18.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 67/91

—

ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prepovedi samovoljnega pripora, prisilnih izginotij in mučenja, kot sta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Konvencija proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

—

ob upoštevanju čezatlantskega sodelovanja med Združenimi državami Amerike ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami, zlasti na področju boja proti terorizmu,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2006 o položaju zapornikov v Gvantanamu (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z 16. februarja 2006 o Gvantanamu (2),

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 10. marca 2004 Svetu o pravici ujetnikov v Gvantanamu do pravičnega sojenja (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2002 o zapornikih v zalivu Gvantanamo (4),

—

ob upoštevanju resolucij parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

—

ob upoštevanju poročila komisije Združenih narodov za človekove pravice z dne 15. februarja 2006,

—

ob upoštevanju izjav posebnih poročevalcev Združenih narodov,

—

ob upoštevanju sklepov in priporočil Odbora Združenih narodov proti mučenju v zvezi z Združenimi državami Amerike,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2009,

—

ob upoštevanju izjave komisarja za človekove pravice Sveta Evrope z dne 19. januarja 2009,

—

ob upoštevanju izjave koordinatorja EU za boj proti terorizmu,

—

ob upoštevanju izjav komisarja EU za pravosodje, svobodo in varnost ter predsedstva EU,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA (5) ter dejavnosti Sveta Evrope v zvezi s tem,

—

ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.

ker so po terorističnih napadih 11. septembra 2001 ZDA januarja 2002 v zalivu Gvantanamo na Kubi postavile močno zavarovan center za pridržanje, v katerem so priprte osebe, osumljene terorizma,

B.

ker se v zalivu Gvantanamo zapornikom odrekajo temeljne človekove pravice, zlasti pravica do pravičnega sojenja, in so bili podvrženi krutim metodam zasliševanja, recimo simulaciji utapljanja, ki pomenijo kruto, nečloveško ali ponižujoč ravnanje,

C.

ker so sodišča ZDA, tudi vrhovno sodišče, v vrsti sodb priznala delne in omejene pravice, vključno z možnostjo dostopa do civilnih sodišč ZDA,

D.

ker seznam, ki so ga objavile oblasti ZDA, vključuje 759 nekdanjih in trenutnih zapornikov Gvantanama; ker je bilo 525 zapornikov izpuščenih, pet pa jih je umrlo v priporu; ker je trenutno v Gvantanamu kakih 250 zapornikov, od katerih:

E.

ker so zaradi mučenja in uporabe drugih nezakonitih metod pridobljeni „dokazi“ nesprejemljivi za sodišče, sodni pregon in obsodbe zaradi terorizma pa so zato nemogoči,

F.

ker organi ZDA trdijo, da je bilo 61 nekdanjih zapornikov v zalivu Gvantanamo vpletenih v teroristična dejanja, odkar so bili izpuščeni,

1.

močno odobrava odločitev predsednika ZDA Baracka Obame, da zapre center za pridržanje v zalivu Gvantanamo, in s tem povezane druge izvršilne odredbe, ki so znamenje pomembnih sprememb v politiki ZDA proti spoštovanju humanitarnega in mednarodnega prava; spodbuja novo administracijo, naj še naprej ukrepa v tem smislu;

2.

opozarja, da je glavna odgovornost za celoten proces zaprtja centra za pridržanje v zalivu Gvantanamo in za prihodnost zapornikov na strani ZDA; vseeno pa poudarja, da so za spoštovanje mednarodnega prava in temeljnih pravic odgovorne vse demokratične države, zlasti EU in njene države članice, ki predstavljajo skupnost vrednot;

3.

vabi ZDA, naj zagotovijo, da bodo zapornikom iz Gvantanama priznane človekove pravice in temeljne svoboščine na podlagi mednarodnega prava in ustavnega prava ZDA ter:

4.

poziva države članice, naj, če bo za to zaprosila administracija ZDA, sodelujejo pri iskanju rešitev, naj bodo pripravljene sprejeti zapornike iz Gvantanama v EU, da bi tako prispevale h krepitvi mednarodnega prava, ter naj kot prednostno zagotovijo vsem pravično in humano obravnavo; ter opozarja države članice, da je njihova dolžnost lojalno sodelovati pri vzajemnem posvetovanju o možnih posledicah za javno varnost po vsej EU;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju zveze NATO, generalnemu sekretarju in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Generalnemu sekretarju Združenih narodov ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.