[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.11.2009

COM(2009)627 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

PROGRAM EVROPSKE SKUPNOSTI SAFA [SEC(2009) 1576 konč.]

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

PROGRAM EVROPSKE SKUPNOSTI SAFA(Besedilo velja za EGP)

Namen poročila

V členu 6(2) Direktive 2004/36/ES je določeno naslednje:

„Komisija vsako leto da na voljo javnosti in zainteresiranim stranem v gospodarski panogi poročilo o zbranih informacijah, ki vsebuje analizo vseh informacij, prejetih v skladu s členom 5. Ta analiza je enostavna in zlahka razumljiva ter pokaže, ali obstaja povečano tveganje varnosti za letalske potnike. V analizi viri informacij niso razpoznavni.“

To je tretje letno poročilo, ki zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2008.

1. PROGRAM ES SAFA

1.1. Začetki programa ES SAFA

Program SAFA je bil prvotno osnovan na Evropski konferenci civilnega letalstva (ECAC) leta 1996. Program SAFA ni temeljil na evropski pravno zavezujoči podlagi, temveč na zavezi generalnih direktorjev držav članic, ki so sodelovale na konferenci ECAC. Inšpekcijski pregledi „tujih“ zrakoplovov so zajemali zrakoplove, ki se ne uporabljajo ali upravljajo pod nadzorom pristojnega organa države, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled.

Dne 30. aprila 2004 je bila objavljena Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (t. i. „Direktiva SAFA“), s katero so države članice EU pravno obvezane, da izvajajo preverjanja na ploščadi pri zrakoplovih iz tretjih držav, ki pristanejo na njihovih letališčih, pri čemer je „zrakoplov iz tretje države“ zrakoplov, ki se ne uporablja ali upravlja pod nadzorom pristojnega organa države članice EU; ta direktiva pa državam članicam EU nikakor ne prepoveduje inšpekcijskih pregledov zrakoplovov iz drugih držav članic EU. Države članice EU so imele na voljo dve leti za prenos direktive v nacionalno zakonodajo.

Na podlagi odločitve generalnih direktorjev držav članic ECAC je postala za program SAFA pristojna Evropska skupnost (ES) in od 1. januarja 2007 je za upravljanje in nadaljnji razvoj programa ES SAFA odgovorna Evropska komisija, pri tem pa ji pomaga Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA). EASA je agencija Evropske komisije s sedežem v Kölnu, ki je odgovorna za operativno upravljanje programa ES SAFA v imenu Evropske komisije, in sicer v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 768/2006.

Do leta 2006 so operativne elemente programa SAFA izvajali osrednji skupni letalski organi (CJAA). Konec leta 2006 so se usklajevalne dejavnosti v okviru programa SAFA, vključno s centralizirano zbirko podatkov, z organov CJAA prenesle na agencijo EASA.

Nadaljnje sodelovanje petnajstih držav članic ECAC, ki niso države EU, in s tem vseevropska razsežnost programa sta bila zagotovljena s podpisom delovnega dogovora med vsako od teh posameznih držav in agencijo EASA. Pri programu ES SAFA skupaj s 27 državami članicami EU sodeluje skupno 42 držav ( glej Dodatek A ).

1.2. Delovanje programa ES SAFA

V vsaki državi, ki sodeluje pri programu SAFA, so lahko za zrakoplove (zrakoplove iz tretjih držav za države članice EU ali tuje zrakoplove za države članice ECAC, ki niso članice EU) obvezna preverjanja na ploščadi, ki zajemajo predvsem preverjanje dokumentov in priročnikov zrakoplova, licenc posadke zrakoplova, vidnega stanja zrakoplova ter prisotnosti in stanja obvezne varnostne opreme v kabini. Ta preverjanja se opravljajo na podlagi Standardov Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), in sicer Priloge 1 (Izdaja licenc za osebje), Priloge 6 (Delovanje zrakoplova) in Priloge 8 (Plovnost zrakoplova).

Ti pregledi se izvajajo v skladu s postopkom, ki je enak za vse sodelujoče države. Njihovi izidi so nato obravnavani v poročilih, katerih oblika je prav tako enaka za vse sodelujoče države. V primeru pomembnih nepravilnosti se obvestita upravljavec in ustrezni letalski organ (država upravljavca ali država registracije), da se sprejmejo ukrepi za odpravo napak, in sicer ne le v zvezi s pregledanim zrakoplovom, temveč tudi v zvezi z drugimi zrakoplovi, ki bi jih nepravilnosti splošne narave lahko zadevale. Vsi podatki iz poročil ter dodatne informacije se izmenjujejo in shranjujejo v centralizirani računalniški zbirki podatkov, ki jo je vzpostavila in jo upravlja agencija EASA.

Glavne značilnosti programa ES SAFA so povzete v naslednjih točkah:

- program SAFA izvajajo vse sodelujoče države: načeloma vseh 42 držav ECAC (države članice EU in države ECAC, ki niso članice EU, ki so z agencijo EASA podpisale delovni dogovor);

- širše razširjanje rezultatov preverjanj na ploščadi v okviru programa SAFA s centralizirano zbirko podatkov;

- pristop od spodaj navzgor: program je zasnovan na preverjanjih zrakoplovov na ploščadi;

- usmerjenost programa: program je usmerjen predvsem na zrakoplove iz tretjih držav, ki letijo v EU in države, ki sodelujejo pri programu SAFA (čeprav se lahko preverjanja v okviru programa SAFA izvajajo tudi na zrakoplovih iz držav članic EU);

- bistveni cilj programa je preverjanje, ali so upoštevani standardi organizacije ICAO, ki veljajo za vse pregledane zrakoplove v vseh državah.

1.3. Vključitev programa ES SAFA v splošen koncept letalske varnosti

Izkušnje na podlagi preverjanj v okviru programa SAFA, izvedenih v zadnjih nekaj letih, kažejo, da ta preverjanja podajajo splošno sliko varnosti tujih upravljavcev. Vendar ta slika ni popolna, saj na osnovi preverjanj ni mogoče ugotoviti celovitega stanja na področju varnosti določenega zrakoplova ali upravljavca. Nekatere vidike varnosti je med preverjanjem namreč težko oceniti (npr. upravljanje virov za posadko, popolna plovnost itd.), in sicer zaradi omejenega časa, ki je na voljo za izvajanje preverjanja, in posledično zaradi omejenih možnosti za podrobnejše preverjanje. Vrednost teh pokazateljev se bo dodatno povečala s povečanjem ravni usklajevanja med državami, ki sodelujejo pri izvajanju preverjanj v okviru programa SAFA.

Celovita ocena določenega zrakoplova ali upravljavca je mogoča le s stalnim nadzorom odgovornega nacionalnega organa civilnega letalstva (države upravljavca ali države registracije). Tako so informacije, pridobljene s programom ES SAFA, koristne:

- predvsem kot preventivno sredstvo za prepoznavanje morebitnih negativnih trendov na področju varnosti, pri čemer so številne in/ali ponavljajoče se ugotovitve v zvezi z določenim upravljavcem dober pokazatelj morebitnih strukturnih pomanjkljivosti, tako v zvezi z upravljanjem nadzora kakovosti tega upravljavca kot tudi v zvezi z ravnjo nadzora varnosti, ki ga izvajajo odgovorni nacionalni organi civilnega letalstva države, v kateri je ta upravljavec certificiran; podobne negativne trende je mogoče razbrati tudi v zvezi s posameznimi vrstami zrakoplovov;

- bolj neposredno lahko preverjanja v okviru programa SAFA v realnem času prispevajo k varnemu delovanju pravkar pregledanega zrakoplova, saj morajo inšpekcijski organi poskrbeti, da se ukrepi za odpravo napak sprejmejo neposredno pred nadaljnjim delovanjem tega zrakoplova.

Poleg tega so preverjanja v okviru programa SAFA po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 2111/2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, postala eno izmed pomembnejših meril, ki jih Komisija upošteva pri sprejemanju odločitev v zvezi z vključitvijo letalskih prevoznikov na seznam Skupnosti, in sicer vse od sestave prvega seznama Skupnosti marca 2006 in njegovih poznejših rednih posodobitev.

1.4. Razvoj programa v letu 2008

Komisija je 16. aprila 2008 sprejela dva pomembna zakonodajna ukrepa, namenjena nadaljnji krepitvi programa ES SAFA:

- Direktiva Komisije 2008/49/ES, ki vsebuje ključne elemente priročnika o postopkih SAFA in določa usklajena pravila za izvajanje preverjanj v okviru programa SAFA, vključno z nadaljnjimi ukrepi, časovnim okvirom obveznega poročanja (15 delovnih dni) in obveznim sporočanjem rezultatov inšpekcijskih pregledov preverjenim upravljavcem z izdajo dokazila o preverjanju v enotni obliki. Poleg tega navedena direktiva uvaja skupna merila za usposabljanje inšpektorjev SAFA. EASA je bila pooblaščena, da podpre sodelujoče države z razvojem podrobnih smernic, ki bodo v skladu s ključnimi elementi Direktive;

- Uredba Komisije (ES) št. 351/2008, ki izvaja strukturiran, vseevropski pristop k prednostni razvrstitvi preverjanj na ploščadi v okviru programa SAFA glede potencialno nevarnih subjektov preverjanja, katerega cilj je spodbujanje boljše uporabe razpoložljivih inšpekcijskih virov.

Kot je določeno v Direktivi Komisije 2008/49/ES, je EASA razvila in izdala podrobne smernice za usposabljanje inšpektorjev za preverjanje na ploščadi v okviru programa SAFA, v katerih so določeni standardi, ki so enaki v vseh sodelujočih državah. Merila za usposabljanje se osredotočajo na ustreznost, usposabljanje (vključno s ponavljajočim se usposabljanjem) in izkušnje inšpektorjev. Pri usposabljanju inšpektorjev je treba upoštevati načrt, ki ga je pripravila EASA, usposobljenost neodvisnih izvajalcev usposabljanja pa mora biti v skladu z določenimi skupnimi merili.

Številne pobude, ki so se začele v letu 2007, so se v letu 2008 nadaljevale in postale redne standardne dejavnosti v okviru programa ES SAFA; mednje spadajo npr. vnašanje poročil o pregledu kakovosti v zbirko podatkov SAFA s strani sodelujočih držav in analiza zbirke podatkov. Namen te analize, ki se opravlja vsake štiri mesece, je poskusiti čim prej opredeliti morebitne pomanjkljivosti in negativne trende na področju varnosti, da bi jih bilo mogoče pravočasno obravnavati, preden dejansko ogrozijo varnost mednarodnega letalstva. Metodologija za izvedbo te analize se je dodatno izboljšala in okrepila, da bi se čim bolj povečala uporaba razpoložljivih podatkov SAFA.

Oktobra 2008 se je zbirka podatkov SAFA zelo posodobila, kar je omogočilo boljše poročanje, podporo spremljanju postopka prednostne razvrstitve (določenega z Uredbo Komisije (ES) št. 351/2008) in boljši potek dela. Poleg izvajanja sprememb, uvedenih z Direktivo Komisije 2008/49/ES, zlasti obveznega poročanja o ukrepih razreda 3, se je s posodobitvijo uvedel pomemben nov element, namenjen povečanju skladnosti ugotovitev z uporabo niza vnaprej opisanih ugotovitev, ki ga je razvila in ga vzdržuje EASA.

Zbirka podatkov SAFA se je uporabljala tudi kot popolnoma operativno okolje za usposabljanje, ki je omogočalo praktično usposabljanje uporabnikov.

1.5. Uvedba pristopa, ki temelji na tveganju

Na novo sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 351/2008 (ki je začela veljati aprila 2008) uvaja koncept prednostnega razvrščanja preverjanj v okviru programa SAFA z vseevropskega vidika, pri katerem se od sodelujočih držav zahteva, da prednostno razvrstijo del svojih preverjanj na ploščadi pri določenih subjektih (posamezni upravljavci ali vsi certificirani upravljavci v določeni državi). Prednostni seznam sestavi Evropska komisija in ga po potrebi posodablja v skladu z merili, določenimi na podlagi navedene uredbe, in sicer:

- informacije, ki jih pošlje EASA po analizi zbirke podatkov SAFA;

- informacije s sestankov Odbora za varnost v zračnem prometu;

- informacije, ki jih Komisiji pošljejo države članice.

Poleg tega se pri upravljavcih, ki so navedeni v Prilogi B seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov (sestavljen na podlagi Uredbe (ES) št. 2111/2005), ter pri drugih upravljavcih, ki so certificirani v isti državi kot kateri koli upravljavec, ki se hkrati nahaja na seznamu Skupnosti, tudi opravijo prednostni inšpekcijski pregledi.

Prvi prednostni seznam je bil objavljen 20. aprila 2008 in je bil v istem letu dvakrat pregledan. V letu 2008 se je 1 481 od skupno 10 337 preverjanj v okviru programa SAFA opravilo v zvezi s subjekti, navedenimi na prednostnem seznamu.

2. CENTRALIZIRANA ZBIRKA PODATKOV SAFA

Centralizirano zbirko podatkov SAFA upravlja agencija EASA od decembra 2006, ko je bila z osrednjih združenih letalskih organov (CJAA) na Nizozemskem prenesena na agencijo EASA v Kölnu v Nemčiji.

Čeprav zbirko upravlja in vzdržuje EASA, pa so za vključitev poročil v zbirko podatkov odgovorni posamezni nacionalni letalski organi (NAA) 42 držav, ki sodelujejo pri programu SAFA.

Države, ki sodelujejo pri programu SAFA, so leta 2008 opravile rekordnih 10 337 inšpekcijskih pregledov, pri katerih je bilo zbranih približno 11 298 ugotovitev ( glej Dodatek A ).

Podatki v zbirki podatkov so zaupni, saj se izmenjujejo le z drugimi sodelujočimi državami in niso na voljo širši javnosti. Do zbirke podatkov imajo dostop vsi nacionalni letalski organi sodelujočih držav prek (varne) internetne povezave.

3. PODROČJA INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA

V skladu z „Direktivo SAFA“ morajo države članice prednostno inšpekcijsko pregledati zrakoplove, pri katerih obstaja sum, da ne izpolnjujejo mednarodnih varnostnih standardov (na podlagi npr. redne analize zbirke podatkov, ki jo opravlja agencija EASA). Poleg tega se preverjanja na ploščadi v okviru programa SAFA lahko izvedejo na kraju samem.

Inšpekcijski pregledi so lahko usmerjeni na pet področij:

1. državo upravljavca (preverjanje upravljavcev iz ene države),

2. vrsto zrakoplova,

3. naravo letov (redni, čarterski, tovorni itd.),

4. upravljavca iz tretje države,

5. zrakoplov, identificiran z registrsko oznako.

V dodatkih B, C in D so navedene države upravljavcev, vrste zrakoplovov in upravljavci, ki so bili pregledani med letom 2008. Ti podatki dokazujejo, da program ES SAFA zajema obširno področje in da se uporablja nediskriminacijsko.

Neovirano delovanje programa je razvidno tudi iz spodnje razpredelnice, v kateri so združene informacije iz dodatkov, s čimer je podan pregled dejavnosti.

Čeprav je na podlagi „Direktive SAFA“ glavna obveznost držav članic EU preverjanje zrakoplovov iz tretjih držav, ki uporabljajo letališča EU, se inšpekcijski pregledi izvajajo tudi pri zrakoplovih upravljavcev iz EU. V naslednji razpredelnici so prikazani rezultati:

Inšpekcijski pregledi | 10 337 inšpekcijskih pregledov … |

Upravljavec | … 1 067 različnih upravljavcev … |

Država upravljavca | … iz 131 držav … |

Vrsta zrakoplova | … ki letijo z 220 različnimi (pod)vrstami zrakoplovov |

Iz spodnje razpredelnice pa je razvidno, da veliko večino vseh letov znotraj držav članic EU opravijo upravljavci iz EU in da so na splošno države, ki sodelujejo pri programu SAFA, še vedno uporabljale širša merila prejšnjega programa ECAC SAFA.

Inšpekcijski pregledi upravljavcev iz EU | Inšpekcijski pregledi upravljavcev zunaj EU |

2008 | 5 879 | 4 458 |

Odstotek | 56,87 % | 43,13 % |

Države članice EU so opravile 9 040 od 10 337 inšpekcijskih pregledov, opravljenih v letu 2008: 42,7 % (3 857) jih je bilo opravljenih pri upravljavcih, certificiranih v tretjih državah (ki niso članice EU), preostalih 57,3 % (5 183) pa pri upravljavcih iz EU. V letu 2008 so upravljavci iz tretjih držav približno 700 000-krat pristali na letališčih Skupnosti, pri čemer znaša inšpekcijska stopnja (št. inšpekcijskih pregledov/št. pristankov) približno 0,5 % (tj. 5 inšpekcijskih pregledov na vsakih 1 000 pristankov). Pristankov upravljavcev iz EU v drugi državi EU (ki ni pristojna za nadzor njihove varnosti) je bilo za več kot 2 900 000; pri čemer znaša inšpekcijska stopnja za upravljavce iz EU 0,17 %

4. GLAVNI REZULTATI INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV V OKVIRU PROGRAMA SAFA

4.1. Splošne ugotovitve inšpekcijskih pregledov

Prvo izhodišče v zvezi z ugotovitvami, pri katerih gre za odstopanje od standardov organizacije ICAO, je kvantitativni pristop. Pri tem pristopu se ugotavlja razmerje med skupnim številom ugotovitev (U) ter skupnim številom inšpekcijskih pregledov (I) in točk pregleda (TP).

Med inšpekcijskim pregledom se uporabi seznam, ki zajema 54 različnih točk pregleda. V večini primerov se med pregledom ne preverjajo vse točke, saj čas med prihodom zrakoplova in njegovim odhodom ne dopušča celovitega pregleda. Razmerje med skupnim številom ugotovitev in skupnim številom točk, za katere je bil opravljen pregled, je zato lahko pomenljivejše kot razmerje, ki temelji zgolj na številu inšpekcijskih pregledov. Rezultati so prikazani v spodnji razpredelnici:

Obdobje |

od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 |

Inšpekcijski pregledi skupaj (I) | 10 337 |

Točke pregleda skupaj (TP) | 358 046 |

Ugotovitve skupaj (U) | 11 298 |

Povprečno št. točk pregleda med inšpekcijskim pregledom | 34,64 |

Ugotovitve/inšpekcijski pregledi (U/I) | 1,093 |

Ugotovitve/točke pregleda (U/TP) | 0,0315 |

4.2. Ugotovitve inšpekcijskih pregledov in njihove kategorije

Upoštevati je treba ne le absolutno število ugotovitev na podlagi pregledov, temveč tudi njihovo „resnost“. V ta namen so bile opredeljene tri kategorije ugotovitev. Ugotovitev „kategorije 1“ se imenuje manj pomembna ugotovitev, „kategorija 2“ je pomembna ugotovitev, „kategorija 3“ pa je zelo pomembna ugotovitev. Izrazi „manj pomembna“, „pomembna“ in „zelo pomembna“ se navezujejo na stopnjo odstopanja od standardov organizacije ICAO. Glavni namen razvrščanja ugotovitev v kategorije je ugotoviti, v kolikšnem obsegu se standard upošteva in kako resno je neizpolnjevanje tega standarda.

Inšpekcijski pregledi in kategorije ugotovitev so zabeleženi v zbirki podatkov, rezultati pa so prikazani v spodnji razpredelnici.

Št. ugotovitev (U) | Razmerje ugotovitev (Kat. U/I) |

Iz te razpredelnice je razvidno, da:

- je pri upravljavcih iz držav članic EU, ECAC in držav Oceanije manj ugotovitev na inšpekcijski pregled od povprečja,

- je pri upravljavcih iz Afrike, Ruske federacije, Belorusije, osrednje Azije, Azije, Bližnjega vzhoda, Severne Amerike in severne Afrike več ugotovitev na inšpekcijski pregled od povprečja.

- [pic]

Razvoj v zadnjih petih letih kaže, da se je povprečno število ugotovitev (na inšpekcijski pregled) zmanjšalo v skoraj vseh geografskih regijah, zlasti pri upravljavcih, ki so jim licenco izdale Ruska federacija, Belorusija in srednjeazijske države (CIS). Edini izjemi sta Latinska Amerika in Karibi (LAC).

Porazdelitev po regijah organizacije ICAO

Št. ugotovitev (U) | Razmerje ugotovitev (Kat. U/I) |

Št. ugotovitev | 11 298 |

SPREJETI UKREPI | Obvestilo organu in upravljavcu | 3 566 |

Omejitev letov zrakoplova | 109 |

Ukrepi za odpravo napak pred dovoljenjem za let | 1 407 |

Prepoved leta | 14 |

Takojšnja prepoved opravljanja letov | 10* |

* Brez prepovedi letov/operativnih omejitev, ki jih je uvedla ES v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

[1] EU – Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

[2] Evropa (ECAC) – Albanija, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Malta, Republika Moldavija, Monako, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina in Združeno kraljestvo.

[3] Ruska federacija, Belorusija in osrednja Azija (CIS) – Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

[4] Severna Amerika (NA) – Bermudi, Kanada in Združene države Amerike.

[5] Latinska Amerika in Karibi (LAC) – Anguilla, Antigua in Barbuda, Argentina, Aruba, Bahami, Barbados, Belize, Bolivija, Brazilija, Kajmanski otoki, Čile, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Dominica, Dominikanska republika, Ekvador, Salvador, Grenada, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras, Jamajka, Mehika, Nizozemski Antili, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Portoriko, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Surinam, Trinidad in Tobago, otoki Turks in Caicos, Urugvaj, Venezuela (Bolivarska republika).

[6] Bližnji vzhod in severna Afrika (MENA) – Alžirija, Bahrajn, Egipt, Iran (Islamska republika), Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libijska arabska džamahirija, Oman, Katar, Saudska Arabija, Sudan, Sirska arabska republika, Tunizija, Združeni arabski emirati in Jemen.

[7] Afrika (AFR) – Angola, Benin, Botsvana, Burkina Faso, Burundi, Kamerun, Kapverdski otoki, Srednjeafriška republika, Čad, Komori, Kongo, Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Kenija, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mauritius, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Somalija, Južna Afrika, Svazi, Togo, Uganda, Združena republika Tanzanija, Zambija, Zimbabve.

[8] Azija (AS) – Afganistan, Bangladeš, Butan, Država Brunej, Kambodža, Kitajska, Demokratična ljudska republika Koreja, Hongkong (posebna administrativna regija Kitajske), Indija, Indonezija, Japonska, Laoška ljudska demokratična republika, Malezija, Maldivi, Mongolija, Mjanmar, Nepal, Pakistan, Filipini, Republika Koreja, Singapur, Šrilanka, Tajvan, Tajska, Vzhodni Timor in Vietnam.

[9] Oceanija (OC) – Avstralija, Fidži, Kiribati, Marshallovi otoki, Mikronezija (Federativne države), Nauru, Nova Zelandija, Palau, Papua Nova Gvineja, Samoa, Salomonovi otoki, Tonga, Tuvalu in Vanuatu.

[10] APAC – azijska in pacifiška regija organizacije ICAO: Avstralija, Bangladeš, Butan, Država Brunej, Kambodža, Kitajska (vključno s Hongkongom in Macaom), Cookovi otoki, Demokratična ljudska republika Koreja, Fidži, Indija, Indonezija, Japonska, Kiribati, Laoška ljudska demokratična republika, Malezija, Maldivi, Marshallovi otoki, Mikronezija, Mongolija, Mjanmar, Nauru, Nepal, Nova Zelandija, Palau, Papua Nova Gvineja, Filipini, Republika Koreja, Samoa, Singapur, Salomonovi otoki, Šrilanka, Tajska, Tonga, Vanuatu in Vietnam.

[11] ESAF – vzhodno- in južnoafriška regija organizacije ICAO: Angola, Bocvana, Burundi, Komori, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Kenija, Lesoto, Madagaskar, Malavi, Mauritius, Mozambik, Namibija, Ruanda, Sejšeli, Somalija, Južna Afrika, Svazi, Uganda, Združena republika Tanzanija, Zambija in Zimbabve.

[12] EUR/NAT – evropska in severnoatlantska regija organizacije ICAO: Albanija, Alžirija, Andora, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Belorusija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Monako, Črna gora, Maroko, Nizozemska (vključno z Nizozemskimi Antili), Norveška, Poljska, Portugalska, Republika Moldavija, Romunija, Ruska federacija, San Marino, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tadžikistan, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Tunizija, Turčija, Turkmenistan, Ukrajina, Združeno kraljestvo (vključno s Kajmanskimi otoki in Bermudi) ter Uzbekistan.

[13] MID – bližnjevzhodna regija organizacije ICAO: Afganistan, Bahrajn, Ciper, Egipt, Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libijska arabska džamahirija, Oman, Pakistan, Katar, Saudska Arabija, Sudan, Sirska arabska republika, Združeni arabski emirati in Jemen.

[14] NACC – severnoameriška, srednjeameriška in karibska regija organizacije ICAO: Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Kanada, Kostarika, Kuba, Dominikanska republika, Salvador, Grenada, Gvatemala, Haiti, Honduras, Jamajka, Mehika, Nikaragva, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Trinidad in Tobago ter Združene države Amerike.

[15] SAM – južnoameriška regija organizacije ICAO: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Panama, Paragvaj, Peru, Surinam, Urugvaj in Venezuela.

[16] WACAF – zahodno- in srednjeafriška regija organizacije ICAO: Benin, Burkina Faso, Kamerun, Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Čad, Kongo, Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Sao Tome in Principe, Senegal, Sierra Leone ter Togo.