24.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 46/80

—

ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 254 o obveznosti objavljanja aktov ter člena 255(2) o pravici državljanov in prebivalcev EU do dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

—

ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 207(3) o obveznosti Sveta, da v svojem poslovniku opredeli pogoje, pod katerimi ima javnost dostop do dokumentov Sveta,

—

ob upoštevanju Pogodbe EU in zlasti člena 1 (načelo odprtosti kot eno splošnih načel Unije), člena 6 (demokracija), člena 28(1) in člena 41(1) (uresničevanje pravice dostopa do dokumentov, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah),

—

ob upoštevanju členov 10 in 16 Pogodbe EU, kot naj bi se spremenila z Lizbonsko pogodbo, ter členov 15 in 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 41 (pravica do dobrega upravljanja) in 42 (pravica dostopa do dokumentov),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1700/2003 z dne 22. septembra 2003 o spremembi Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2),

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti (Sodišče) in Sodišča prve stopnje o dostopu do dokumentov, še zlasti nedavnih sodb Sodišča prve stopnje v zadevah Bavarian Lager Co. Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti (zadeva T-194/04) ter Sodišča Evropskih skupnosti (Sodišče) v zadevi Kraljevina Švedska in Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije (združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P, „sodba Sodišča v zadevi Turco“),

—

ob upoštevanju dejavnosti in dokumentov, ki sta jih glede vprašanja dostopa do dokumentov pripravila evropski varuh človekovih pravic, pa tudi evropski nadzornik za varstvo podatkov,

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta s področja varnostne in obrambne politike, ki so občutljive narave (3),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. aprila 2008 o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (KOM(2008)0229),

—

ob upoštevanju osnutka Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov,

—

ob upoštevanju ustnih vprašanj Svetu in Komisiji o izvršitvi sodbe Sodišča v zadevi „Turco“ (O-87/2008 in O-88/2008),

—

ob upoštevanju letnih poročil Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta o dostopu do dokumentov za leto 2006, pa tudi člena 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001,

—

ob upoštevanju členov 45 in 97(7) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0459/2008),

A.

ker demokracije, ki temeljijo na načelih pravne države, zavezuje načelo javnega značaja pravil, ki zadevajo državljane, zaradi česar morajo institucije EU zagotoviti odprtost in preglednost, kar še zlasti velja za procese odločanja, tako da so seje, razprave in glasovanja demokratičnih zakonodajnih organov javni, na voljo pa so tudi osnutki zakonov in z njimi povezana besedila,

B.

ker imajo državljani – da se zagotovi odgovornost in legitimnost demokratičnega političnega sistema – pravico vedeti:

C.

ker sta mednarodna skupnost in Evropska unija, na podlagi izkušenj njenih držav članic, postopoma začeli priznavati resnično „pravico dostopa do dokumentov“ in „pravico do obveščenosti“, ki temeljita na načelih demokracije, javnosti, preglednosti in odprtosti,

D.

ker je iz količinskih podatkov v letnih poročilih o uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 s strani institucij EU mogoče sklepati, da je bil dostop do dokumentov dovoljen v večjem številu zadev (splošno zmanjšanje števila in deleža zavrnitev), pri čemer se med institucijami EU razlikujejo razlogi za zavrnitve (najbolj pogost je varstvo postopka odločanja), in pa, kar zadeva dokumente občutljive narave, da Komisija in Parlament v svoje registre nista uvrstila nobenega tovrstnega dokumenta, medtem ko je Svet v svoj register uvrstil 79 dokumentov občutljive narave od skupaj 409 dokumentov; ker se zdi na podlagi kvalitativne analize očitno, da je bilo nekaj določb iz te uredbe glede pravilnega načina njene uporabe različno interpretiranih, zaradi česar so se državljani obrnili na evropskega varuha človekovih pravic in na Sodišče,

E.

ker Svet vključi medinstitucionalno referenčno številko le v omejeno število dokumentov, v nasprotju s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, s čimer otežuje povezovanje dokumentov s postopki ter dokumentom tudi zniža raven pomembnosti na „gradiva za seje“, ki se ne registrirajo, ali jih obravnava kot „diplomatske dokumente“, s čimer izniči pravico državljanov do dostopa do njih,

F.

ker je treba skladno z uvodno izjavo 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001 zagotoviti tudi dostop do dokumentov, izdelanih v skladu s postopkom prenesenih pristojnosti (komitologija) in ker se devet desetin pripravljene zakonodaje sprejme v skladu s tem postopkom, zaradi česar je treba v tem okviru v celoti zagotoviti ustrezen in pregleden demokratični nadzor,

G.

ker je svetovni splet postal poglavitni način za vpogled državljanov v dokumente EU, pri čemer se je povečalo število dokumentov, ki jih institucije EU dajo na voljo prek spleta, zaradi česar je treba sedaj dodatno izboljšati prijaznost spletnih strani institucij EU in dokumentnih spletnih strani do uporabnika in njihovo medsebojno povezanost ter oblikovati enotni portal EU za dostopanje do vseh dokumentov, postopkov in institucij,

H.

ker bi morale institucije EU sedaj narediti nadaljnje korake v smeri večje preglednosti, odprtosti in demokracije in se zavzeti za „akt EU o prostem dostopu do informacij“, saj je pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 pozornost javnosti pritegnilo več pomanjkljivosti; ker bi morale institucije EU nujno analizirati in izvršiti nedavne sodbe, med tem ko je Komisija objavila svoj predlog revizije Uredbe (ES) št. 1049/2001,

1.

poudarja, da je Sodišče v vzorčni sodbi v zadevi Turco prišlo do sklepa, da je „v Uredbi (ES) št. 1049/2001 načeloma določena obveznost razkritja mnenj pravne službe Sveta v zvezi z zakonodajnim postopkom“ (4) ter da je v tej sodbi Sodišče prišlo do naslednjih zaključkov:

2.

poudarja, da omenjena sodba Sodišča v zadevi Turco v EU dodatno krepi načelo, po katerem morajo biti dejavnosti, dokumenti in odločitve demokratičnih institucij javne, kar je pogoj za njihovo zakonitost, legitimnost in odgovornost na podlagi člena 6 Pogodbe EU ter členov 254 in 255 Pogodbe ES, zaradi česar morajo biti dokumenti objavljeni in v vsakem primeru dostopni, vsako odstopanje od tega načela pa je treba strogo omejiti in strogo razložiti;

3.

nujno poziva vse institucije EU, naj uporabljajo Uredbo (ES) št. 1049/2001 v luči nedavne sodne prakse in zlasti sodbe Sodišča v zadevi Turco z vsemi njenimi posledicami, zlasti pri zakonodajnih postopkih (objava mnenj pravne službe, stroga razlaga izjem, obveznost podrobna navedba razlogov za zavrnitev itd.), in poziva Svet, naj pregleda tudi svoja pravila, da zagotovi javno dostopnost vseh razprav in informacij, vključno z identiteto delegacij držav članic v Svetu, pa tudi v njegovih delovnih skupinah in strokovnih skupinah, ter pripravi zapise svojih javnih sej, saj tudi v tem primeru velja sklep Sodišča, da interes javnosti do odprtosti prevlada nad izjemo v korist varstva postopka odločanja - različna stališča glede posameznega zakonodajnega akta namreč omogočajo večjo legitimnost institucij;

4.

poziva institucije EU, naj določijo skupna pravila o tem, kako izvajati upravne postopke in kako vlagati upravne dokumente, jih razvrščati kot zaupne, odpravljati njihovo zaupnost, jih registrirati in širiti v institucijah EU in zunaj njih, ob upoštevanju, da je načelo preglednosti neločljivo od načela dobrega upravljanja, kot so v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija; v istem oziru bi bilo treba v okviru revizije Uredbe (ES) št. 1049/2001 le-to združiti z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (10), da bi vključevala opredelitve skupnih pravil glede sprotnih, vmesnih in zgodovinskih arhivov, s čemer bi se izognili sedanjim neskladjem v ravnanju institucij EU in držav članic;

5.

meni, da bi moral biti Parlament v ospredju, kar zadeva javnost, preglednost in odprtost v EU ter da bi moral pred parlamentarnimi volitvami leta 2009 začeti z izrednim akcijskim načrtom, na primer v okviru pobude o e-Parlamentu, s katerim bi zagotovil, da je zlasti na njegovi spletni strani na voljo več in lažje dostopnih informacij o:

ter poziva države članice, nacionalne parlamente in druge izvoljene organe, naj storijo enako z oblikovanjem registrov dejavnosti parlamentov in poslancev;

6.

poziva Komisijo, naj upošteva priporočilo evropskega varuha človekovih pravic (pritožba 3208/2006/GG) o registru Komisije, kar zadeva njeno obvezo, da „vključi sklicevanje na vse dokumente, v smislu člena 3(a), s katerimi razpolaga v registru, predvidenem v členu 11 [Uredbe (ES) št. 1049/2001], kolikor to še ni bilo storjeno“;

7.

meni, da bi bil dostop do dokumentov in informacij lažji, če bi bili dokumenti vloženi, registrirani in ponovno uporabljeni s strani drugih institucij v skladu s skupnimi standardi (na primer za sklicevanje na različne verzije istega dokumenta ter predlogov sprememb, prilog in popravkov, ki se nanj nanašajo) (14) in sicer z uporabo urejevalnikov besedil z odprto kodo, dejanske večjezičnosti in tehnologij, ki omogočajo tudi invalidnim osebam dostop do informacij in dokumentov, kot je državam članicam predlagala Komisija v svojem sporočilu o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) (KOM(2008)0583) in kot določa Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (15);

8.

meni, da se navadni državljani pri dostopu do podatkov o institucijah EU še vedno srečujejo z mnogimi ovirami zaradi pomanjkanja učinkovite in k državljanom usmerjene medinstitucionalne politike preglednosti in komunikacije; meni, da bi morali imeti državljani EU možnost, da ne glede na točko dostopa sledijo danemu zakonodajnemu ali upravnemu postopku in da imajo dostop do vseh z njim povezanih dokumentov (16); že leta 2001 se bila podana zahteva, da se določi medinstitucionalni časovni načrt za izboljšanje, poenostavitev izpopolnitev registrov in spletnih strani institucij EU ter za zagotovitev njihove interoperabilnosti; institucije EU, ki bi rade vodile razvoj tehnik e-vlade bi morale biti sposobne in pripravljene vzpostaviti pravi medinstitucionalni iskalnik, s katerim bi postal dostop do dokumentov in podatkov uporabnikom bolj prijazen;

9.

globoko obžaluje, da v nasprotju z določbami člena 12 Uredbe (ES) št. 1049/2001, številni pripravljalni zakonodajni dokumenti še niso registrirani (na primer gradiva za seje, o katerih razpravljajo zlasti v delovnih skupinah Sveta, ki jih je ustanovil Coreper I), ko pa jih registrirajo, niso opremljeni z medinstitucionalno kodo, zaradi česar jih ni mogoče vključiti v skupno medinstitucionalno evidenco v okviru pilotskega medinstitucionalnega projekta „Preglednost na območju svobode, varnosti in pravice“ (Trans-JAI), začetega že leta 2004 in namenjenega zakonodajnim postopkom na območju svobode, varnosti in pravice; se seznani z novim rokom (2010), ki ga je na plenarnem zasedanju razglasil podpredsednik Wallström, in meni, da bo tudi ta rok zamujen, če ne bodo institucije EU nemudoma dale na voljo častnika za zvezo, ki bo lahko vstavljal medinstitucionalno kodo, kadar je na originalnih dokumentih ne bo; sedanje stanje ni le izguba javnega denarja, temveč tudi način, kako ne pustiti državljanov blizu pri vsakdanjih zakonodajnih opravilih na zelo občutljivih področjih, kot je območje svobode, varnosti in pravice; poziva Komisijo, naj predvidi začetek veljavnosti takšnega orodja na začetku naslednjega parlamentarnega obdobja;

10.

meni, da bi morale institucije EU oblikovati enoten register/portal EU z informacijami in dokumenti, ki bi državljanom omogočal, da sledijo določenemu postopku in dostopajo do vseh dokumentov, ki so z njim povezani (16); takšen načrt bi moral vsebovati tako poenostavitev in dopolnitev njihovih registrov in spletnih strani ter medsebojno povezavo institucij EU kot njihovo vključitev v enoten EU portal; poziva, naj se pred začetkom naslednjega parlamentarnega mandata oblikuje medinstitucionalni bilten za vsakodnevno spremljanje, v katerem bi bile zbrane informacije in dokumenti, povezani z zakonodajnimi in nezakonodajnimi dejavnostmi EU ter njenim programom, kot je bilo leta 2004 načrtovano s projektom „Preglednost na območju svobode, varnosti in pravice“ (Trans-JAI), ki je bil utemeljen na Medinstitucionalnem sporazumu leta 2004, vendar na žalost še ne deluje;

11.

poziva institucije EU, naj zagotovijo, da je vsaj pred začetkom naslednjega mandata Parlamenta:

12.

poziva institucije EU, naj zagotovijo boljšo preglednost kar zadeva postopke komitologije, pa tudi kar zadeva dogovore med institucijami, dosežene v prvi obravnavi v postopkih soodločanja (v tristranskih pogovorih), da bodo medinstitucionalni dogovori v celoti skladni z obveznostjo obveščanja javnosti, preglednosti in odprtosti v zakonodajnih postopkih, pri čemer naj bo udeležena parlamentarna skupščina, ki je po zakonu zavezana, da svoje seje organizira javno in da objavi dokumente, ki jih je obravnavala;

13.

poudarja, da bi bilo treba obstoječe postopke v zvezi s preneseno zakonodajo (t.i. komitološke akte), ki zajemajo devet desetin vseh pravno zavezujočih aktov, ki jih vsako leto sprejmejo institucije EU, pregledati in uporabiti na način, ki bi zagotavljal spoštovanje demokratičnih načel in preglednosti; poslanci, postopki in glasovanje v komitoloških odborih bi morali biti javni, nacionalni in evropski poslanci ter državljani pa bi morali imeti dostop do dokumentov v komitološkem registru takoj, ko bi bili ti poslani članom komitoloških odborov (kot je leta 2001 obljubil tedanji komisar Barnier); meni, da bi morala večja preglednost veljati zlasti pri osnutkih uredb, Parlament pa bi moral organizirati obravnavo teh predlogov kar najbolj odprto in pregledno, s čemer bi se izognil nejasnim situacijam, kot so bile tiste, ki so nastale v zvezi z uredbami o varnosti letalstva in tekočinah ter skenerjih za telo;

14.

meni, da načelo lojalnega sodelovanja med institucijami pomeni, da so institucije EU, zlasti pri obravnavi zakonodajnih besedil ali mednarodnih pogodb (na primer sodelovanje med EU in ZDA na področju pravosodja in notranjih zadev, evidenc imen letalskih potnikov in varstva podatkov) ali postopkov imenovanja (na primer imenovanje direktorja Agencije za temeljne pravice), obvezane izmenjati vse zadevne dokumente in informacije, četudi so občutljive narave ali zaupne, ter da je treba nujno izboljšati obstoječo prakso;

15.

pohvali delo evropskega varuha človekovih pravic pri zagotavljanju večje preglednosti na strani institucij EU in soglaša z mnenji, ki jih je izrazil skupaj z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov o ravnotežju med varstvom podatkov in pravico do zasebnosti, kar urejata Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (17) in Uredba (ES) št. 1049/2001; poziva evropskega varuha človekovih pravic, naj za novoizvoljeni Parlament pripravi poročilo o dostopu do dokumentov, ki naj obravnava vprašanja iz te resolucije;

16.

poziva institucije EU in države članice, da spodbujajo skupno upravno kulturo preglednosti, ki naj temelji na načelih iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, sodni praksi Sodišča, priporočilih evropskega varuha človekovih pravic in najboljših praksah držav članic; meni, da bi moral vsak generalni direktorat institucij EU zagotoviti, kot že velja za uradne osebe za varstvo podatkov, da so dokumenti vloženi, registrirani, razvrščeni kot zaupni, objavljeni, ko več nimajo oznake zaupnosti, in razširjeni v skladu z načelom dobrega upravljanja, Uredbo(ES) št. 1049/2001 in poslovniki zadevnih institucij EU;

17.

poziva k uvedbi evropskega leta preglednosti in k evropski kampanji za preglednost, ki bi jo izvedli leta 2009 ob evropskih volitvah, da bi se državljani zavedali svoje pravice do dostopa do dokumentov EU ter standardov EU glede javnosti, odprtosti in preglednosti tudi v državah članicah;

18.

meni, da bi se morala preglednost na ravni EU odražati pri tem, kako države članice prenašajo zakonodajo EU v nacionalno pravo, in vabi nacionalne parlamente in konferenco odborov za zadeve Skupnost in evropske zadeve parlamentov Evropske unije, naj preučijo predloge, ki jih vsebuje ta resolucija, ter promovirajo register EU o dejavnostih parlamentov in poslancev, ki bi lahko pomagal zagotoviti in povečati medsebojno sodelovanje in posvetovanje med EU, Parlamentom in nacionalnimi parlamenti, temelječe na najboljši praksi v zvezi s preglednostjo e-Parlamenta in e-vlade;

19.

je seznanjen z zaskrbljenostjo, ki jo je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope izrazila v zvezi z osnutkom Evropske konvencije o dostopu do uradnih dokumentov v svojem mnenju št. 270 (2008), in poziva države članice, naj v osnutek konvencije vključijo vsaj spremembe, ki so jih predlagali člani skupščine;

20.

poziva Evropski svet in Sodišče (slednjega le v zvezi z njegovimi upravnimi nalogami), edina organa, ki še ne uporabljata Uredbe (ES) št. 1049/2001 za svoje dokumente, naj razmislita in sprejmeta ustrezne ukrepe, da se to stanje popravi;

21.

poziva institucije EU, naj delujejo v smeri ambicioznega evropskega „zakona o prostem dostopu do informacij“ na podlagi predlagane revizije Uredbe (ES) št. 1049/2001;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, evropskemu varuhu človekovih pravic, evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Svetu Evrope.