1.

skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) in evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP); v zvezi s tem odboru pomaga pododbor za varnost in obrambo;

2.

odnose z drugimi institucijami in organi EU, ZN in drugimi mednarodnimi organizacijami ter medparlamentarnimi skupščinami glede zadev, ki spadajo v njihovo pristojnost;

3.

krepitev političnih odnosov s tretjimi državami, posebej s tistimi v neposredni bližini Unije, preko programov sodelovanja in pomoči ali mednarodnih sporazumov, kot so sporazumi o pridružitvi in partnerstvu;

4.

začetek, spremljanje in zaključek pogajanj o pristopu evropskih držav k Uniji;

5.

vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami, zaščito manjšin in spodbujanjem demokratičnih vrednot v tretjih državah; pri tem odboru pomaga pododbor za človekove pravice; brez poseganja v ustrezne določbe se naj člane drugih odborov in organov s pristojnostmi na tem področju povabi k udeležbi na sejah pododbora.

1.

spodbujanje, izvajanje in spremljanje politike razvoja in sodelovanja Unije, zlasti:

2.

zadeve, ki se nanašajo na Sporazum o partnerstvu AKP-EU in odnose s pristojnimi organi;

3.

sodelovanje Parlamenta pri misijah za spremljanje volitev in, kadar je primerno, v sodelovanju z drugimi pristojnimi odbori in delegacijami.

1.

finančne, ekonomske in trgovinske odnose s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami;

2.

ukrepe tehničnega usklajevanja ali standardizacije na področjih, na katerih veljajo instrumenti mednarodnega prava;

3.

odnose z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in oragnizacijami, ki spodbujajo regionalno gospodarsko in trgovinsko integracijo zunaj Unije;

4.

odnose s STO, vključno s parlamentarno razsežnostjo.

1.

večletni finančni okvir prihodkov in odhodkov Unije ter sistem virov lastnih sredstev Unije;

2.

posebna proračunska pooblastila Parlamenta, zlasti glede proračuna Unije, pa tudi pogajanja in izvajanje medinstitucionalnih sporazumov na tem področju;

3.

načrt odhodkov Parlamenta v skladu s postopkom, opredeljenim v tem poslovniku;

4.

proračun decentraliziranih organov;

5.

finančne dejavnosti Evropske investicijske banke;

6.

vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun, brez poseganja v pristojnosti odbora, pristojnega za Sporazum o partnerstvu AKP-EU;

7.

finančne posledice vseh aktov Skupnosti in njihovo združljivost z večletnim finančnim okvirjem, brez poseganja v pristojnosti pristojnih odborov;

8.

spremljanje in ocenjevanje izvajanja tekočega proračuna ne glede na člen 72(1), prenose proračunskih sredstev, postopke v zvezi s kadrovskim načrtom, proračunska sredstva za upravljanje in mnenja o projektih, povezanih z gradnjo, ki imajo velike finančne posledice;

9.

finančno uredbo, z izjemo vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje, upravljanje in nadzor proračuna.

1.

nadzor izvrševanja proračuna Unije in Evropskega razvojnega sklada ter sklepe o razrešnici, ki jih sprejme Parlament, vključno z notranjim postopkom za podelitev razrešnice, in vse druge ukrepe za spremljanje ali izvajanje sklepov;

2.

zaprtje, predložitev ter revizijo računov in izkazov stanja Unije, njenih institucij in vseh organov, financiranih z njene strani, vključno z ugotovitvijo proračunskih sredstev, ki jih je treba prenesti, ter določanjem stanja;

3.

nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke;

4.

nadziranje stroškovne učinkovitosti različnih oblik financiranja Skupnosti pri izvajanju politik Unije;

5.

obravnavo goljufij in nepravilnosti pri izvrševanju proračuna Unije, ukrepe, namenjene preprečevanju in kazenskemu pregonu takšnih primerov, in zaščito finančnih interesov Unije na splošno;

6.

odnose z Računskim sodiščem, imenovanje njegovih članov in obravnavo njegovih poročil;

7.

finančno uredbo, ki zadeva izvrševanje, upravljanje in nadzor proračuna.

1.

ukrepe ekonomske in monetarne politike Unije, delovanje ekonomske in monetarne unije ter evropskega monetarnega in finančnega sistema (vključno z odnosi s pristojnimi institucijami in organizacijami);

2.

prosti pretok kapitala in plačil (čezmejna plačila, enotno plačilno območje, plačilne bilance, gibanje kapitala ter politika najemanja in dajanja posojil, nadzor nad gibanjem kapitala iz tretjih držav, ukrepi za spodbujanje izvoza kapitala Unije);

3.

mednarodni monetarni in finančni sistem (vključno z odnosi s finančnimi in monetarnimi institucijami in organizacijami);

4.

pravila o konkurenci in državne ali javne pomoči;

5.

davčne predpise;

6.

uravnavanje in nadzor finančnih storitev, institucij in trgov, vključno s poročili o dogajanju v finančnem sektorju, revizijo, računovodskimi pravili, upravljanjem podjetij in drugimi pravnimi zadevami gospodarskih družb, ki se navezujejo na finančne storitve.

1.

politiko zaposlovanja in vse vidike socialne politike, kot so delovni pogoji, socialna varnost in socialna zaščita;

2.

ukrepe zdravstvenega varstva in varnost pri delu;

3.

Evropski socialni sklad;

4.

politiko poklicnega usposabljanja, vključno s poklicnimi kvalifikacijami;

5.

prost pretok delovne sile in upokojencev;

6.

socialni dialog;

7.

vse oblike diskriminacije na delovnem mestu in trgu delovne sile, razen diskriminacije na podlagi spola;

8.

odnose z:

-kot tudi za odnose z drugimi pristojnimi organi EU in mednarodnimi organizacijami.

1.

okoljsko politiko in ukrepe za varstvo okolja, zlasti:

2.

javno zdravje, zlasti:

3.

vprašanja varne hrane, zlasti:

1.

industrijsko politiko Unije in uporabo novih tehnologij, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na MSP (majhna in srednja podjetja);

2.

politiko Unije na področju raziskav, vključno z razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov raziskav;

3.

vesoljsko politiko;

4.

dejavnosti Skupnega raziskovalnega centra in Centralnega urada za jedrske meritve, JET, ITER in druge projekte na tem področju;

5.

ukrepe Skupnosti v zvezi s splošno energetsko politiko, varnostjo dobave energije in učinkovito rabo, vključno z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij na področju energetske infrastrukture;

6.

Pogodbo Euratom in Dobavno agencijo Euratoma, jedrsko varnost ter razgradnjo in odlaganje odpadkov v jedrskem sektorju;

7.

informacijsko družbo in informacijsko tehnologijo, vključno z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij na področju telekomunikacijske infrastrukture.

1.

usklajevanje nacionalnih predpisov za področje notranjega trga in carinske unije na ravni Skupnosti, zlasti:

2.

ukrepe za prepoznavanje in odpravljanje možnih ovir pri delovanju notranjega trga;

3.

pospeševanje in zaščito ekonomskih interesov potrošnikov v povezavi z vzpostavitvijo notranjega trga, razen pri vprašanjih javnega zdravja in varne hrane.

1.

zadeve, ki se navezujejo na razvoj skupne politike za železniški in cestni promet, promet po notranjih plovnih poteh ter pomorski in zračni promet, zlasti:

2.

poštne storitve;

3.

turizem.

(a)

Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in druge instrumente regionalne politike Unije,

(b)

ocenjevanje učinka drugih politik Unije na ekonomsko in socialno kohezijo,

(c)

usklajevanje strukturnih instrumentov Unije,

(d)

najbolj oddaljene regije in otoke, kakor tudi za čezmejno in medregijsko sodelovanje,

(e)

odnose z Odborom regij, organizacijami za medregijsko sodelovanje ter lokalnimi in regionalnimi organi.

1.

delovanje in razvoj skupne kmetijske politike;

2.

razvoj podeželja, vključno z dejavnostmi ustreznih finančnih instrumentov;

3.

zakonodajo v zvezi z:

4.

izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov;

5.

zaloge kmetijskih surovin;

6.

Urad Skupnosti za rastlinske sorte;

7.

gozdarstvo.

1.

delovanje in razvoj skupne ribiške politike ter njeno vodenje;

2.

varovanje ribolovnih virov;

3.

skupno organizacijo trga z ribjimi izdelki;

4.

strukturno politiko na področju ribištva in akvakulture, vključno s finančnimi instrumenti za usmerjanje ribištva;

5.

mednarodne sporazume na področju ribištva.

1.

kulturne vidike Evropske unije, zlasti:

2.

izobraževalno politiko Unije, vključno s področjem evropskega visokega šolstva, spodbujanjem sistema evropskih šol in vseživljenjskim učenjem;

3.

avdiovizualno politiko ter kulturne in izobraževalne vidike informacijske družbe;

4.

mladinsko politiko ter razvoj politike športa in prostega časa;

5.

politiko obveščanja in medijev;

6.

sodelovanje s tretjimi državami na področju kulture in izobraževanja ter odnose z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in institucijami.

1.

razlago in uporabo evropskega prava, skladnost aktov Evropske unije s primarno zakonodajo, zlasti z izbiro pravne podlage in spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.

razlago in uporabo mednarodnega prava, v kolikor to vpliva na Evropsko unijo;

3.

poenostavitev zakonodaje Skupnosti, zlasti za zakonodajne predloge za njeno uradno kodifikacijo;

4.

pravno varstvo pravic in pristojnosti Parlamenta, vključno z njegovim sodelovanjem v postopkih pred Sodiščem in Sodiščem prve stopnje;

5.

akte Skupnosti, ki vplivajo na pravni red držav članic, in sicer na področjih:

6.

ukrepe na področju pravosodnega in upravnega sodelovanja v civilnih zadevah;

7.

okoljsko odgovornost in sankcije proti okoljskemu kriminalu;

8.

etična vprašanja, povezana z novimi tehnologijami, ob uporabi postopka s pridruženimi odbori z ustreznimi odbori;

9.

Statut poslancev in Kadrovske predpise Evropskih skupnosti;

10.

privilegije in imunitete poslancev, kot tudi za preverjanje veljavnosti njihovih mandatov;

11.

organizacijo in statut Sodišča;

12.

Urad za usklajevanje na notranjem trgu.

1.

zaščito pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih svoboščin na ozemlju Unije, vključno z zaščito manjšin, kakor je določeno v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah Evropske unije;

2.

ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije, razen tistih, ki temeljijo na spolu, ali tistih, ki se dogajajo na delovnem mestu in trgu delovne sile;

3.

zakonodajo na področju preglednosti in varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov;

4.

vzpostavitev in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice, zlasti:

5.

Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti, Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije, Europol, Eurojust, Cepol ter druge organe in agencije na tem področju;

6.

ugotovitev obstoja očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila skupna načela držav članic.

1.

institucionalne vidike evropskih integracijskih procesov, zlasti v okviru priprave in poteka konvencij in medvladnih konferenc;

2.

izvajanje Pogodbe EU in ocenjevanje njenega delovanja;

3.

institucionalne posledice pogajanj o širitvi Unije;

4.

medinstitucionalne odnose, vključno s preučitvijo medinstitucionalnih sporazumov glede njihove potrditve na plenarnem zasedanju v skladu s členom 120(2) tega poslovnika;

5.

enotni volilni postopek;

6.

politične stranke na evropski ravni, brez vpliva na pristojnosti predsedstva;

7.

ugotovitev hujšega in vztrajnega kršenja skupnih načel držav članic s strani ene od držav članic;

8.

razlago in uporabo poslovnika in predloge morebitnih sprememb.

1.

opredeljevanje, uresničevanje in zaščito pravic žensk v Uniji in podobne ukrepe Skupnosti;

2.

uresničevanje pravic žensk v tretjih državah;

3.

politiko enakih možnosti, vključno z enakostjo moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu;

4.

odpravo vseh oblik diskriminacije glede na spol;

5.

uveljavljanje in nadaljnji razvoj načela enakih možnosti za moške in ženske (‚mainstreaming‘) na vseh političnih področjih;

6.

nadaljnjo obravnavo in izvajanje mednarodnih sporazumov in konvencij o pravicah žensk;

7.

informacijsko politiko o ženskah.

1.

peticije;

2.

odnose z Evropskim varuhom človekovih pravic.“