[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.9.2009

COM(2009) 489 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju določb o žigosanju potnih listin državljanov tretjih držav v skladu s členoma 10 in 11 Uredbe (ES) št. 562/2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)

UVOD

Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)[1] je začela veljati 13. oktobra 2006. Zakonik o schengenskih mejah je potrdil obveznost sistematičnega žigosanja potnih listin državljanov tretjih držav pri vstopu in izstopu, ki jo je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 2133/2004[2]. Zakonik določa tudi seznam listin, v katere se odtisne vstopni ali izstopni žig, in listin, ki se jih ne žigosa. Uvaja tudi možnost domneve pristojnih nacionalnih organov, da državljan tretje države s potno listino brez vstopnega žiga ne izpolnjuje pogojev glede trajanja bivanja v zadevni državi članici. Državljan tretje države lahko to domnevo ovrže. Če domneve ne ovrže, se lahko odstrani z ozemlja zadevne države članice.

Komisija je 6. novembra 2006 sprejela priporočilo o skupnem „Praktičnem priročniku za mejne policiste“[3] (v nadaljnjem besedilu: Schengenski priročnik) s posebnimi smernicami za žigosanje potnih listin (točka 4 oddelka I dela dva) in zlasti oprostitve žigosanja, situacije v zvezi s pomanjkanjem prostora za žigosanje v potni listini, žigosanje potnih listin državljanov tretjih držav, ki morajo imeti vizum, itd.

Komisija v skladu z določbami odstavka 6 člena 10 Zakonika o schengenskih mejah poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do konca leta 2008 o izvajanju določb o žigosanju potnih listin .

V ta namen je Komisija avgusta 2008 pripravila vprašalnik, naslovljen na države članice z namenom pridobiti informacije o izvajanju določb o žigosanju potnih listin državljanov tretjih držav. Za prejem zahtevanih informacij je bilo potrebnih več opominov. To poročilo je bilo pripravljeno na podlagi odgovorov, ki jih je zagotovilo petindvajset schengenskih držav članic. Dve državi članici (Malta in Portugalska) zahtevanih informacij nista zagotovili.[4]

GLAVNI ELEMENTI REžIMA žIGOSANJA

Prvič, upoštevati je treba obveznost sistematičnega žigosanja potnih listin pri vstopu in izstopu državljanov tretjih držav, ki pridejo na schengensko območje z namenom kratkoročnega bivanja, in sicer ne dlje od treh mesecev v šestmesečnem obdobju.

Ponoviti je treba, da morajo mejni policisti tudi pri delni opustitvi mejne kontrole iz člena 8 Zakonika o schengenskih mejah žigosati potne listine državljanov tretjih držav pri vstopu in izstopu.

Odstavek 3 člena 10 Zakonika o schengenskih mejah določa opustitve sistematičnega žigosanja, in sicer za potne listine voditeljev držav in dostojanstvenikov, katerih prihod je bil vnaprej uradno napovedan po diplomatski poti, ter druge kategorije, kot so naštete v navedenem členu.

Vstopni ali izstopni žig se ne odtisne v potne listine državljanov EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice. Poleg tega se žig ne odtisne v listine obmejnih prebivalcev v okviru režima obmejnega prometa v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1931/2006[5]. Pri vstopu in izstopu se žig ne odtisne v potne listine državljanov tretjih držav in družinskih članov državljanov EU, kadar ti predložijo dovoljenje za stalno prebivanje, ki ga je izdala država članica v skladu s členom 10 Direktive 2004/38/ES[6].

Praktični postopki za žigosanje so določeni v Prilogi IV o žigosanju Zakonika o schengenskih mejah, ki na primer uvaja skupna pravila o žigosanju potnih listin državljanov tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, ali obveznost držav članic, da imenujejo nacionalne kontaktne točke, odgovorne za izmenjavo informacij o varnostnih kodah na vstopnih in izstopnih žigih na svojih mejnih prehodih.

Zadnji pododstavek odstavka 3 člena 10 Zakonika o schengenskih mejah določa možnost, da se lahko žigosanje na prošnjo državljana tretje države izjemoma opusti, če bi žigosanje tej osebi povzročilo resne težave (kot so težave političnega značaja). V navedenem primeru je treba vstop in izstop vpisati na ločenem listu, ki se izroči državljanu tretje države.

Člen 11 Zakonika o schengenskih mejah določa možno domnevo o nezakonitem bivanju državljana tretje države, ki se nahaja na ozemlju schengenske države članice, ali izstopa s schengenskega območja brez vstopnega žiga. V navedenem primeru lahko državljan tretje države ovrže domnevo, če na kakršen koli način predloži verodostojen dokaz, na primer vozovnico ali hotelski račun, dokazilo o navzočnosti izven ozemlja držav članic, ki kaže, da je ta oseba upoštevala pogoje v zvezi s kratkoročnim bivanjem na schengenskem območju. V takem primeru pristojni državni organi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso v potni listini državljana tretje države navedejo datum in kraj njegovega prehoda zunanje meje ene od držav članic.

Poleg tega se lahko državljanu tretje države izda obrazec iz Priloge VIII Zakonika o schengenskih mejah. Obrazec se izda le, če državljan tretje države dokaže, da je upošteval pogoj glede trajanja dovoljenega kratkoročnega bivanja, čeprav v njegovi potni listini ni vstopnega žiga.

Če oseba ne ovrže domneve o nezakonitem bivanju, jo lahko pristojni organi odstranijo z ozemlja zadevne države članice.

Države članice se morajo medsebojno obvestiti ter obvestiti Komisijo in generalni sekretariat Sveta o svojih nacionalnih praksah glede domneve o nezakonitem bivanju in njeni ovržbi.

SPLOšNE INFORMACIJE O IZVAJANJU DOLOčB O žIGOSANJU POTNIH LISTIN DRžAVLJANOV TRETJIH DRžAV IN TEžAVAH PRI TEM

Države članice so odgovorile, da izvajajo popolno, pravilno in sistematično žigosanje potnih listin državljanov tretjih držav pri vstopu in izstopu. Države članice navajajo, da pri izvajanju te naloge nimajo večjih težav. Zato niso poročale o nobenih posebnih težavah v zvezi s čakalnimi dobami na zunanjih mejah ali z žigosanjem v primeru delne opustitve mejne kontrole v skladu s členom 8 Zakonika o schengenskih mejah.

Težave, ki so jih opisale države članice, so:

- manjkajoči vstopni žigi drugih držav članic;

Komisija poudarja, da le sistematično žigosanje omogoča zanesljivo dokazovanje datuma in kraja prehoda zunanje meje in da je zato nujno za preverjanje upoštevanja trajanja dovoljenega bivanja državljana tretje države na schengenskem območju (glej tudi alineo 5).

- težave z berljivostjo, nepravilno odtisnjeni žigi (npr. čez vizumsko nalepko, tako da je strojno berljivi del vizuma prekrit in ga zato ni mogoče preveriti z uporabo optičnih čitalcev), žigi, odtisnjeni čez predhodno odtisnjene žige, delno odtisnjeni žigi (del žiga manjka), kaotični in kronološko neurejeni žigi, nejasni žigi in žigi, odtisnjeni na nepravem mestu (npr. čez rob potnega lista ali neberljive dele s premalo črnila);

Da bi lahko brez težav in pravilno določili trajanje bivanja državljana tretje države na schengenskem območju, Komisija opozarja, da so na voljo priporočene prakse o odtisovanju žigov, kot je določeno v točki 4.6 Schengenskega priročnika, in sicer:

- žige je treba po možnosti odtisniti kronološko, da se lažje najde datum, kdaj je oseba nazadnje prešla mejo,

- izstopni žig je treba odtisniti v bližini vstopnega žiga,

- žig je treba odtisniti v vodoravnem položaju, da se ga zlahka prebere,

- žiga se ne sme odtisniti čez že obstoječe žige, vključno z žigi drugih držav.

Poleg tega je treba spomniti, da točka 3 Priloge IV Zakonika o schengenskih mejah določa pravila, ki urejajo žigosanje potnih listin z vizumi. Zato [...] mora biti žig, če je mogoče, odtisnjen tako, da pokriva rob vizuma, ne da bi to vplivalo na čitljivost navedb ali varnostnih oznak na vizumski nalepki . Če je treba odtisniti več žigov [...], se ti odtisnejo na nasprotni strani nalepljenega vizuma. Če je ta stran polna, se žig odtisne na naslednjo stran. Žiga se ne sme odtisniti na strojno berljivi del vizuma.

- premalo prostora za odtis žiga v potni listini – zlasti za voznike tovornjakov ali osebe, ki redno prehajajo zunanjo mejo – in neobstoj predpisov EU glede tega vprašanja;

Pri predstavljanju Schengenskega priročnika se je Komisija zavedala, da se lahko zgodi, da listina, ki državljanu tretje države omogoča prehod meje, ni več primerna za odtis žiga, saj nima več praznih strani. V takšnem primeru se državljanu tretje države priporoči, da zaprosi za nov potni list, kamor se lahko odtisnejo žigi v prihodnje. Če je v potnem listu, v katerem ni več prostora za žigosanje, veljaven vizum, je treba zahtevati nov vizum in ga nalepiti v novi potni list.

Nekatere države članice so poizvedovale, ali odstavek 3 člena 10, ki izjemoma dovoljuje opustitev žigosanja, če bi lahko odtisnjeni vstopni ali izstopni žig državljanu tretje države povzročil resne težave, velja v primerih, ko državljan tretje države v svoji potni listini nima praznih strani za odtis žiga. Komisija meni, da ta določba v navedenem primeru ne velja, saj se opustitev odobri izključno zaradi težav (npr. političnega značaja), ki jih lahko osebi povzroči žigosanje. Vendar se lahko v skladu s priporočili Komisije, določenimi v Schengenskem priročniku[7], izjemoma in zlasti v primeru oseb, ki redno prehajajo mejo, uporabi ločen list, na katerega se lahko odtisnejo nadaljnji žigi. List, ki mora vsebovati informacije, navedene v Schengenskem priročniku, je treba izročiti državljanu tretje države. V vsakem primeru pomanjkanje praznih strani v potnem listu samo po sebi ni veljaven in zadosten razlog za zavrnitev vstopa osebe.

Nekatere države članice navajajo, da uporabljajo takšne ločene liste za odtisovanje vstopnih ali izstopnih žigov na prošnjo državljanov tretjih držav, zlasti voznikov tovornjakov, ki pogosto prehajajo zunanjo mejo. Pozornost je treba posvetiti tudi osebam, ki redno prehajajo mejo in niso upravičene do dovoljenja za obmejni promet. Vredno je poudariti, da Madžarska in Slovenija žigosata ločene liste, priložene hrvaški osebni izkaznici. Navedeni državi članici to sprejemata na podlagi dvostranskih sporazumov iz leta 1997. V skladu z informacijami Slovenije po statistiki manj kot 0,5 % voznikov tovornjakov letno zaprosi za žigosanje ločenih listov. Razlog, ki ga navedejo državljani tretjih držav v prošnji, so zlasti visoki stroški novega potnega lista. V nekaterih primerih hočejo državljani tretjih držav obdržati eno prazno stran za prihodnji vizum ali dovoljenje za prebivanje.

Komisija meni, da zgoraj navedenih primerov ni mogoče upoštevati kot podlage za opustitev žigosanja, ker ne sodijo na področje uporabe zadnjega pododstavka odstavka 3 člena 10 Zakonika o schengenskih mejah.

- neobstoj enotnejšega postopka v zvezi z žigosanjem potnih listin državljanov tretjih držav, ki potujejo z otroki;

Mednarodna organizacija civilnega letalstva je izdala številna nezavezujoča priporočila, vključno z uporabo načela „ena oseba – en potni list“. Načelo je bilo potrjeno na ravni Skupnosti[8]. Če bi veljalo v tretjih državah, bi omogočalo uporabo določb o žigosanju potnih listin za vsako osebo posebej.

- dvom v nujnost žigosanja potnih listin državljanov tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica.

Komisija meni, da se potnih listin državljanov tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica, ne sme žigosati. Namen žigosanja potnega lista je ugotavljanje, ali je državljan tretje države upošteval dovoljeno trajanje kratkoročnega bivanja na schengenskem območju. To ne velja za državljane tretjih držav z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, saj je dovoljeno obdobje bivanja v schengenski državi članici, ki je dovoljenje izdala, določeno z veljavnostjo dovoljenja za prebivanje. Žigosanje potnega lista pri izstopu in ponovnem vstopu ne more vplivati na trajanje bivanja, dovoljeno z dovoljenjem za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica. Preverjanje, ali imetnik dovoljenja za prebivanje upošteva trajanje bivanja, vključno s prehodom zunanjih meja in potovanjem v druge schengenske države članice, mora temeljiti na poročanju o prisotnosti v drugi schengenski državi članici v skladu s členom 22 Schengenske konvencije[9]. Ta instrument morda ne omogoča računanja trajanja bivanja tako zlahka, kot to omogoča preverjanje žigov. Vendar pa je to posledica vzpostavitve območja brez notranjih mejnih kontrol. Poudariti je treba, da Komisija do zdaj ni prejela nobenih informacij o državljanih tretjih držav, imetnikih dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica, ki bi zlorabljali svojo pravico do potovanja glede bivanja v drugi državi članici dlje kot tri mesece.

INFORMACIJE O DRžAVLJANIH TRETJIH DRžAV, KI SO OPROščENI žIGOSANJA (ODSTAVEK 3 čLENA 10) V PRIMERIH OPUSTITEV žIGOSANJA

Večina držav članic ne zbira statističnih podatkov v zvezi s številom prošenj državljanov tretjih držav za oprostitev obveznosti žigosanja ali pa takšnih prošenj sploh ne evidentira. Nekatere države članice so navedle le nekaj prošenj državljanov tretjih držav, ki se obravnavajo posamezno.

Poleg tega se zastavljajo tudi vprašanja v zvezi z žigosanjem potnih listin in računanjem obdobja bivanja državljanov tretjih držav, družinskih članov državljanov Unije, ki potujejo z dovoljenjem za prebivanje v skladu s členom 10 Direktive 2004/38/ES.

Komisija opozarja, da so državljani tretjih držav, družinski člani državljanov Unije, oproščeni žigosanja pri vstopu in izstopu, če potujejo z dovoljenjem za prebivanje, ki so ga izdale države članice v skladu s členom 10 Direktive 2004/38/ES, v spremstvu državljana Unije, ki izvršuje pravico do prostega gibanja ali prebivanja. Nasprotno pa državljan tretje države, družinski član državljana Unije, ni oproščen žigosanja, če potuje sam ali če oseba v spremstvu državljana Unije ne predloži zgoraj navedenega dovoljenja za prebivanje (npr. oseba, ki živi z državljanom EU zunaj EU in nima dovoljenja za prebivanje).

Ni se mogoče izogniti situacijam, ko državljan tretje države, družinski član državljana Unije, združi potovanja, na katerih spremlja državljana EU, ki izvršuje svojo pravico do prostega gibanja, ali se mu pridruži, s potovanji, ko državljan tretje države potuje sam. Komisija meni, da je lahko ta situacija zavajajoča, vendar v resnici ne povzroča težav; državljan tretje države, ki potuje sam, ne more preseči najdaljšega obdobja bivanja na schengenskem območju, tj. treh mesecev. Če državljan tretje države spremlja državljana Unije, trajanje dovoljenega bivanja državljana tretje države ni omejeno na tri mesece v šestmesečnem obdobju.

Končno, nekatere države članice predlagajo, da se seznam kategorij oseb, katerih potnih listin se ne sme žigosati, dopolni z vlakovnim osebjem mednarodnih potniških in tovornih vlakov. Komisija odobrava ta predlog in bo uvedla opustitev žigosanja za vlakovno osebje v zvezi z njegovimi strokovnimi dejavnostmi, primerljivimi z dejavnostmi pilotov in mornarjev, saj vlaki vozijo po določenem voznem redu.

INFORMACIJE O DRžAVLJANIH TRETJIH DRžAV, ZA KATERE SE PRI NJIHOVEM BIVANJU NA OZEMLJU DRžAVE čLANICE ALI PRI NJIHOVEM IZSTOPU S SCHENGENSKEGA OBMOčJA UGOTOVI, DA NIMAJO VSTOPNEGA žIGA V POTNI LISTINI, IN V ZVEZI S KATERIMI JE ALI NI BILA OVRžENA DOMNEVA O NEZAKONITEM BIVANJU (čLEN 11)

Upoštevanja vredno število držav članic posebej ne zbira statističnih podatkov o številu državljanov tretjih držav, za katere se pri njihovem bivanju na ozemlju držav članic ali pri njihovem izstopu s schengenskega območja ugotovi, da nimajo vstopnega žiga, ali o številu oseb, ki so lahko ovrgle domnevo o nezakonitem bivanju ali pa je niso mogle ovreči.

Nekatere države članice (Slovenija, Belgija, Madžarska, Romunija, Italija in Estonija) so zagotovile natančne statistične podatke s tabelami, ki kažejo natančno število državljanov tretjih držav, kraje in datume njihovega vstopa na schengensko območje. Druge države članice so zagotovile le splošne informacije o večjem ali manjšem številu državljanov tretjih držav, ki v potni listini niso imeli vstopnega žiga.

Odstavek 1 člena 11 Zakonika o schengenskih mejah uvaja možnost domneve pristojnih nacionalnih organov, da imetnik potne listine brez vstopnega žiga ne izpolnjuje pogojev glede trajanja bivanja, ki veljajo v zadevni državi članici. Kljub temu iz njihovih odgovorov ni jasno, ali se organi držav članic vedno sklicujejo na domnevo nezakonitega bivanja, če v potnem listu državljana tretje države manjka vstopni žig.

Večina držav članic navaja uporabo obrazca Priloge VIII Zakonika o schengenskih mejah pri odobritvi dokazila o spoštovanju pogoja v zvezi s trajanjem dovoljenega kratkoročnega bivanja v primerih, ko v potni listini ni vstopnega žiga. Nekatere države članice (Nemčija, Francija, Slovenija in Danska) navajajo, da ne uporabljajo obrazca, ampak da žigosajo potno listino državljana tretje države s korekcijskim žigom z navedbo datuma in kraja vstopa na schengensko območje. Nekatere države članice navajajo uporabo dveh orodij (obrazca in žiga).

Madžarska je navedla, da je razvila nacionalni sistem mejnega evidentiranja, ki evidentira vse državljane tretjih držav, ki vstopajo ali izstopajo prek njenih zunanjih meja. Informacije se lahko uporabijo za izpodbijanje domneve nezakonitega bivanja, če je oseba vstopila na schengensko območje na Madžarskem. Bolgarija opisuje podoben avtomatski informacijski sistem „mejna kontrola“, Romunija pa podobno vstopno/izstopno podatkovno zbirko.

Večina držav članic navaja, da ne zbira nobenih statističnih podatkov ali da ne vzdržuje nobenih podatkovnih zbirk o številu državljanov tretjih držav, ki niso mogli ovreči domneve nezakonitega bivanja. Nekatere države članice navajajo, da ni možno razlikovati med osebami, ki se odstranijo zaradi neovržbe domneve nezakonitega bivanja, in med osebami, ki se odstranijo iz drugih razlogov. Večina držav članic posebej omenja, da je uvedla nacionalne postopke za izgon nezakonitih priseljencev. Države članice, ki so zagotovile konkretne informacije o številu vrnjenih državljanov tretjih držav (Estonija, Latvija, Slovenija, Nizozemska in Litva), so poročale, da so bile v vseh primerih osebe odstranjene ali izgnane s schengenskega območja.

DRUGE INFORMACIJE, POVEZANE Z IZVAJANJEM DOLOčB čLENOV 10 IN 11

Grčija je Komisijo obvestila o uvedbi samodejne in dnevne menjave varnostne številke vstopnih in izstopnih žigov prek elektronske aplikacije, ki jo bo razvila v ta namen.

Pred kratkim je Poljska na delovni skupini Sveta o mejah postavila vprašanje, kako žigosati potne listine, ko sta v starševem potnem listu dva schengenska vizuma „tipa C“ za starša in otroka ali je teh vizumov več. Na podlagi informacij, ki so jih dale na voljo države članice, se lahko opazi, da je procesna praksa držav članic v teh primerih različna, poleg žiga ali imena otroka se navaja, na primer, število oseb. Zakonik o schengenskih mejah ne vsebuje posebnih določb o postopku v navedenem primeru. Komisija meni, da je treba načeloma vsako vizumsko nalepko v potnem listu sistematično žigosati pri vstopu in izstopu v skladu s členom 10 in točko 3 Priloge IV Zakonika o schengenskih mejah. Težave z ugotavljanjem, kateri žig odgovarja vstopu katere osebe, lahko nastopijo v primeru vizuma za večkratni vstop in pri pogostih potovanjih obeh oseb. Ker pa države članice niso dale na voljo nobenih informacij o pogostosti teh primerov, ki se zgodijo na zunanjih mejah, in o dejanskih težavah, s katerimi se soočajo, Komisija meni, da ni primerno predvideti kakršne koli harmonizacije postopkov žigosanja potnih listin v zgoraj navedenih primerih.

Komisija želi zastaviti vprašanje žigosanja potnih listin v primeru začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah v skladu s členom 23 in naslednjimi členi Zakonika o schengenskih mejah. V skladu s členom 28 se ob ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah smiselno uporabljajo ustrezne določbe naslova II . Tako veljajo nekatere pomembne določbe v zvezi z nadzorom zunanjih meja, kot so mejne kontrole oseb ali zavrnitev vstopa. Vendar pa se žigosanje na skupnih mejah med schengenskimi državami članicami ne sme izvajati, saj osebe ostajajo na schengenskem območju. Dejstvo, da se nadzor na notranjih mejah začasno ponovno uvede, ne more vplivati na trajanje dovoljenega bivanja državljana tretje države na schengenskem območju. Žigosanje bi bilo zavajajoče, saj bi se drug vstopni žig odtisnil, ne da bi se odtisnil izstopni žig. Zato Komisija meni, da se člen 10 med začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah ne uporablja.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Komisija je na podlagi predloženih informacij prišla do naslednjih ugotovitev.

1. Veljavna zakonodaja Skupnosti določa obveznost sistematičnega žigosanja potnih listin državljanov tretjih držav pri vstopu in izstopu. Zakonik o schengenskih mejah določa seznam listin, v katere se odtisne vstopni ali izstopni žig, in listin, ki se jih ne žigosa. Poleg tega sta bili uvedeni možnost domneve nacionalnih organov, da oseba ne izpolnjuje pogojev trajanja bivanja v zadevni državi članici, če njena potna listina nima vstopnega žiga, in možnost državljana tretje države, da ovrže to domnevo. Komisija v skladu z odstavkom 6 člena 10 Zakonika o schengenskih mejah poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do konca leta 2008 o izvajanju določb o žigosanju potnih listin. Komisija obžaluje, da tega roka ni mogla upoštevati. Zamuda je posledica pozno poslanih informacij več držav članic.

2. Komisija poudarja potrebo, ki jo je že izpostavilo večje število držav članic, da se strogo upoštevajo pravila za sistematično, kronološko in pravilno žigosanje, kot sta ga uvedla Zakonik o schengenskih mejah in Schengenski priročnik. Upoštevanje teh pravil omogoča pravilno izvajanje mejnih kontrol in prispeva k skrajšanju čakalnih dob na zunanjih mejah EU.

3. Komisija opozarja, da so skupna pravila v zvezi z žigosanjem potnih listin državljanov tretjih držav z vizumsko nalepko določena v točki 3 Priloge IV Zakonika o schengenskih mejah.

4. Komisija poudarja, da se pri vstopu in izstopu ne žigosa potnih listin državljanov tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje schengenske države članice.

5. Komisija meni, da člen 10 Zakonika o schengenskih mejah ne velja med začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v skladu s členom 23 in naslednjimi členi Zakonika o schengenskih mejah.

6. Komisija priznava težave, s katerimi se soočajo državljani tretjih držav, ki pogosto prehajajo mejo, kot so vozniki tovornjakov in osebe, ki redno prehajajo mejo. Vendar pa se lahko težave s praznimi stranmi za žigosanje odpravijo le s samodejnim sistemom evidentiranja vstopa in izstopa, na podlagi katerega bi bilo žigosanje nepotrebno. Komisija ne vidi potrebe po oprostitvi žigosanja voznikov tovornjakov zlasti glede na pomisleke, ki so jih izrazile države članice o tveganju nezakonitega priseljevanja in zaposlovanja.

7. Komisija meni, da ni potrebe po preučitvi dodatnih oprostitev žigosanja, razen za vlakovno osebje mednarodnih potniških in tovornih vlakov v zvezi z njegovimi strokovnimi dejavnostmi, primerljivimi z dejavnostmi pilotov in mornarjev, saj ti vlaki vozijo po določenem voznem redu. Komisija bo uvedla ukrepe za opustitev žigosanja za te kategorije oseb.

8. Iz odgovorov izhaja, da večje število držav članic ne zbira statističnih podatkov v zvezi s številom državljanov tretjih držav, ki so na ozemlju držav članic ali pri izstopu s schengenskega območja brez vstopnega žiga, in v zvezi s tistimi državljani tretjih držav, ki so lahko ovrgli domnevo o nezakonitem bivanju ali pa tega niso mogli. Komisija poziva države članice, naj zbirajo te informacije in ji jih predložijo, da bo lahko bolje analizirala učinkovanje določb o žigosanju.

9. Končno, številne države članice še niso izpolnile svoje obveznosti iz zadnjega stavka drugega odstavka člena 11, da se medsebojno obvestijo ter obvestijo Komisijo in generalni sekretariat Sveta o svojih nacionalnih praksah glede domneve o nezakonitem bivanju in njeni ovržbi iz člena 11. Komisija poziva navedene države članice, naj to storijo v enem mesecu po sprejemu tega poročila.

[1] UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 2133/2004 z dne 13. decembra 2004 o zahtevi, da pristojni organi držav članic sistematično žigosajo potne listine državljanov tretjih držav pri njihovem prehodu zunanjih meja držav članic, ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Skupnega priročnika v ta namen (UL L 369 z dne 16.12.2004, str. 5).

[3] Priporočilo Komisije z dne 6. novembra 2006 o skupnem „Praktičnem priročniku za mejne policiste (Schengenski priročnik)“, ki ga pri opravljanju mejne kontrole oseb uporabljajo pristojni organi držav članic, C(2006) 5186 konč.

[4] Glede na to, da se za Švico uporablja schengenski pravni red šele od 12. decembra 2008, se od Švice niso zahtevale informacije o njeni izkušnji z žigosanjem.

[5] Uredba (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije (UL L 405, 30.12.2006, str. 1).

[6] Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

[7] Točka 4.5 Schengenskega priročnika.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1). To načelo velja v vseh državah članicah razen v Avstriji in na Nizozemskem.

[9] UL L 239, 22.9.2000, str. 19.