čezatlantsko sodelovanje o varovanju intelektualne lastnine, pri tem pa v celoti spoštuje temeljne in državljanske pravice državljanov; poudarja, da širitev tehnologije ne sme izkriviti sistema varovanja intelektualne lastnine, ki omogoča sprejemanje finančnih in gospodarskih tveganj v postopku inovacije;

41.

opominja čezatlantski ekonomski svet, da je informacijska družba osnovni steber čezatlantskega gospodarskega prostora, ki temelji na dostopu do znanja in na novem modelu varstva in izmenjave digitalnih vsebin ob upoštevanju sorazmernosti;

42.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja skupne akcije za zagotavljanje, da tretje države, zlasti Kitajska, povišajo svoje proizvodne standarde tako, da bodo v skladu z varnostnimi zahtevami EU in ZDA, zlasti kar zadeva igrače, ter naj zagotovi strogo izvrševanje predpisov o varnosti izdelkov, zlasti igrač, na obeh straneh Atlantika, prav tako pa naj zagotovi strožjo nacionalno inšpekcijo;

43.

poziva Komisijo, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razvije močnejše in učinkovitejše mehanizme za čezmejno sodelovanje na področju zagotavljanja spoštovanja predpisov, da bi sistem opozarjanja na potrošniške izdelke, ki so resna grožnja za potrošnike (RAPEX), povezali s sistemom opozarjanja ameriškega odbora za varnost potrošniških izdelkov, ter da bi povezali dejavnosti mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov z dejavnostmi ameriških organov;

44.

predlaga, naj čezatlantski ekonomski svet podpre sprejetje zavezujočega instrumenta sodelovanja, ki bi usmerjal in omogočal izmenjavo informacij o varnosti izdelkov ter razvoj skupnega programa ukrepov za sodelovanje;

45.

poziva Komisijo, naj zaradi bližnjega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta in vrha EU-ZDA pospeši prizadevanja za sklenitev dolgo pričakovanega dvostranskega sporazuma o okrepljenem sodelovanju, ki bi na ZDA prenesel njihove izvršilne dejavnosti v okviru uredbe EU o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (6) ter ameriškega zakona o spletni varnosti;

46.

poziva Komisijo, naj sodeluje s svojimi partnerji v ZDA, da bo omogočila čezatlantskemu ekonomskemu svetu, da bo preučil možnosti za povečanje varnosti potrošnikov ob spoštovanju digitalnih pravic potrošnikov, pa tudi za sodelovanje na področju predpisov o blagu z napako;

47.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja močnejše sodelovanje med carinskimi organi in organi za nadzor trga v EU in ZDA, da nevarni proizvodi, zlasti igrače, ne bi prišle do potrošnikov;

48.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj izrazi zaskrbljenost EU zaradi enostranskega zakonodajnega ukrepa ZDA v zvezi s 100-odstotnim pregledom tovornih ladijskih zabojnikov, namenjenih v ZDA, ki ga je sprejel ameriški kongres; meni, da bi čezatlantski ekonomski svet v Bruslju in Washingtonu lahko organiziral seminarje o vprašanju 100-odstotnega pregleda, ki bi pospešili razumevanje med zakonodajalci ZDA in EU ter spodbudili hitro in obojestransko sprejemljivo rešitev te težave; poziva Komisijo, naj za bližnje srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta oceni morebitne stroške tega ukrepa pri poslovanje in v gospodarstvo EU ter njegov morebitni vpliv na carinske postopke;

49.

je odločen, da bo nadalje pozival zakonodajalca ZDA – Komisijo pa prosi, da to stori v čezatlantskem ekonomskem svetu – naj ponovno preuči obveznost 100-odstotnega pregleda zabojnikov, in da bo razvil sodelovanje z ZDA, ki bo temeljilo na upravljanju tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA v skladu s standardi okvira SAFE Mednarodne carinske organizacije;

50.

poziva Komisijo, naj si zaradi bližnjega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, ki jih mora testirati še tretja oseba, zlasti za opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in električno opremo, ter naj vztraja pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, zlasti pri sprejemanju označevanja izdelkov EU za ZDA zgolj z metričnimi enotami, ter naj z ameriškimi oblastmi preuči standardizacijo, redno organizira okrogle mize o inovativnih rešitvah in poskrbi za mednarodno uskladitev;

51.

meni, da je dialog v čezatlantskem ekonomskem svetu o novih živilih in uporabi novih tehnologij pri proizvodnji hrane izjemnega pomena; poudarja, da je zaskrbljen zaradi kloniranja pri vzreji živali;

52.

pozdravlja dejstvo, da je ameriška vlada priznala potrebo po spremembi svojega zakona o nadzoru nad nevarnimi snovmi; poziva EU in ZDA, naj sodelujejo pri vzpostavitvi regulativnega sistema v ZDA, ki bo prinesel raven zaščite, ki bo približno primerljiva z REACH;

53.

poziva k temu, da bi se v čezatlantskem ekonomskem svetu začelo sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa upošteval pristop EU „Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja“;

54.

spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj razvije sodelovanje v smeri skupne energetske strategije, ki bo spodbujala diverzifikacijo in podpirala ekološko učinkovito gospodarstvo, da bi povečali varnost oskrbe; spodbuja ga tudi, naj pomaga pri približevanju trajnostnih meril za biogoriva;

55.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje pri raziskavah, da se bolje izkoristijo možnosti, ki jih ponuja razširjeni sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA;

56.

meni, da je dostop do trga v tretjih državah skupnega pomena in v skupnem interesu za EU in ZDA; je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj deluje v smeri enotnejšega pristopa EU in ZDA pri sklepanju novih sporazumov o prosti trgovini, da bi bili ti usklajeni in bi vključevali socialne in okoljske standarde;

57.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava pravni okvir in tehnološke standarde, da se popravijo nejasni pravni pogoji in da se v zvezi s tem obravnavajo vprašanja pogodb, carin in pravne varnosti v ZDA;

58.

pričakuje, da bo na ministrskem srečanju EU-ZDA, ki bo 28. oktobra 2009 v Washingtonu, sprejeta skupna deklaracija o policijskem in pravosodnem sodelovanju, zlasti na področju kibernetske varnosti;

59.

opozarja na svojo odločenost za boj proti terorizmu in svoje trdno prepričanje, da je treba doseči pravo ravnovesje med varnostnimi ukrepi in varstvom državljanskih svoboščin in temeljnih pravic ter hkrati zagotoviti kar največje spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov; ponovno poudarja, da sta nujnost in sorazmernost ključni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne more biti učinkovit;

60.

meni, da je za tesno sodelovanje med EU in ZDA pri zadevah, povezanih s pravico, svobodo in varnostjo potreben trden pravni in politični okvir ter da je močnejše partnerstvo, ki vključuje parlamentarno in demokratično razsežnost, nujno potrebno za učinkovito obravnavo skupnih izzivov, na primer boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu brez poseganja v temeljne pravice in načela pravne države, pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, upravljanja migracijskih tokov in varstva pravice posameznika, da poišče azil, ter spodbujanja potovanj brez vizumov med ozemljema za vse dobronamerne državljane;

61.

v zvezi s tem opominja, da temelji Evropska unija na načelih pravne države in da je treba pri vseh prenosih evropskih osebnih podatkov tretjim državam iz varnostnih razlogov spoštovati postopkovna jamstva in pravico do obrambe ter zagotoviti skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni;

62.

opozarja, da člen 4 Sporazuma med EU in ZDA o pravni pomoči v okviru čezatlantskih odnosov, ki bo začel veljati 1. januarja 2010, določa, da se omogoči dostop do iskanih finančnih podatkov na zahtevo, prek nacionalnih državnih oblasti; meni tudi, da bi to lahka bila boljša pravna podlaga za prenos podatkov združenja SWIFT kot pa predlagani začasni sporazum;

63.

ugotavlja, da se EU in ZDA pogajata o začasnem sporazumu za prenos takih podatkov, ki bi veljal v vmesnem obdobju z uporabo klavzule o časovni omejitvi veljavnosti, ki naj ne bi presegla 12 mesecev; ugotavlja tudi, da bodo pri novem sporazumu, ki je bil sklenjen brez poseganja v postopek, določen z lizbonsko pogodbo, morali polno sodelovati Evropski parlament in nacionalni parlamenti, zagotovljeni pa bodo morali biti tudi pogoji iz tretjega odstavka zgoraj navedene resolucije z dne 17. septembra 2009;

64.

naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsedujočim čezatlantskega dialoga zakonodajalcev ter sopredsedujočim in sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.