24.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 46/26

—

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti določb o ustanovitvi notranjega trga ter zagotavljanju svobode podjetjem v zvezi z opravljanjem storitev v ostalih državah članicah,

—

ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (1) (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (2) (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju),

—

ob upoštevanju Direktive 97/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 1997 o spremembi Direktive 84/450/EGS o zavajajočem oglaševanju, tako da vključuje primerjalno oglaševanje (3),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 84/450/EGS z dne 10. septembra 1984 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o zavajajočem oglaševanju (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (5),

—

ob upoštevanju Direktive 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (6) ter poročila Komisije z dne 18. novembra 2008 o uporabi navedene direktive (KOM(2008)0756),

—

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 27. novembra 2008 o kolektivnih odškodninah za potrošnike (KOM(2008)0794),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2007 o strategiji potrošniške politike EU 2007-2013 (KOM(2007)0099),

—

ob upoštevanju več kot 400 peticij o zavajajočih podjetjih, ki ponujajo imeniške storitve, iz 24-ih držav članic in 19-ih tretjih držav, ki jih je prejel Odbor za peticije,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2008 o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve (7),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0514/2008),

A.

ker je Komisijina strategija potrošniške politike EU 2007–2013 namenjena boljšemu spremljanju potrošniških trgov in nacionalnih potrošniških politik ter zlasti doseganju pravočasnega in enotnega prenosa Direktive o nepoštenih poslovnih praksah v nacionalno zakonodajo,

B.

ker Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vključuje nov pristop na področju evropske potrošniške zakonodaje z zagotovitvijo maksimalnega usklajevanja za zaščito potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami,

C.

ker Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju kodificira Direktivo 84/450/EGS in zlasti njene spremembe, uvedene z Direktivo 97/55/ES, ter omejuje njeno področje delovanja na poslovanje med podjetji,

D.

ker je področje delovanja Direktive o nepoštenih poslovnih praksah omejeno na poslovanje med podjetji in potrošniki ter ne pokriva vseh poslovnih praks, temveč le tiste, ki veljajo za nepoštene; ker je navedena direktiva omejena na poslovne prakse, ki lahko škodujejo gospodarskim interesom potrošnikov, ne zahteva pa prilagajanja nacionalne zakonodaje za zaščito podjetij pred nepoštenimi poslovnimi praksami drugih podjetij,

E.

ker tri države članice Komisiji niso sporočile sprejetih ukrepov za prenos Direktive o nepoštenih poslovnih praksah, in sicer Nemčija, Španija in Luksemburg; ker je Sodišče Evropskih skupnosti prejelo tri zahteve za predhodno odločanje glede skladnosti nacionalnih ukrepov z Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah; ker Komisija meni, da je bil v nekaterih državah ugotovljen neprimeren prenos,

F.

ker Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah ter Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju državam članicam dopuščata precejšno diskrecijo glede pravnih sredstev in kazni za kršitev njunih določb,

G.

ker ni zadosti učinkovitih pravnih sredstev za kršitve Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, pa tudi za kršitve njenega izvajanja, kar med drugim dokazujejo podjetja, ki ponujajo imeniške storitve in ki se poslužujejo zavajajočih praks,

1.

poudarja pomen Direktive o nepoštenih poslovnih praksah in Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju pri ustvarjanju večjega zaupanja potrošnikov in trgovcev v izvajanje čezmejnih transakcij in zagotavljanju večje pravne varnosti za podjetja glede dopustnosti različnih poslovnih praks in oglaševanja na notranjem trgu;

2.

izpostavlja Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah kot glavni predpis na področju potrošniške zakonodaje EU, katere prenos, izvajanje in izvrševanje bo glavni vir za nadaljnji razvoj potrošniške zakonodaje EU ter celostni razvoj potenciala notranjega trga, razvoj čezmejne trgovine in elektronskega trgovanja;

3.

meni, da so primeren prenos, izvajanje in izvrševanje Direktive o nepoštenih poslovnih praksah ter Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju bistvenega pomena za doseg ciljev teh direktiv, zlasti zaradi razlik v sistemih izvrševanja in načinih izvajanja držav članic, zapletenosti nekaterih pravnih pojmov iz direktiv, mnogovrstnih in obširnih veljavnih nacionalnih pravil, ki urejajo nepoštene poslovne prakse in oglaševanje, ter širokega obsega uporabe teh direktiv;

4.

ob sklicevanju na uvodno izjavo 8 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah poziva Komisijo, naj preuči potrebo po varstvu malih in srednjih podjetij pred agresivnimi poslovnimi praksami ter po potrebi uvede ustrezne nadaljnje ukrepe;

5.

pozdravlja prizadevanja Komisije za pomoč državam članicam pri prenosu obeh direktiv;

6.

je seznanjen, da je bil člen 3a(2) Direktive 84/450/EGS, kot je bil spremenjen z Direktivo 97/55/ES, o primerjavi, ki se nanaša na posebno ponudbo, črtan in da ni omenjen ne v Direktivi o nepoštenih poslovnih praksah ne v Direktivi o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju; obžaluje nejasnost glede posledic črtanja tega člena za poslovanje med podjetji in potrošniki, ki se zlasti kaže prek različnih pristopov držav članic, da bi v nacionalnih zakonih ohranile že veljavne določbe za izvajanje člena 3a(2) Direktive 84/450/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 97/55/ES, po sprejetju Direktive o nepoštenih poslovnih praksah; poziva države članice, naj s pomočjo Komisije to raziščejo in sprejmejo možne nadaljnje ukrepe;

7.

meni, da bi morala Komisija bodisi predložiti predlog za spremembo Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, tako da bo vključevala „črni seznam“ praks, ki v vseh okoliščinah štejejo za zavajajoče, bodisi razširiti področje uporabe Direktive o nepoštenih poslovnih praksah na poslovanje med podjetji, posebej glede točke 21 njene Priloge I; poziva Komisijo, da do decembra 2009 poroča o sprejetih ukrepih;

8.

ugotavlja, da je več držav članic pri prenosu in izvajanju Direktive o nepoštenih poslovnih praksah v njihovih pravnih sistemih razčlenilo „črni seznam“ iz Priloge I navedene direktive; meni, da razdelitev „črnega seznama“ na različne dele nacionalne zakonodaje povzroča zmedo za podjetja ter lahko privede do izkrivljanj pri uporabi Direktive o nepoštenih poslovnih praksah; poziva Komisijo k sodelovanju z državami članicami pri prilagajanju njihove nacionalne zakonodaje, tako da bodo „črni seznami“ vidni in čim bolj uporabni za potrošnike;

9.

poziva države članice, naj pregledajo svoje pravne sisteme, da bi preprečile možno prekrivanje med pravili, sprejetimi v prenosu Direktive o nepoštenih poslovnih praksah in Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju ter že veljavnimi nacionalnimi pravili, in tako zagotovijo večjo jasnost glede procesa prenosa za potrošnike in podjetja;

10.

poziva države članice, naj svoja prizadevanja osredotočijo na sam prenos, izvajanje in izvrševanje teh direktiv ter zagotovijo, da se bodo spoštovale vse pomembne nacionalne sodne odločbe in odločitve Sodišča Evropskih skupnosti;

11.

meni, da pri čezmejnih transakcijah potrošnike in podjetja ovirajo nepravilnosti ali zamude pri prenosu direktiv v državah članicah;

12.

ugotavlja, da so nekatere države članice predvidele, da lahko le nekateri izvršilni organi izvajajo nacionalne predpise, sprejete v okviru izvajanja Direktive o nepoštenih poslovnih praksah, ter niso omogočile neposredne pravice do odškodnine potrošnikom, ki tako niso upravičeni do vložitve odškodninskih zahtevkov za škodo, nastalo zaradi nepoštenih poslovnih praks; poziva države članice, ki tega še niso naredile, naj razmislijo o nujnosti, da se potrošnikom zagotovi neposredna pravica do odškodnine, da bi jim tako zagotovile zadostno zaščito pred nepoštenimi poslovnimi praksami;

13.

pozdravlja rezultate akcij Komisije „EU-Sweep“ za letalske družbe ter melodije za mobilne telefone kot prvega koraka k boljšemu spremljanju izvajanja in izvrševanja zakonodaje o notranjem trgu; v zvezi s tem poudarja potrebo po izvajanju razširjenih pregledov v rednih časovnih presledkih; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov zbere podobne podatke o izvajanju notranjega trga v drugih ključnih sektorjih notranjega trga;

14.

spodbuja Komisijo, naj razvije učinkovitejša orodja za spremljanje izvajanja, kot so akcije „sweep“, tako da bo mogoče izboljšati izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov; poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost vključitve akcij „sweep“ v mehanizme za spremljanje v okviru točkovnih tabel za potrošnike;

15.

poziva vse države članice, naj tesno sodelujejo s Komisijo pri izvajanju njenih „sweep“ akcij in nadaljnjem ukrepanju;

16.

poudarja pomen razumnih, pravočasnih in točnih podatkov in informacij za ustrezno spremljanje trgov za potrošniško blago; opozarja na pomembno vlogo podjetniških in potrošniških organizacij pri zagotavljanju tovrstnih podatkov;

17.

poudarja pomen čezmejnega izvrševanja za delovanje notranjega trga; poziva Komisijo, naj nadalje razvija uporabo mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov tako, da bo mogoče izboljšati čezmejno izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov; poudarja potrebo po nadaljnjem povečanju osveščenosti o mreži evropskih potrošniških centrov;

18.

poziva države članice, naj čezmejnemu izvrševanju namenijo primerne človeške in finančne vire;

19.

poziva države članice in nacionalne sodne organe, naj okrepijo čezmejno sodelovanje na področju storitev zavajajočih podatkovnih baz;

20.

pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev javno dostopne podatkovne zbirke o nacionalnih ukrepih, sprejetih v prenosu Direktive o nepoštenih poslovnih praksah, sodni praksi in drugem zadevnem gradivu; poziva Komisijo, naj to zbirko podatkov dopolni s poročili o strokovnem spremljanju, ki na podlagi primerov iz zbirke podatkov oblikujejo konkretna priporočila za ukrepanje z namenom izboljšanja izvrševanja prava; nadalje poziva Komisijo, naj to podatkovno zbirko uporabi za vzpostavitev spletne strani enotne dostopne točke, kjer bodo lahko tako podjetja kot potrošniki pridobili informacije o veljavni zakonodaji v državah članicah;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo informacijske kampanje za povečanje osveščenosti potrošnikov o njihovih pravicah, ki jim bodo zagotavljale večjo zaščito pred nepoštenimi poslovnimi praksami in zavajajočim primerjalnim oglaševanjem;

22.

poudarja, da je spremljanje prenosa, izvajanja in izvrševanja naloga, ki zahteva veliko sredstev; zato meni, da bi morala Komisija dobiti ustrezne človeške vire, da bo učinkovitejše urejala izvrševanje;

23.

poziva države članice, naj na nacionalni ravni zagotovijo zadostne smernice za podjetja; kot najboljšo prakso izpostavlja smernice za varstvo potrošnikov pred nepoštenimi trgovinskimi uredbami (Consumer Protection from Unfair Trading Regulations: a basic guide for business), ki jih je objavilo ministrstvo Združenega kraljestva za ekonomske zadeve, podjetništvo in regulativne reforme v sodelovanju z uradom Združenega kraljestva za pošteno trgovino (Office of Fair Trading);

24.

vztraja, da Komisija pravočasno, najpozneje do 12. junija 2011, predloži izčrpno poročilo o izvajanju v skladu s členom 18 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah, ki vključuje izkušnje, pridobljene z Direktivo o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.