[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 21.12.2009

COM(2009)696 konč.

POROČILO KOMISIJE

DRUGO LETNO POROČILO O IZVAJANJU EVROP SKEGA SKLADA ZA RIBIŠTVO (2008)

SEC(2009)1714

KAZALO

POROČILO KOMISIJE – DRUGO LETNO POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKEGA SKLADA ZA RIBIŠTVO (2008) 1

1. UVOD 4

2. LETNO POROČILO 2008 4

2.1. Glavni dogodki, trendi in izzivi glede izvajanja operativnih programov (člen 68(2) Uredbe ESR) 4

2.1.1. Izvajanje Evropskega sklada za ribištvo s strani držav članic 4

2.1.2. Izvrševanje proračuna s strani Komisije 6

2.2. Usklajevanje ESR s strukturnimi skladi in EKSRP 6

2.3. Tehnična pomoč 6

2.3.1. Uporaba proračuna za tehnično pomoč s strani držav članic 7

2.3.2. Uporaba proračuna za tehnično pomoč s strani Komisije 7

2.4. Stanje revizijskih strategij, sistemov upravljanja in nadzora ter letnih nadzornih poročil 8

2.5. Zagotovljene informacije v skladu s pobudo za preglednost 8

3. IZVAJANJE UREDBE O PRESTRUKTURIRANJU (UREDBA (ES) ŠT. 744/2008) 8

3.1. Ozadje 8

3.2. Izvajanje 9

3.2.1. Splošni ukrepi (členi 5 do 10 Uredbe o prestrukturiranju) 9

3.2.1.1. Začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 6 9

3.2.1.2. Naložbe v ribiška plovila v skladu s členom 7 9

3.2.1.3. Družbeno-gospodarsko nadomestilo v skladu s členom 8 9

3.2.1.4. Skupni ukrepi v skladu s členom 9 in pilotni projekti v skladu s členom 10 9

3.2.2. Posebni ukrepi, ki se uporabljajo za flote, vključene v načrte za prilagoditev flote (členi 11 do 17 Uredbe o prestrukturiranju) 9

3.2.3. Delno neobratovanje (člen 17) 10

3.2.4. Finančne določbe (člen 20) 11

3.2.5. Revizija (člen 13(2)) 11

3.3. Predhodna ocena 11

4. PREGLEDNICE O IZVAJANJU ESR 13

4.1. PREGLEDNICA I: KONVERGENCA FINANČNEGA IZVAJANJA 13

4.2. PREGLEDNICA II: NEKONVERGENCA FINANČNEGA IZVAJANJA 15

4.3. PREGLEDNICA III: KONVERGENCA IN NEKONVERGENCA FINANČNEGA IZVAJANJA 17

4.4. PREGLEDNICA IV: OPERATIVNI PROGRAMI, KI JIH JE KOMISIJA SPREJELA LETA 2008 19

4.5. PREGLEDNICA V: RAZČLENITEV ESR PO PREDNOSTNI OSI IN DRŽAVI ČLANICI 20

UVOD

Evropski sklad za ribištvo (ESR) je začel delovati 1. januarja 2007. Zajema programsko obdobje 2007–2013 in nadomešča Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR)[1].

V skladu s členom 68 Uredbe ESR[2] Komisija vsako leto do 31. decembra posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o dejanskem izvajanju ESR. Poročilo mora temeljiti na preučitvi in presoji letnih poročil držav članic in drugih dostopnih podatkov s strani Komisije.

Vsebina prvega letnega poročila za leto 2007 je bila omejena, saj je bilo do konca leta 2007 sprejetih le 19 (od 26) operativnih programov. Ostalih 7 operativnih programov je bilo sprejetih v drugi polovici leta 2008. Zaradi poznega sprejetja operativnih programov je Komisija do konca leta 2008 sprejela zelo malo sistemov upravljanja in nadzora ter revizijskih strategij. Zaradi nizke stopnje izvajanja poročilo Komisije o izvajanju ESR za leto 2008 obravnava zlasti način načrtovanja operativnih programov in ne dejanskega izvajanja, ki je bilo na navedeni stopnji omejeno.

Nizka stopnja izvajanja je lahko tudi posledica prizadevanj več držav članic za ponovno programiranje, da bi izvedle začasni posebni ukrep iz Uredbe Sveta št. 744/2008 (v nadaljnjem besedilu: Uredba o prestrukturiranju)[3], ki jo je Svet sprejel 24. julija 2008. Člen 22 navedene uredbe določa, da Komisija do 31. decembra 2009 pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju ukrepov iz Uredbe. Ker ti ukrepi pomenijo začasno odstopanje od nekaterih določb ESR in ker se izvajajo v okviru operativnih programov ESR, se je Komisija odločila, da bo pripravila skupno poročilo o letnem izvajanju ESR in izvajanju Uredbe o prestrukturiranju.

LETNO POROČILO 2008

Glavni dogodki, trendi in izzivi glede izvajanja operativnih programov (člen 68(2) Uredbe ESR)

Izvajanje Evropskega sklada za ribištvo s strani držav članic

V 19 operativnih programih, sprejetih do konca leta 2007, so države članice svojo pozornost namenile zlasti pripravi naslednjih izvedbenih ukrepov, kot so ustanovitev nadzornega odbora in določitev njegovih pooblastil, sprejetje meril za izbiro s strani nadzornega odbora, priprava in sprejetje nacionalnih določb in mehanizmov za objavo javnih razpisov ali objavo ukrepov za zahtevek. Zato se dejansko izvajanje v državah članicah leta 2008 skoraj ni začelo, poleg tega sta zahtevek za vmesno plačilo predložili samo Avstrija in Francija.

V drugi polovici leta 2008 je bilo odobrenih tudi ostalih 7 operativnih programov. V preglednici IV so navedeni datumi sprejetja 7 operativnih programov, ki so bili sprejeti leta 2008.

Na podlagi finančnih preglednic v preglednici V o razčlenitvi dodeljenih sredstev ESR med prednostne osi je mogoče ugotoviti, da so sredstva na splošno enakomerno razdeljena med prednostne osi[4] 1, 2 in 3, pri čemer je 27 % sredstev (1 142 923 976 EUR) dodeljenih za prilagoditev ribiške flote (os 1), 30 % (1 274 547 215 EUR) za ribogojstvo, predelavo in trženje (os 2) in 27 % (1 162 007 083 EUR) za skupne ukrepe (os 3). Financiranje za os 4 je bolj omejeno, saj je povprečno dodeljenih 13 % sredstev (567 365 857 EUR). Razlog za to je dejstvo, da so ukrepi za trajnostni razvoj ribiških območij v programskem obdobju 2007–2013 novi in se bodo izvajali šele od leta 2010, potem ko bodo ustanovljene lokalne skupine in se bodo izvajale lokalne razvojne strategije. Vendar to dokazuje zelo veliko zanimanje držav članic za ta inovativni ukrep.

Dodeljena sredstva glede na os se po državah članicah zelo razlikujejo, kar kaže, da so pogoji in strategije držav članic za ribiški sektor zelo različni. Finančna sredstva za prilagoditev ribiške flote znašajo na primer od 82 % na Irskem do 4,3 % v Romuniji. Na podlagi analize za os 1 je ugotovljeno, da je pristop v zvezi z ukrepi za prilagoditev flote, kot je trajna ukinitev, odvisen zlasti od splošnega strateškega pristopa k obravnavanju presežne zmogljivosti. Nekatere države članice dajejo prednost razrezu plovil, medtem ko se v drugih za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti prednostno uporabljajo tržni mehanizmi, kot so individualne prenosljive kvote. Zato se cilji zmanjšanja zmogljivosti v posameznih operativnih programih razlikujejo. Na splošno je v operativnih programih določen cilj 15-odstotnega zmanjšanja zmogljivosti (kW in BT) do konca leta 2013.

Zelo velike razlike so ugotovljene tudi pri dodeljenih sredstvih za pomoč za ribogojstvo, predelavo in trženje. Medtem ko se na primer Irska ni odločila za takšno pomoč, je predviden delež pomoči v skladu z osjo 2 v neobalnih državah razumljivo velik, npr. 98 % v Avstriji.

Podobno se zelo razlikujejo dodelitve za ukrepe v skupnem interesu v skladu z osjo 3, pri čemer je v operativnem programu Avstrije dodeljen 1 % sredstev, v operativnem programu Cipra pa 65 % sredstev. Zaradi raznolikih ukrepov, ki so na voljo v skladu s to osjo, je težko določiti osnovne vzorce, kljub temu se je večina držav članic odločila, da bo za to prednostno os dodelila eno četrtino do eno tretjino skupnih sredstev ESR.

V zvezi s trajnostnim razvojem ribiških območij so se neobalne države (Avstrija, Slovaška, Madžarska in Češka republika) in Malta odločile, da ne bodo zahtevale finančnih sredstev v skladu z osjo 4. Dodeljena sredstva za druge države pa znašajo od 2,6 % v primeru Francije do 32,5 % za Romunijo. Na podlagi operativnih programov je mogoče pričakovati, da bo do druge polovice leta 2010 ustanovljenih več kot 200 lokalnih akcijskih skupin za ribištvo (do zdaj je ustanovljenih 80 takšnih skupin). Proračuni ESR na skupino znašajo od 560 000 EUR (Francija) do približno 6 milijonov EUR (Poljska).

V zvezi s stopnjo dejanskega izvajanja operativnih programov v državah članicah je na podlagi informacij, ki so jih v letnih poročilih o izvajanju za leto 2008[5] predložile države članice, mogoče ugotoviti, da je dejansko izvajanje še vedno zelo omejeno, pri čemer sta zahtevke za vmesna plačila predložili le 2 državi članici. Zato je bil upravičencem do zdaj plačan le znesek 5 404 048 EUR.

Izvrševanje proračuna s strani Komisije

V zvezi z obveznostmi je ugotovljeno, da je bilo leta 2008 odobrenih 24,05 % (607 763 784 EUR) skupnih odobrenih sredstev za obdobje 2007–2013 (4 304 949 019 EUR), od tega 459 679 025 EUR za konvergenčne in 148 084 759 EUR za nekonvergenčne regije. V zvezi s plačili je ugotovljeno, da je bilo plačanih 11,1 % (249 361 192 EUR) skupnih odobrenih sredstev za obdobje 2007–2013, od tega 99,81 % za konvergenčne (197 796 248 EUR) in 99,07 % za nekonvergenčne regije (51 564 944 EUR). Ta plačila so bila skoraj v celoti iz naslova vnaprejšnjega financiranja, od tega pa je bilo 72 775 030 EUR plačanih za 7 operativnih programov, ki so bili sprejeti leta 2008. Poleg tega je 14 držav članic v skladu z možnostjo, ki je bila uvedena z Uredbo o prestrukturiranju, zahtevalo drugo plačilo iz naslova vnaprejšnjega financiranja, zato je bilo plačano dodatno vnaprejšnje financiranje. Zaradi pomanjkanja odobritev plačil je leta 2008 le 9 držav članic koristilo drugo vnaprejšnje financiranje (176 248 671 EUR, od tega 137 865 475 EUR za konvergenčne (8 držav članic) in 38 383 197 EUR za nekonvergenčne regije (7 držav članic)). Podrobnejše informacije o finančnem izvajanju so navedene v preglednicah I do III.

Usklajevanje ESR s strukturnimi skladi in EKSRP

Na podlagi operativnih programov je mogoče ugotoviti, da se vse države članice zavedajo, da je treba pri izvajanju ESR zagotoviti skladnost in usklajenost s strukturnimi skladi (ESRR in ESS) in EKSRP. V operativnih programih so navedene informacije o sistemih, ki so vzpostavljeni (ali se vzpostavljajo) v državah članicah za preprečevanje prekrivanja v skladu s členom 6 Uredbe ESR.

Organi za upravljanje ESR so pri mehanizmih za usklajevanje najpomembnejši. Organi za upravljanje ESR imajo lahko predstavnike v nadzornih odborih strukturnih skladov in EKSRP, organi za upravljanje navedenih skladov pa so pozvani k sodelovanju v nadzornih odborih ESR. Nekatere države članice so ustanovile nacionalne (ali regionalne) usklajevalne odbore za vse sklade EU. V nekaterih državah so v nacionalni zakonodaji navedeni ukrepi za zagotavljanje usklajevanja in skladnosti med različnimi viri finančne pomoči EU. Poleg tega so v vsakem operativnem programu ESR opisana razmejitvena merila za ukrepe ESR, ki so upravičeni do pomoči v okviru drugih programov EU.

Tehnična pomoč

Tehnična pomoč (os 5) je namenjena podpori ukrepom v zvezi s pripravo, spremljanjem, upravno in tehnično podporo, vrednotenjem, revizijo in nadzorom, ki so potrebni za izvajanje Uredbe ESR. Komisija lahko za to izkoristi do 0,8 % letnih dodeljenih sredstev ESR. Države članice lahko za financiranje upravljanja operativnega programa izkoristijo do 5 % dodeljenih sredstev ESR. Države članice so za tehnično pomoč namenile povprečno 3,7 % sredstev. Vendar sta dve državi članici (Italija in Slovenija) uporabili možnost, v skladu s katero se lahko na podlagi ustrezne utemeljitve ta prag 5 % preseže.

Uporaba proračuna za tehnično pomoč s strani držav članic

Na podlagi do zdaj prejetih in sprejetih letnih poročil je ugotovljeno, da je sredstva v proračunu za tehnično pomoč odobrilo 14 držav članic. Ostalih 12 držav članic tega proračuna zaradi poznega sprejetja ali izvajanja operativnih programov ni uporabilo. Države članice, ki so za tehnično pomoč odobrile večje zneske, so: Italija (3 165 540 EUR), Švedska (683 819 EUR), Španija (673 144 EUR), Portugalska (600 000 EUR) in Danska (536 870 EUR). Financirani ukrepi so bili namenjeni izboljšanju upravne usposobljenosti, razvoju informacijske tehnologije, začetku študij, okrepitvi obveščanja javnosti in informiranja ter podpori upravljanju in izvajanju operativnih programov.

Uporaba proračuna za tehnično pomoč s strani Komisije

Komisija je leta 2008 uporabila 1 416 000 EUR iz proračuna ESR za tehnično pomoč za naslednje:

Konference

Konferenca z naslovom „Orodja za uvedbo osi 4 ESR[6]“ je bila 18. in 19. februarja 2008 v Marseillu v Franciji. Namen konference je bil nacionalnim in regionalnim organom ter lokalnim udeležencem, ki so povezani z osjo 4 ESR, omogočiti pregled stanja in izmenjavo informacij o orodjih in metodah, ki so potrebni za uspešno uvedbo osi 4 na nacionalni ali regionalni ravni in lokalni ravni. Za ta dogodek je bilo odobrenih 191 000 EUR.

Študije

Komisija je naročila študijo z naslovom „Pregled ekonomskega učinka in konkurenčnega položaja sektorja ribogojstva EU: Opredelitev omejitev za razvoj ribogojstva EU“. Študija je bila namenjena opredelitvi sedanjih prednosti in pomanjkljivosti v ribogojstvu EU ter sedanjih in prihodnjih priložnosti in tveganj. Na podlagi ugotovitev študije je bilo pripravljeno Sporočilo Komisije z dne 8. aprila 2009 o izgradnji trajnostne prihodnosti ribogojstva. Za študijo je bilo odobrenih 300 000 EUR.

Obveščanje in publikacije

Komisija je pri ponudniku storitev naročila izdelavo več publikacij o ESR in drugih s tem povezanih temah, ki so bile namenjene obveščanju. Za te storitve je bilo odobrenih 150 000 EUR.

Informacijska tehnologija

Komisija je odobrila 325 000 EUR za razvoj in vzdrževanje aplikacij za upravljanje ESR in FIUR ter informacijsko gradivo.

Osebje, zaposleno za določen čas

Za plače osebja, zaposlenega za določen čas, je bilo odobrenih 450 000 EUR.

Stanje revizijskih strategij, sistemov upravljanja in nadzora ter letnih nadzornih poročil

Države članice morajo sisteme upravljanja in nadzora predložiti Komisiji eno leto po odobritvi operativnih programov. Revizijske strategije je treba predložiti v 9 mesecih od odobritve. Zaradi poznega sprejetja operativnih programov je Komisija do konca leta 2008 sprejela zelo malo sistemov upravljanja in nadzora ter revizijskih strategij. Konec leta 2008 je revizijske strategije predložilo 14 držav članic, pri čemer so bile sprejete 4 revizijske strategije, 10 pa jih je bilo zavrnjenih ali prekinjenih. Leta 2008 je bilo predloženih 16 sistemov upravljanja in nadzora, pri čemer je bil sprejet le en sistem, 3 so bili nesprejemljivi, 3 so bili zavrnjeni, 9 pa jih je Komisija preučevala. Glede na nizko stopnjo izvajanja programov so morali revizijski organi v letnih nadzornih poročilih dati odklonilno mnenje zaradi nezadostne revizijske dejavnosti. Zato je na tej stopnji nedvomno prezgodaj, da bi smiselno opisali stanje ali na splošno ocenili letna nadzorna poročila in mnenja. Na podlagi trenutno dostopnih informacij pričakujemo, da bo lahko Komisija podrobnejše poročilo predložila leta 2010.

Zagotovljene informacije v skladu s pobudo za preglednost

V skladu s pobudo za preglednost v Evropi morajo države članice predložiti informacije o porabi finančnih sredstev EU v okviru deljenega upravljanja. V zvezi z objavo upravičencev ESR je ta obveznost dodatno opredeljena v Uredbi Komisije (ES) št. 498/2007.

Do zdaj je nacionalne sezname upravičencev objavilo 21 držav članic. Komisija je sprejela ukrepe za zagotovitev, da vse države članice v celoti izpolnjujejo zahteve pobude za preglednost v Evropi.

Objava podatkov o upravičencih, ki prejemajo pomoč iz ESR, se v državah članicah razlikuje, ker pobuda za preglednost v Evropi določa le minimalne zahteve za objavo takšnih podatkov, vključno s seznamom upravičencev, imenom operacije in zneskom javnega financiranja, dodeljenega operaciji. Vendar se morajo države članice same odločiti, ali bodo objavile dodatne ali bolj podrobne informacije.

Seznam ustreznih povezav, kjer lahko države članice objavijo te informacije, je naveden na spletni strani Komisije:

http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/structural_measures/transparency_en.htm.

IZVAJANJE UREDBE O PRESTRUKTURIRANJU (UREDBA (ES) ŠT. 744/2008)

Ozadje

Komisija je 8. julija 2008 sprejela sveženj ukrepov za ublažitev resne gospodarske krize, ugotovljene v nekaterih delih ribiške flote EU, zlasti za plovila z vlečnim orodjem (COM(2008) 453). Pomemben element tega svežnja je bil predlog Uredbe Sveta o priložnostni posebni in začasni ureditvi, s katero so bile za države članice za omejeno obdobje uvedene nove možnosti za prestrukturiranje ribiške flote skupaj z nekaterimi drugimi spremljajočimi ukrepi. Na podlagi tega predloga je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 744/2008 (v nadaljnjem besedilu: Uredba o prestrukturiranju).

Izvajanje

Z Uredbo o prestrukturiranju so bile sprejete tri vrste ukrepov: ukrepi splošne narave (na voljo vsem izvajalcem v sektorju), ukrepi za flote ali dele flote, ki so odvisni zlasti od stroškov goriva v okviru načrtov za prilagoditev flote (NPF), in finančni ukrepi. Njihovo izvajanje, razen izvajanja posebnih ukrepov, ki veljajo za načrte za prilagoditev flote, zaradi katerih je bilo treba priložnostno prilagoditi veljavne operativne programe, je bilo zajeto v operativnih programih, ki so jih sprejele države članice.

Splošni ukrepi (členi 5 do 10 Uredbe o prestrukturiranju)

Na splošno je mogoče te ukrepe sprejeti kadar koli v programskem obdobju, če so upravni sklepi sprejeti pred 1. januarjem 2010. Pomembna izjema je primer začasne ukinitve iz člena 6, za katero veljajo strožji roki. To pomeni, da ne obstaja formalna obveznost držav članic, v skladu s katero bi morale predvideti enega od ukrepov, razen navedenih začasnih ukinitev. Zato sledi pregled pričakovanega izvajanja na podlagi nezavezujočih izjav držav članic.

Začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 6

Namero o uporabi večjih možnosti za financiranje začasne ukinitve ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 6 so izrazili le Ciper, Grčija, Španija, Francija, Poljska in Portugalska.

Naložbe v ribiška plovila v skladu s členom 7

Države članice so to določbo dobro sprejele, pri čemer jo večina že uporablja ali pa jo bo kmalu. Izjavo, da ukrepa ne bodo izvajale, so predložile le Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska in Švedska.

Družbeno-gospodarsko nadomestilo v skladu s členom 8

Predvideva ga le Španija.

Skupni ukrepi v skladu s členom 9 in pilotni projekti v skladu s členom 10

Ukrepi so ali bodo pogosto uporabljeni, zlasti možnost za financiranje energetskih pregledov. Izrecne izjave, da jih bodo izvajale, niso predložile le Italija, Malta, Latvija, Irska in Slovenija.

Posebni ukrepi, ki se uporabljajo za flote, vključene v načrte za prilagoditev flote (členi 11 do 17 Uredbe o prestrukturiranju)

Ti ukrepi in zlasti pomoč za trajno ukinitev v skladu s členom 14 so najpomembnejši del Uredbe o prestrukturiranju, ker velja, da največ prispevajo k trajnemu izboljšanju prilagodljivosti gospodarskega sektorja na nihanja cen goriva. Temeljna zamisel je, da bodo države članice sprejele načrte za prilagoditev flote, da bodo financirale trajen umik tistih delov flot, ki so zelo odvisni od porabe goriva, pri čemer bi tako za ribolovne dejavnosti ostala le energetsko učinkovita plovila. Za ostala plovila bo nato mogoče uporabiti dodatne možnosti, povezane z začasno ukinitvijo in naložbami v plovila.

Ker načrti za prilagoditev flote niso bili določeni v Uredbi ESR in zato niti v operativnih programih, je bilo treba za izvajanje zadevnih ukrepov spremeniti te operativne programe. Do roka, ki je potekel 30. junija 2009, je le 7 držav članic z ribiško floto od 22 sprejelo načrte za prilagoditev flote in zato spremenilo svoje operativne programe. Te države so Belgija, Ciper, Danska, Španija, Francija, Portugalska in Romunija. Pričakovani umiki ribolovne zmogljivosti so navedeni v naslednji preglednici:

Država članica | Število in velikost NPF | Trajna ukinitev | Zadevni deli |

BE | 1 NPF, 39 plovil | 2 046 BT, 7 007 kW | Plovila z vlečnimi mrežami z gredjo |

CY | 1 NPF, 24 plovil | 261 BT, 2 128 kW | Večnamenska plovila |

DK | 1 NPF, 110 plovil | 9 106 BT, 23 951 kW | Večinoma plovila za lov s pridneno vlečno mrežo ter nekaj plovil z vlečnimi mrežami z gredjo, plovil s potegalkami in plovil z zabodnimi mrežami |

ES | 4 NPF, 93 plovil | 14 600 BT, 22 309 kW | Plovila za lov s pridneno vlečno mrežo, plovila s parangali |

FR | 3 NPF, 57 plovil | 939 BT, 3 308 kW | Plovila za lov s pridneno vlečno mrežo |

PT | 2 NPF, 42 plovil | 5 334 BT, 13 343 kW | Plovila s površinskim parangalom, plavajoči bagri, plovila z zaporno plavarico |

RO | 1 NPF, 2 plovili | 162 BT, 444 kW | Plovila za lov s pridneno vlečno mrežo |

Predvideni trajni umiki (fizična odstranitev plovil) morajo začeti veljati pred 31. decembrom 2012, plovila pa morajo vse ribolovne dejavnosti prenehati izvajati pred 31. decembrom 2009.

Delno neobratovanje (člen 17)

Projekt delnega neobratovanja, ki zadeva lastnika plovila z vlečnimi mrežami z gredjo, vključenega v načrt za prilagoditev flote, ki bo za izgradnjo novega, veliko manjšega plovila v zameno za svoje plovilo z vlečnimi mrežami z gredjo dobil 40 BT, je v poročilu navedla le Belgija.

Finančne določbe (člen 20)

Finančne določbe so ključni ukrepi Uredbe o prestrukturiranju, ker se je zaradi sofinanciranja zmanjšala finančna obremenitev držav članic. Najprej se je povečal delež udeležbe ESR pri državni pomoči, in sicer s splošnih 50 % (75 % v primeru konvergenčnih regij) na 95 % (člen 20(1)). Nato se je pri projektih, povezanih z naložbami v plovila, zasebna udeležba znižala s 60 % (50 % v najbolj oddaljenih regijah) na 40 % (člena 7 in 19). Nazadnje je bila v členu 20(3) določena možnost, da se lahko zahteva drugo vnaprejšnje financiranje, in sicer dodatnih 7 % zneska, ki je bil določen v členu 81 Uredbe ESR.

V zvezi s stopnjami sofinanciranja (ESR/države članice) so nekatere države članice uporabile to možnost, da bi utemeljile naložbe, v katerih udeležba države sicer ne bi bila velika. Primer je Danska, ki je prerazporedila sredstva ESR na os 1 (razrez) ter ponovno programirala osi 2 in 3. Zato se je po eni strani nacionalna udeležba zmanjšala za 29 700 000 EUR, po drugi strani pa je bila dodeljena državna pomoč za razrez, ki ni bila predvidena v prvotnem operativnem programu. To je pomembno, ker ni mogoče obnoviti le zmogljivosti, ki se zmanjša zaradi državne pomoči.

V zvezi z državno/zasebno udeležbo lahko večina držav članic uporabi to možnost kadar koli, ne da bi morala znatno prilagoditi finančne preglednice svojih operativnih programov.

Do datuma sprejetja tega poročila so skoraj vse države članice zahtevale drugo plačilo iz naslova vnaprejšnjega financiranja (14 držav članic leta 2008 in 7 leta 2009), čeprav nekatere niso nameravale izvajati Uredbe o prestrukturiranju.

Revizija (člen 13(2))

Po preteku roka za sprejetje načrtov za prilagoditev flote je Komisija, kot je bilo predvideno, v postopku podpisa pogodbe z neodvisnim svetovalcem, da se revidira izvajanje načrtov za prilagoditev flote v državah članicah. Rezultati se pričakujejo v drugi polovici leta 2010.

Predhodna ocena

Uredba o prestrukturiranju je bila zasnovana in sprejeta ob upoštevanju najvišjih cen goriva ter temelji na splošno sprejetih pričakovanjih, da bodo cene energije ostale na zelo visoki ravni. Vendar so se cene do druge polovice leta 2008 nepričakovano znižale precej pod ravni, ki so sprožile krizo v sektorju (0,5 EUR/l novembra). Čeprav so cene ostale visoke (prag dobička v nekaterih delih flote je ocenjen na 0,30 EUR/l), so bile gospodarske napovedi v zadnji četrtini leta 2008 na splošno boljše kot ob sprejetju Uredbe. Razmere so se v naslednjih mesecih ponovno spremenile, ker sta finančna kriza in poznejša gospodarska recesija pomenili nov pritisk za izvajalce ribolovnih dejavnosti zaradi manjšega povpraševanja in nižjih cen rib.

Vendar se kljub finančni in gospodarski krizi zdi, da je bilo spodbud za izvajalce, da opustijo ribolovne dejavnosti, manj kot v obdobju krize na področju goriv. Zato je bila uporaba ukrepov, razpoložljivih v okviru načrtov za prilagoditev flote, ki jih je sčasoma sprejelo le nekaj držav članic, omejena. Podobno je postala potreba za pomoč v izrednih razmerah, zlasti z začasno ukinitvijo in družbeno-gospodarskim nadomestilom, manj pomembna, čeprav so bili v nekaterih državah članicah (npr. Španiji) sproščeni znatni viri za začasno ukinitev. Pogosteje so bili uporabljeni drugi splošni ukrepi iz Uredbe: v sektorju je povpraševanje po ukrepih za podporo energetski učinkovitosti, zlasti energetskim pregledom in naložbam v plovila, ostalo veliko.

Celotnega učinka Uredbe o prestrukturiranju ni mogoče preveriti, dokler niso znani in v znatnem obsegu izvedeni vsi upravni sklepi, ki jih je mogoče sprejeti do 31. decembra 2010. Do takrat ni mogoče v celoti oceniti učinkov izvajanja. Kljub temu je mogoče na tej stopnji ugotoviti, da bo sveženj za prestrukturiranje vsekakor prispeval k spodbujanju večje energetske učinkovitosti ribiških plovil, vendar najverjetneje ne bo znatno prispeval k doseganju cilja spodbuditi zmanjšanje zmogljivosti flot, ki so strukturno manj odporne na gospodarski pritisk. Dejansko je obseg, v katerem se je zaradi trajne ukinitve v skladu s sprejetimi načrti za prilagoditev flote povečal cilj zmanjšanja zmogljivosti, ki je že predviden v operativnem programu, razmeroma omejen (glej zgornjo preglednico).

Na podlagi izmenjav z državami članicami je postalo jasno, da je pomanjkanje dodatnih sredstev EU v nekaterih od njih omejevalo izvajanje Uredbe o prestrukturiranju. V sporočilu je bilo določeno, da dodatnih sredstev ni mogoče pridobiti brez znatnega prizadevanja držav članic za prerazporeditev sredstev na os 1 za trajno prestrukturiranje flot. Vendar bi bila za to potrebna ustrezna zmanjšanja na drugih oseh, pri čemer se je večina držav članic raje odločila za nacionalne strategije, o katerih so se dogovorile nacionalne vlade in strani, s katerimi je potekalo posvetovanje.

PREGLEDNICE O IZVAJANJU ESR

PREGLEDNICA I: KONVERGENCA FINANČNEGA IZVAJANJA

Država | Določeno a | Odobreno b | Plačano c | % (b)/(a) | % (c)/(a) |

Belgija | Obdobje 2007–2013 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 % | 0,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 0,00 | 0,00 | 0,00 |

Bolgarija | Obdobje 2007–2013 | 80 009 708,00 | 14 336 687,00 | 5 600 679,56 | 17,92 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 8 517 922,00 | 8 517 922,00 | 0,00 |

Češka | Obdobje 2007–2013 | 27 106 675,00 | 6 886 504,00 | 3 794 934,50 | 25,41 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 3 526 490,00 | 3 526 490,00 | 1 897 467,25 |

Nemčija | Obdobje 2007–2013 | 96 861 240,00 | 27 623 988,00 | 6 780 286,80 | 28,52 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 13 821 981,00 | 13 821 981,00 | 0,00 |

Estonija | Obdobje 2007–2013 | 84 568 039,00 | 19 102 181,00 | 5 919 762,73 | 22,59 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 9 971 872,00 | 9 971 872,00 | 0,00 |

Grčija | Obdobje 2007–2013 | 176 836 728,00 | 51 941 240,00 | 24 757 141,92 | 29,37 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 25 849 796,00 | 25 849 796,00 | 12 378 570,96 |

Španija | Obdobje 2007–2013 | 945 692 445,00 | 268 170 032,00 | 132 396 942,00 | 28,36 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 134 323 828,00 | 134 323 828,00 | 66 198 471,00 |

Francija | Obdobje 2007–2013 | 34 250 343,00 | 9 306 303,00 | 4 795 048,00 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 4 699 222,00 | 4 699 222,00 | 2 397 524,00 |

Italija | Obdobje 2007–2013 | 318 281 864,00 | 87 334 891,00 | 44 559 460,00 | 27,44 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 44 016 945,00 | 44 016 945,00 | 22 279 730,00 |

Latvija | Obdobje 2007–2013 | 125 015 563,00 | 28 485 267,00 | 8 751 089,00 | 22,79 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 14 887 723,00 | 14 887 723,00 | 0,00 |

Litva | Obdobje 2007–2013 | 54 713 408,00 | 13 915 847,00 | 3 829 938,56 | 25,43 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 6 978 531,00 | 6 978 531,00 | 0,00 |

Madžarska | Obdobje 2007–2013 | 34 291 357,00 | 5 456 086,00 | 2 400 394,99 | 15,91 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 5 456 086,00 | 5 456 086,00 | 2 400 394,99 |

Malta | Obdobje 2007–2013 | 8 372 329,00 | 1 422 356,00 | 586 063,03 | 16,99 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 1 422 356,00 | 1 422 356,00 | 586 063,03 |

Avstrija | Obdobje 2007–2013 | 187 326,00 | 61 040,00 | 13 112,82 | 32,58 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 29 837,00 | 29 837,00 | 0,00 |

Poljska | Obdobje 2007–2013 | 734 092 574,00 | 120 001 664,00 | 51 386 480,18 | 16,35 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 120 001 664,00 | 120 001 664,00 | 51 386 480,18 |

Portugalska | Obdobje 2007–2013 | 223 943 059,00 | 61 518 869,00 | 31 352 028,00 | 27,47 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 30 998 886,00 | 30 998 886,00 | 15 676 014,00 |

Romunija | Obdobje 2007–2013 | 230 714 207,00 | 37 284 577,00 | 32 299 988,49 | 16,16 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 22 157 050,00 | 22 157 050,00 | 17 172 461,49 |

Slovenija | Obdobje 2007–2013 | 21 640 283,00 | 4 110 308,00 | 1 514 819,81 | 18,99 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 4 110 308,00 | 4 110 308,00 | 1 514 819,81 |

Slovaška | Obdobje 2007–2013 | 12 681 459,00 | 3 625 757,00 | 1 775 404,26 | 28,59 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 1 776 374,00 | 1 776 374,00 | 887 702,13 |

Združeno kraljestvo | Obdobje 2007–2013 | 43 150 701,00 | 7 132 154,00 | 3 020 549,07 | 16,53 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 7 132 154,00 | 7 132 154,00 | 3 020 549,07 |

Skupaj konvergenca | Obdobje 2007–2013 | 3 252 409 308,00 | 767 715 751,00 | 365 534 123,72 | 23,60 % | 11,24 % |

Proračunsko leto: 2008 | 459 679 025,00 | 459 679 025,00 | 197 796 247,91 |

PREGLEDNICA II: NEKONVERGENCA FINANČNEGA IZVAJANJA

Država | Določeno a | Odobreno b | Plačano c | % (b)/(a) | % (c)/(a) |

Belgija | Obdobje 2007–2013 | 26 261 648,00 | 4 191 906,00 | 1 838 315,00 | 15,96 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 4 191 906,00 | 4 191 906,00 | 1 838 315,00 |

Danska | Obdobje 2007–2013 | 133 675 169,00 | 36 321 435,00 | 9 357 261,83 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 18 340 527,00 | 18 340 527,00 | 0,00 |

Nemčija | Obdobje 2007–2013 | 59 004 177,00 | 16 032 272,00 | 4 130 292,39 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 8 095 504,00 | 8 095 504,00 | 0,00 |

Irska | Obdobje 2007–2013 | 42 266 603,00 | 6 746 632,00 | 2 958 662,00 | 15,96 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 6 746 632,00 | 6 746 632,00 | 2 958 662,00 |

Grčija | Obdobje 2007–2013 | 30 995 509,00 | 8 421 917,00 | 4 339 371,26 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 4 252 651,00 | 4 252 651,00 | 2 169 685,63 |

Španija | Obdobje 2007–2013 | 186 198 467,00 | 50 592 760,00 | 26 067 784,00 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 25 546 840,00 | 25 546 840,00 | 13 033 892,00 |

Francija | Obdobje 2007–2013 | 181 802 741,00 | 49 398 378,00 | 25 452 382,00 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 24 943 736,00 | 24 943 736,00 | 12 726 191,00 |

Italija | Obdobje 2007–2013 | 106 060 990,00 | 28 818 271,00 | 14 848 538,00 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 14 551 800,00 | 14 551 800,00 | 7 424 269,00 |

Ciper | Obdobje 2007–2013 | 19 724 418,00 | 5 359 405,00 | 2 761 418,52 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 2 706 234,00 | 2 706 234,00 | 2 761 418,52 |

Madžarska | Obdobje 2007–2013 | 559 503,00 | 89 023,00 | 39 165,21 | 15,91 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 89 023,00 | 89 023,00 | 39 165,21 |

Nizozemska | Obdobje 2007–2013 | 48 578 417,00 | 13 199 443,00 | 3 400 489,19 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 6 665 065,00 | 6 665 065,00 | 0,00 |

Avstrija | Obdobje 2007–2013 | 5 071 992,00 | 1 378 131,00 | 692 534,44 | 27,17 % | 13,65 % |

Proračunsko leto: 2008 | 695 888,00 | 695 888,00 | 337 495,00 |

Portugalska | Obdobje 2007–2013 | 22 542 190,00 | 6 125 032,00 | 3 155 906,00 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 3 092 838,00 | 3 092 838,00 | 1 577 953,00 |

Slovaška | Obdobje 2007–2013 | 1 007 069,00 | 287 931,00 | 140 989,66 | 28,59 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 141 066,00 | 141 066,00 | 70 494,83 |

Finska | Obdobje 2007–2013 | 39 448 827,00 | 10 718 803,00 | 2 761 417,89 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 5 412 465,00 | 5 412 465,00 | 0,00 |

Švedska | Obdobje 2007–2013 | 54 664 803,00 | 14 853 199,00 | 3 826 536,00 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 7 500 130,00 | 7 500 130,00 | 0,00 |

Združeno kraljestvo | Obdobje 2007–2013 | 94 677 188,00 | 15 112 454,00 | 6 627 403,16 | 15,96 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 15 112 454,00 | 15 112 454,00 | 6 627 403,16 |

Skupaj nekonvergenca | Obdobje 2007–2013 | 1 052 539 711,00 | 267 646 992,00 | 112 398 466,55 | 25,43 % | 10,68 % |

Proračunsko leto: 2008 | 148 084 759,00 | 148 084 759,00 | 51 564 944,35 |

PREGLEDNICA III: KONVERGENCA IN NEKONVERGENCA FINANČNEGA IZVAJANJA

Država | Določeno a | Odobreno b | Plačano c | % (b)/(a) | % (c)/(a) |

Belgija | Obdobje 2007–2013 | 26 261 648,00 | 4 191 906,00 | 1 838 315,00 | 15,96 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 4 191 906,00 | 4 191 906,00 | 1 838 315,00 |

Bolgarija | Obdobje 2007–2013 | 80 009 708,00 | 14 336 687,00 | 5 600 679,56 | 17,92 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 8 517 922,00 | 8 517 922,00 | 0,00 |

Češka | Obdobje 2007–2013 | 27 106 675,00 | 6 886 504,00 | 3 794 934,50 | 25,41 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 3 526 490,00 | 3 526 490,00 | 1 897 467,25 |

Danska | Obdobje 2007–2013 | 133 675 169,00 | 36 321 435,00 | 9 357 261,83 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 18 340 527,00 | 18 340 527,00 | 0,00 |

Nemčija | Obdobje 2007–2013 | 155 865 417,00 | 43 656 260,00 | 10 910 579,19 | 28,01 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 21 917 485,00 | 21 917 485,00 | 0,00 |

Estonija | Obdobje 2007–2013 | 84 568 039,00 | 19 102 181,00 | 5 919 762,73 | 22,59 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 9 971 872,00 | 9 971 872,00 | 0,00 |

Irska | Obdobje 2007–2013 | 42 266 603,00 | 6 746 632,00 | 2 958 662,00 | 15,96 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 6 746 632,00 | 6 746 632,00 | 2 958 662,00 |

Grčija | Obdobje 2007–2013 | 207 832 237,00 | 60 363 157,00 | 29 096 513,18 | 29,04 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 30 102 447,00 | 30 102 447,00 | 14 548 256,59 |

Španija | Obdobje 2007–2013 | 1 131 890 912,00 | 318 762 792,00 | 158 464 726,00 | 28,16 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 159 870 668,00 | 159 870 668,00 | 79 232 363,00 |

Francija | Obdobje 2007–2013 | 216 053 084,00 | 58 704 681,00 | 30 247 430,00 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 29 642 958,00 | 29 642 958,00 | 15 123 715,00 |

Italija | Obdobje 2007–2013 | 424 342 854,00 | 116 153 162,00 | 59 407 998,00 | 27,37 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 58 568 745,00 | 58 568 745,00 | 29 703 999,00 |

Ciper | Obdobje 2007–2013 | 19 724 418,00 | 5 359 405,00 | 2 761 418,52 | 27,17 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 2 706 234,00 | 2 706 234,00 | 2 761 418,52 |

Latvija | Obdobje 2007–2013 | 125 015 563,00 | 28 485 267,00 | 8 751 089,00 | 22,79 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 14 887 723,00 | 14 887 723,00 | 0,00 |

Litva | Obdobje 2007–2013 | 54 713 408,00 | 13 915 847,00 | 3 829 938,56 | 25,43 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 6 978 531,00 | 6 978 531,00 | 0,00 |

Luksemburg | Obdobje 2007–2013 | 0,00 | 0,00 | 0,00 | 0,00 % | 0,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 0,00 | 0,00 | 0,00 |

Madžarska | Obdobje 2007–2013 | 34 850 860,00 | 5 545 109,00 | 2 439 560,20 | 15,91 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 5 545 109,00 | 5 545 109,00 | 2 439 560,20 |

Malta | Obdobje 2007–2013 | 8 372 329,00 | 1 422 356,00 | 586 063,03 | 16,99 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 1 422 356,00 | 1 422 356,00 | 586 063,03 |

Nizozemska | Obdobje 2007–2013 | 48 578 417,00 | 13 199 443,00 | 3 400 489,19 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 6 665 065,00 | 6 665 065,00 | 0,00 |

Avstrija | Obdobje 2007–2013 | 5 259 318,00 | 1 439 171,00 | 705 647,26 | 27,36 % | 13,42 % |

Proračunsko leto: 2008 | 725 725,00 | 725 725,00 | 337 495,00 |

Poljska | Obdobje 2007–2013 | 734 092 574,00 | 120 001 664,00 | 51 386 480,18 | 16,35 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 120 001 664,00 | 120 001 664,00 | 51 386 480,18 |

Portugalska | Obdobje 2007–2013 | 246 485 249,00 | 67 643 901,00 | 34 507 934,00 | 27,44 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 34 091 724,00 | 34 091 724,00 | 17 253 967,00 |

Romunija | Obdobje 2007–2013 | 230 714 207,00 | 37 284 577,00 | 32 299 988,49 | 16,16 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 22 157 050,00 | 22 157 050,00 | 17 172 461,49 |

Slovenija | Obdobje 2007–2013 | 21 640 283,00 | 4 110 308,00 | 1 514 819,81 | 18,99 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 4 110 308,00 | 4 110 308,00 | 1 514 819,81 |

Slovaška | Obdobje 2007–2013 | 13 688 528,00 | 3 913 688,00 | 1 916 393,92 | 28,59 % | 14,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 1 917 440,00 | 1 917 440,00 | 958 196,96 |

Finska | Obdobje 2007–2013 | 39 448 827,00 | 10 718 803,00 | 2 761 417,89 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 5 412 465,00 | 5 412 465,00 | 0,00 |

Švedska | Obdobje 2007–2013 | 54 664 803,00 | 14 853 199,00 | 3 826 536,00 | 27,17 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 7 500 130,00 | 7 500 130,00 | 0,00 |

Združeno kraljestvo | Obdobje 2007–2013 | 137 827 889,00 | 22 244 608,00 | 9 647 952,23 | 16,14 % | 7,00 % |

Proračunsko leto: 2008 | 22 244 608,00 | 22 244 608,00 | 9 647 952,23 |

Skupaj konvergenca in nekonvergenca | Obdobje 2007–2013 | 4 304 949 019,00 | 1 035 362 743,00 | 477 932 590,27 | 24,05 % | 11,10 % |

Proračunsko leto: 2008 | 607 763 784,00 | 607 763 784,00 | 249 361 192,26 |

PREGLEDNICA IV: OPERATIVNI PROGRAMI, KI JIH JE KOMISIJA SPREJELA LETA 2008

Država | Znesek ESR | Datum odločbe | Številka odločbe |

BE | Belgija | 26 261 648 | 11. 11. 2008 | C(2008) 6895 |

IE | Irska | 42 266 603 | 9. 9. 2008 | C(2008) 4993 |

HU | Madžarska | 34 850 860 | 9. 9. 2008 | C(2008) 4684 |

MT | Malta | 8 372 329 | 10. 12. 2008 | C(2008) 8380 |

PL | Poljska | 734 092 574 | 16. 10. 2008 | C(2008) 6007 |

SI | Slovenija | 21 640 283 | 19. 11. 2008 | C(2008) 7279 |

UK | Združeno kraljestvo | 137 827 889 | 9. 9. 2008 | C(2008) 4994 |

SKUPAJ | 1 005 312 186 |

PREGLEDNICA V: RAZČLENITEV ESR PO PREDNOSTNI OSI IN DRŽAVI ČLANICI

Država | Prednostna os 1 | Prednostna os 2 | Prednostna os 3 | Prednostna os 4 | Prednostna os 5 | Skupaj |

|Znesek | % |Znesek | % |Znesek | % |Znesek | % |Znesek | % | | | BE |Belgija |7 561 648 |28,79 |5 000 000 |19,04 |9 488 352 |36,13 |2 900 000 |11,04 |1 311 648 |4,99 | 26 261 648 | | BG |Bolgarija |8 000 970 |10,00 |36 004 371 |45,00 |20 002 426 |25,00 |12 001 456 |15,00 |4 000 485 |5,00 | 80 009 708 | | CZ |Češka |- |- |11 926 937 |44,00 |13 824 404 |51,00 |- |- |1 355 334 |5,00 | 27 106 675 | | DK |Danska |21 365 342 |15,98 |47 149 524 |35,27 |46 015 266 |34,42 |12 461 279 |9,32 |6 683 758 |5,00 | 133 675 169 | | DE |Nemčija |8 145 000 |5,23 |57 560 225 |36,93 |68 687 844 |44,07 |19 438 000 |12,47 |2 034 348 |1,31 | 155 865 417 | | EE |Estonija |15 264 531 |18,05 |24 583 929 |29,07 |21 209 664 |25,08 |19 281 513 |22,80 |4 228 402 |5,00 | 84 568 039 | | IE |Irska |34 766 000 |82,25 |- |- |6 000 000 |14,20 |1 500 603 |3,55 |- |- | 42 266 603 | | EL |Grčija |77 272 459 |37,18 |59 689 538 |28,72 |32 320 240 |15,55 |33 300 000 |16,02 |5 250 000 |2,53 | 207 832 237 | | ES |Španija |403 067 965 |35,61 |344 241 335 |30,41 |316 510 945 |27,96 |49 336 048 |4,36 |18 734 619 |1,66 | 1 131 890 912 | | FR |Francija |59 621 494 |27,60 |63 029 212 |29,17 |85 049 416 |39,37 |5 699 644 |2,64 |2 653 318 |1,23 | 216 053 084 | | IT |Italija |161 250 284 |38,00 |106 085 713 |25,00 |106 085 713 |25,00 |16 973 714 |4,00 |33 947 430 |8,00 | 424 342 854 | | CY |Ciper |2 200 000 |11,15 |3 250 000 |16,48 |12 924 418 |65,52 |1 000 000 |5,07 |350 000 |1,77 | 19 724 418 | | LV |Latvija |20 860 942 |16,69 |46 128 750 |36,90 |24 153 000 |19,32 |28 911 476 |23,13 |4 961 395 |3,97 | 125 015 563 | | LT |Litva |13 667 647 |24,98 |22 431 005 |41,00 |9 249 241 |16,90 |6 693 770 |12,23 |2 671 745 |4,88 | 54 713 408 | | HU |Madžarska |- |- |24 163 925 |69,34 |8 944 392 |25,66 |- |- |1 742 543 |5,00 | 34 850 860 | | MT |Malta |2 175 000 |25,98 |1 760 250 |21,02 |4 095 079 |48,91 |- |- |342 000 |4,08 | 8 372 329 | | NL |Nizozemska |16 913 233 |34,82 |7 379 398 |15,19 |16 903 461 |34,80 |4 987 125 |10,27 |2 395 200 |4,93 | 48 578 417 | | AT |Avstrija |- |- |5 164 318 |98,19 |50 000 |0,95 |- |- |45 000 |0,86 | 5 259 318 | | PL |Poljska |168 841 292 |23,00 |146 818 515 |20,00 |146 818 515 |20,00 |234 909 624 |32,00 |36 704 628 |5,00 | 734 092 574 | | PT |Portugalska |53 065 134 |21,53 |78 058 495 |31,67 |90 026 920 |36,52 |17 403 406 |7,06 |7 931 294 |3,22 | 246 485 249 | | RO |Romunija |9 975 000 |4,32 |105 000 000 |45,51 |30 000 000 |13,00 |75 000 000 |32,51 |10 739 207 |4,65 | 230 714 207 | | SI |Slovenija |2 164 029 |10,00 |7 141 293 |33,00 |7 574 097 |35,00 |2 164 029 |10,00 |2 596 835 |12,00 | 21 640 283 | | SK |Slovaška |- |- |10 467 810 |76,47 |2 536 292 |18,53 |- |- |684 426 |5,00 | 13 688 528 | | FI |Finska |3 445 000 |8,73 |16 990 000 |43,07 |14 783 827 |37,48 |3 606 000 |9,14 |624 000 |1,58 | 39 448 827 | | SE |Švedska |13 666 201 |25,00 |10 932 961 |20,00 |19 132 681 |35,00 |8 199 720 |15,00 |2 733 240 |5,00 | 54 664 803 | | UK |Združeno kraljestvo |39 634 805 |28,76 |33 589 711 |24,37 |49 620 896 |36,00 |11 598 450 |8,42 |3 384 027 |2,46 | 137 827 889 | | Vse skupaj | 1 142 923 976 |26,55 |1 274 547 215 |29,61 |1 162 007 089 |26,99 |567 365 857 |13,18 |158 104 882 |3,67 |4 304 949 019 | |

Zaradi lažjega sklicevanja glejte naslednjo legendo:

Prednostna os 1: ukrepi za prilagoditev ribiške flote EU

Prednostna os 2: ribogojstvo, ribolov v celinskih vodah, predelava in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva

Prednostna os 3: ukrepi v skupnem interesu

Prednostna os 4: trajnostni razvoj ribiških območij

Prednostna os 5: tehnična pomoč

[1] Poročila o izvajanju FIUR za obdobje 2000–2006 so vključena v „Letno poročilo o izvajanju strukturnih skladov“.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo, UL L 223,

15.8.2006, str. 1.

[3] Uredba Sveta (ES) št. 744/2008 z dne 24. julija 2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza, UL L 202, 31.7.2008, str. 1.

[4] Prednostna os 1: ukrepi za prilagoditev ribiške flote Skupnosti

Prednostna os 2: ribogojstvo, ribolov v celinskih vodah, predelava in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva

Prednostna os 3: ukrepi v skupnem interesu

Prednostna os 4: trajnostni razvoj ribiških območij

Prednostna os 5: tehnična pomoč

[5] Opomba: Čeprav je bil rok za predložitev letnega poročila 30. junij 2009, Komisija še ni prejela in sprejela vseh letnih poročil o izvajanju za leto 2008. Zato informacije v tem poročilu niso popolne.

[6] http://ec.europa.eu/fisheries/meetings_events/events/archives/events_2007/conference_151107_en.htm.