[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.8.2009

COM(2009) 434 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„eCall: čas za uvedbo“

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„eCall: čas za uvedbo“

1. UVOD

Od leta 2001, ko je Komisija objavila belo knjigo o evropski prometni politiki[1], se je število smrtnih žrtev na cestah v EU-27 zmanjšalo za več kot 27 %. Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu[2] in pobuda Inteligentni avtomobil [3] sta precej vplivala na ta pozitiven trend in pričakuje se, da bosta še dodatno pripomogla k doseganju cilja prepolovitve smrtnih žrtev.

Ker je leta 2008 na evropskih cestah umrlo približno 39 000 oseb, poškodovanih pa jih je bilo več kot 1,7 milijona, so potrebna še dodatna prizadevanja. Ocenjuje se, da bi lahko s popolno uveljavitvijo vseevropskega avtomobilskega klica v sili „eCall“ v EU-27 preprečili do 2 500 smrtnih žrtev letno , poleg tega pa bi lahko zmanjšali resnost poškodb, družbi omogočili občutne prihranke pri stroških zdravstvene oskrbe in drugih stroških ter zmanjšali trpljenje ljudi[4].

Da bi olajšala uvedbo vseevropskega avtomobilskega klica v sili eCall, ki je bil prvotno načrtovan za leto 2009, je Komisija že sprejela več ukrepov. Podprla je delovno skupino vseh udeležencev, ki se je sporazumela o opredelitvi interoperabilne storitve eCall, ki bi delovala po vsej Evropi , in vse udeležence pozvala, vključno z državami članicami in industrijo, naj podpišejo memorandum o soglasju (MoU), s katerim bi se zavezali k sodelovanju pri izvajanju sistema eCall. Komisija je poleg tega sprejela dve sporočili , v katerih je opredelila izvedbeni načrt in priporočila nekatere ukrepe zainteresiranim stranem[5]. Poleg tega je v decembru 2008 sprejela akcijski načrt o ITS[6], v katerem je uvedbo sistema eCall opredelila kot enega od ukrepov v načrtu, in sprejela predlog Direktive o ITS[7], ki določa pravni instrument (tj. regulativni odbor) za nalaganje obveznosti državam članicam, zlasti za „ usklajeno uvedbo vseevropske storitve e-klic “.

Vse zainteresirane strani močno podpirajo uvedbo storitve eCall , vključno z Evropskim parlamentom, Svetom, državami članicami in širšo javnostjo.

- Evropski parlament je večkrat v celoti podprl izvajanje sistema eCall ter Komisijo in države članice pozval k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za njegovo usklajeno uvedbo po vsej Evropi[8].

- Svet Evropske unije je opredelitev ukrepov, potrebnih za spodbujanje usklajene uvedbe interoperabilnega vseevropskega sistema za klic v sili (eCall) na podlagi sodelovanja in ustrezne standardizacije, uvrstil med prednostne naloge[9].

- Večina držav članic je podpisala memorandum o soglasju za sistem eCall in podpira njegovo izvajanje.

- Tudi več kot osemdeset zasebnih in javnih organizacij je podpisalo memorandum o soglasju, vključno z vsemi zainteresiranimi stranmi v vrednostni verigi.

Več kot 70 % evropskih državljanov, ki so sodelovali v raziskavi Eurobarometra, bi si želelo imeti v svojih avtomobilih vgrajen sistem eCall[10].

Vendar je bil doslej dosežen premajhen napredek, uvedba vseevropskega sistema eCall pa se je močno zavlekla . Dosedanji prostovoljni pristop, ki je bil zastavljen v prejšnjih sporočilih, prizadevanja Komisije za standardizacijo sistema eCall in sodelovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi niso bili dovolj. Nujno so potrebni nadaljnji ukrepi.

Namen tega sporočila je obvestiti institucije EU o doseženem napredku in predlagati nove ukrepe za dejanski začetek uvajanje storitve eCall v Evropi. Ti ukrepi se nanašajo na zainteresirane strani in tudi samo Komisijo ter vključujejo možnost vzpostavitve regulativnega okvira za uvedbo storitve eCall. S temi ukrepi bo vseevropska storitev avtomobilskega klica v sili postala resničnost, naprava za eCall pa se bo lahko začela vgrajevati v nova homologirana vozila v Evropi.

2. VSEEVROPSKI AVTOMOBILSKI KLIC V SILI: KAKO DELUJE

Zdravstvena pomoč je potrebna v več kot 1,2 milijona nesreč v Evropi letno, v številnejših primerih pa so potrebne tudi druge vrste pomoči. Po nesreči so ljudje v avtomobilu lahko v stanju šoka, ne vedo, kje so in tega niso zmožni sporočiti ali uporabiti mobilnega telefona. V vseh teh primerih bo lahko kjer koli v Evropi pomagal sistem eCall, saj lahko občutno skrajša čas ukrepanja ob nesreči , rešuje življenja in zmanjša resnost poškodb. Ko bo v celoti uveden, bodo socialno-ekonomske koristi sistema eCall izjemne4.

eCall je vseevropska storitev, ki bo delovala v vseh državah članicah Evropske unije in državah, ki se bodo pridružile pobudi. Na voljo bo v vseh vozilih, ne glede na znamko, državo in dejansko lokacijo vozila. eCall je edina storitev, ki bo pokrivala vso Evropo : posebni sporazumi in dodatne naprave ne bodo potrebni, eCall pa bo deloval v kraju počitnikovanja, na poslovnih poteh in doma.

[pic]

Slika 1 – delovanje sistema eCall

Senzorji, vgrajeni v avtomobil, ob hudi nesreči samodejno sprožijo klic v sili eCall. Po sprožitvi avtomobilski sistem vzpostavi govorno povezavo s številko 112 in pošlje sporočilo v sili z minimalnim sklopom podatkov (MSD) , ki vključuje ključne informacije o nesreči, kot so čas, lokacija, smer vožnje (na podlagi natančnih satelitskih podatkov iz sistema, kot je EGNOS[11], od leta 2013 naprej pa Galileo[12]), opis vozila pa pošlje z govornim klicem. Sistem eCall je mogoče sprožiti tudi ročno.

Operater mobilnega omrežja (MNO) prepozna klic na številko 112 kot eCall, ker ga komunikacijski modul vozila zaznamuje z „indikatorjem eCall“. Operater mobilnega omrežja obravnava eCall tako kot vsak drug klic na številko 112 in ga preusmeri do najprimernejšega centra za obveščanje (PSAP)[13], ki ga določijo javni organi. Operater centra za obveščanje bo prejel tako govorni klic kot tudi MSD.

Informacije v MSD se bodo dekodirane prikazale na zaslonu operaterja centra za obveščanje. Lokacijo in smer vožnje vozila je mogoče prikazati v geografskem informacijskem sistemu. Poleg tega bo lahko operater tudi slišal, kaj se dogaja v vozilu, in govoril z osebami v avtomobilu, če bo to mogoče. To mu bo pomagalo oceniti, katere službe za ukrepanje ob nesrečah so potrebne na kraju nesreče (rešilno vozilo, gasilci, policija), in hitro opozoriti ustrezne službe ter jim posredovati vse pomembne informacije.

Poleg tega bo lahko operater centra za obveščanje o nesreči in njenem kraju takoj obvestil centre za upravljanja cestnega prometa ter tako omogočil, da bodo o tem obveščeni tudi ostali vozniki, s čimer bo mogoče preprečiti naknadne nesreče in pomagati razbremeniti vozišče ter tako zmanjšati zastoje.

3. POROčILO O NAPREDKU IN USPEHIH

3.1. Napredek pri standardizaciji

Komisija je evropski organizaciji za standardizacijo (ETSI[14], CEN[15]) zaprosila, da na podlagi priporočil, o katerih so se dogovorile zainteresirane strani[16], pripravita osnutek javnih standardov za sistem eCall. To delo so nato potrdili tehnični odbori, in sicer za standarde v zvezi s prenosom klica v sili eCall odbor ETSI-MSG[17] v sodelovanju s 3GPP[18], za standarde v zvezi s strukturo MSD in operacijskimi zahtevami za sisteme pa CEN TC 278 WG 15[19]. Najpomembnejši doseženi mejniki so:

- CEN potrdi strukturo minimalnega sklopa podatkov v sistemu eCall („MSD“). MSD vsebuje pomembne informacije, ki pomagajo pri napotitvi služb na kraj nesreče in pospešijo njihov odziv. MSD operaterju centra za obveščanje omogoča, da se odzove na eCall tudi ne da bi se pogovarjal s potniki.

- 3GPP v osmi izdaji tehničnih specifikacij, ki jih morajo upoštevati mobilni telekomunikacijski sistemi, potrdi diskriminator za eCall (indikator eCall). Ta diskriminator bo omogočil razlikovanje med klici z mobilnih terminalov na številko 112 in klici v sili eCall, pa tudi med ročno in samodejno sproženimi klici v sili eCall.To bo državam članicam omogočilo oblikovati odzivno infrastrukturo za eCall, ki bo najbolj ustrezala njihovi infrastrukturi za ukrepanje ob nesrečah (tj. centralizirano ali decentralizirano infrastrukturo, klice na 112 prejema isti center za obveščanje ali različni centri z uporabo funkcije za filtriranje, tj. javne organizacije ali zasebne organizacije s pooblastilom javnih organov). Države članice morajo svoje operaterje mobilnih omrežij obvestiti o najprimernejših centrih za obveščanje, na katere je treba preusmeriti klice v sili eCall.

- ETSI-MSG in 3GPP potrdita glavne tehnične specifikacije, ki opredeljujejo protokole za pošiljanje MSD od vozila do operaterja v centru za obveščanje. V skladu z dogovorjeno rešitvijo se bodo podatki prenašali prek znotrajpasovnega modema skupaj z govornim klicem. Gre za odprt standard, tako da za uporabo znotrajpasovnega modema za storitev eCall ne bo treba plačevati licenčnin.

- CEN potrdi glavne operativne zahteve za vseevropsko storitev eCall, ki opredeljujejo splošna funkcionalna načela in načela delovanja. Operacijske zahteve bodo predvidoma do jeseni 2009 dopolnili še višji aplikacijski protokoli.

Ta niz standardov bo omogočil, da se uvede usklajena, zanesljiva, interoperabilna in neprekinjena storitev eCall v Evropi, vendar le, če jo bodo uporabljale vse zainteresirane strani: proizvajalci vozil in opreme, operaterji mobilnih omrežij in države članice. Posodobljen seznam standardov je na voljo na:http://ec.europa.eu/information_society/activities/esafety/ecallstandards/

3.2. Napredek pri vključevanju glavnih zainteresiranih strani

3.2.1. Pogajanja z avtomobilsko industrijo

Evropska komisija se je v letu 2008 pogajala s predstavniki združenj proizvajalcev avtomobilov (ACEA, JAMA in KAMA[20]) o prostovoljni uvedbi storitve eCall v vsa nova homologirana vozila.

Proizvajalci avtomobilov so potrdili, da bodo storitev eCall podprli (ACEA je bila med prvimi podpisniki memoranduma o soglasju za sistem eCall) in zagotovili, da bodo eCall ponudili kot dodatno opremo pri nekaterih kategorijah novih homologiranih vozil[21] v treh letih po potrditvi vseh ustreznih standardov (komunikacijskih standardov, MSD, operacijskih zahtev), vendar pod pogojem, da bodo države članice posodobile svojo infrastrukturo za prejemanje klicev v sili eCall. Proizvajalci avtomobilov so poleg tega menili, da bi bilo mogoče vpeljati eCall kot standardno tovarniško vgrajeno opremo pri vseh vozilih samo s predpisi.

Poleg tega avtomobilska industrija zagovarja soobstoj vseevropske storitve eCall in lastniških rešitev za klic v sili , ki so jih razvili nekateri proizvajalci. Avtomobilska industrija je zainteresirana tudi za uporabo platforme eCall za storitve z dodano vrednostjo , s katerimi bi razširila svojo poslovno dejavnost.

3.2.2. Države članice

Do danes je memorandum o soglasju za sistem eCall podpisalo petnajst držav članic. Avstrija, Ciper, Češka republika, Estonija, Finska, Nemčija, Grčija, Italija, Litva, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Nizozemska in Švedska. Podpisale so je tudi tri druge evropske države: Islandija, Norveška in Švica.

Ostale države članice so pobudo podprle in napovedale, da bodo memorandum o soglasju podpisale kmalu: Belgija, Bolgarija, Madžarska, Luksemburg, Romunija in Poljska.

Druge države članice so navedle več razlogov, zaradi katerih se niso pridružile uvedbi sistema eCall, v glavnem se ti nanašajo na stroške. Nekatere države članice ne želijo vlagati sredstev v nadgradnjo centrov za obveščanje, ki naj bi prejemali klice v sili eCall, saj bi s tem obremenili vse davkoplačevalce, torej tudi tiste, ki nimajo avtomobila. Vendar bi storitev eCall koristila vsem državljanom, tudi tistim, ki uporabljajo sredstva javnega prevoza in bolj ogroženim udeležencem v prometu. Čeprav nadgradnja centrov za obveščanje in infrastrukture reševalnih služb ni mogoča brez stroškov, bi uvedba storitve eCall v celotni državi članici in po vsej Evropski uniji omogočila velike prihranke.

Čeprav nekatere države članice še vedno omahujejo glede uvedbe, pa je večina pripravljena uvesti storitev eCall. Glede na to, da ustrezni osrednji standardi zdaj obstajajo[22], bi morale države članice začeti uvajati storitev eCall v svojo infrastrukturo reševalnih služb. Poleg reševanja življenj bi to pomenilo tudi spodbudo za industrijo, da začne vgrajevati sisteme eCall v vozila, saj bi s širšim uvajanjem lahko veliko prihranila.

3.2.3. Operaterji mobilnega omrežja

Operaterji mobilnega omrežja morajo klice v sili eCall obravnavati enako kot klice na številko 112. V svojih omrežjih morajo aktivirati indikator eCall, da bo klice v sili eCall mogoče prepoznati in jih preusmeriti do najprimernejšega centra za obveščanje, ki so ga določili javni organi.

Združenje GSM Europe , ki zastopa operaterje mobilnih omrežij, je ustanovilo projektno skupino, ki naj bi pripravila strategije za uvedbo storitve eCall v Evropi, prispevala k standardizaciji in sodelovala v evropski platformi za izvajanje storitve eCall[23].

3.2.4. Službe za ukrepanje ob nesrečah

Države članice morajo posodobiti svoje reševalne službe ter infrastrukturo centrov za obveščanje, ki prejemajo klice v sili eCall in podatke v MSD.

Predstavniki centrov za obveščanje so dejavno sodelovali pri opredeljevanju specifikacij za eCall. Končna opredelitev storitve ustreza potrebam služb za ukrepanje ob nesrečah.

Za države, ki so že vzpostavile sodobno infrastrukturo centrov za obveščanje, ki omogoča obdelavo informacij o lokaciji klicev iz mobilnih omrežij na številko 112 (E112), naložbe ne bodo prevelike. Države z manj razvitim sistemom imajo pri snovanju storitve eCall, ki vključuje diskriminator za eCall, na voljo več možnosti, med drugim tudi vzpostavitev vmesne platforme. V vsakem primeru pa je posodobitev centrov za obveščanje pomembna naložba v reševanje življenj.

3.3. eCall je priložnost za uvajanje storitev z dodano vrednostjo

Podlaga za eCall so tehnične komponente (satelitski sistem za določanje položaja, zmogljivosti za obdelovanje podatkov in komunikacijske zmogljivosti), ki so podlaga tudi za mnoge druge aplikacije v vozilu, ki jih zakonodajalec že predpisuje ali jih namerava predpisati za komercialna ali zasebna vozila, npr. digitalni tahograf, elektronsko cestninjenje ali določbe o prevozu nevarnega blaga in živih živali.

Izboljšanje in integracija vseh teh aplikacij v enoten in odprt sistem bi lahko izboljšali učinkovitost in uporabnost, znižali stroške, razširili uporabo in v prihodnosti omogočili integracijo novih ali nadgrajenih aplikacij na način „priključi in uporabljaj“ ( plug and play ). Tak modularen pristop bi z majhnimi dodatnimi stroški zlahka omogočil integracijo funkcij in aplikacij za varnost v cestnem prometu, osebno mobilnost, logistično podporo ali dostop do multimodalnih informacij. Opredelitev koncepta „odprte platforme v vozilih“ je že del akcijskega načrta o ITS, uvedba storitev eCall na podlagi tega koncepta pa bi ta prizadevanja še dodatno spodbudila.

Nove storitve, ki temeljijo na uvedbi telematske platforme za eCall v vseh vozilih, bodo koristile avtomobilski in telekomunikacijski industriji ter ponudnikom storitev. To je zlasti pomembno v kriznih obdobjih.

Upravljavci cest bodo s storitvijo eCall, ki omogoča takojšnje javljanje nesreč, povečali učinkovitost ravnanja ob nesrečah.

Službam za ukrepanje ob nesrečah bo na voljo opis vozila, ki je del MSD. Tako bodo prejele natančne informacije o zgradbi vozila ter bodo lahko bistveno zmanjšale intervencijski čas za reševanje ujetih oseb v vozilu in preprečile morebitne nesreče (npr. s tem, ko bodo poznale natančno lokacijo akumulatorja v vozilu ali pirotehničnih sistemov)[24].

Poleg tega naj bi se razvila tudi oprema za naknadno vgradnjo storitve eCall v modele vozil, ki so že na trgu. Ti sistemi za naknadno vgradnjo morajo izpolnjevati standardne operacijske zahteve za vseevropsko storitev eCall.

3.4. Soobstoj vseevropske storitve eCall in lastniških storitev za klic v sili

Lastniške storitve za avtomobilski klic v sili ponujajo različni proizvajalci avtomobilov ter ponudniki storitev v Evropi in po svetu (npr. Volvo OnCall, GM OnStar, PSA, Fiat in BMW). Te so običajno povezane z drugimi storitvami, kot npr. s pomočjo pri okvari, vgrajenim sistemom za mobilno telefonijo, dinamičnim navigacijskim sistemom itn. Klic v sili prejmejo zasebni klicni centri in ga nato v sili skupaj s podatki o nesreči preusmerijo do centra za obveščanje. Proizvajalci morajo v vsaki državi, v kateri želijo ponujati storitev, skleniti poseben dogovor za vsak primer posebej s centrom za obveščanje.

Čeprav so se te storitve, ki so bile uvedene pred več kot 10 leti, izkazale za koristne in čeprav potrjujejo prednosti, ki jih prinaša eCall, se v Evropi niso uveljavile (uporabljajo se v manj kot 0,4 % vozil). Storitev se običajno ponuja samo za vozila iz najvišjega razreda in ni na voljo v vseh evropskih državah.

V državah članicah, v katerih je že sklenjen sporazum o podpori lastniških storitev za klic v sili eCall, katerih kakovost bi bila primerljiva z vseevropsko storitvijo eCall, bi lahko proizvajalci avtomobilov sami izbrali sistem, ki bi ga želeli ponuditi (vseevropsko storitev eCall ali lastniško storitev za klic v sili eCall). V ta namen CEN razvija standardizirane operacijske zahteve za storitve eCall (TPS-eCall), ki jih ponujajo tretje strani. V drugih državah članicah morajo proizvajalci avtomobilov uvesti vseevropski sistem eCall. Če se kupec avtomobila ne odloči za lastniško storitev za eCall, mora proizvajalec avtomobila vozilo opremiti z vseevropskim sistemom eCall.

Ne glede na proizvajalčevo odločitev je treba storitev za avtomobilski klic v sili eCall , vključno z govornim klicem in minimalnim sklopom podatkov v sistemu eCall, brezhibno zagotavljati v vseh državah članicah EU.

Ko se bo eCall začel uporabljati po vej Evropi, bodo lahko tudi ponudniki lastniških storitev prešli na uporabo vseevropskega sistema eCall, kar pomeni, da bodo avtomobilski klici v sili preusmerjeni na številko112, medtem ko bodo vse druge storitve ostale nespremenjene.

4. PRIPOROčILA

4.1. Potreba po nadaljnjem ukrepanju

Prvotni cilj za uvedbo storitve eCall je bilo leto 2009. Vendar je bil doslej dosežen premajhen napredek, uvedba sistema pa se je močno zavlekla , čeprav so standardi že na voljo in je večina zainteresiranih strani že pripravljena nanjo.

Velika težava pri uvajanju sistema eCall je nujnost hkratnega ukrepanja vseh zainteresiranih strani, kar pomeni, da morajo vsi, od avtomobilske industrije, operaterjev mobilne telefonije, službe za ukrepanje ob nesrečah do držav članic, uvesti svoj del storitve. Da bi našla izhod iz tega zastoja, Komisija proučuje tri možnosti politike: (1) brez poseganja, prepuščanje uvedbe tržnim silam. (2) spodbujanje industrije pri prostovoljni uvedbi ali (3) obveznost uvedbe z regulativnimi ukrepi.

(1) Pri možnosti brez poseganja imajo lastniške storitve za avtomobilski klic v sili sicer velike prednosti, vendar je njihovo uveljavljanje na trgu zelo počasno ter omejeno predvsem na avtomobile iz najvišjega razreda in samo na nekatere evropske države. Poleg tega se morajo službe za ukrepanje ob nesrečah povezovati z različnimi lastniškimi storitvami, kar storitev dodatno zaplete. Ker gre za vprašanje reševanja življenj, je ta možnost nesprejemljiva.

(2) Prostovoljni pristop bi sicer omogočil uvedbo storitve eCall v Evropi, vendar bi bila ta prepočasna. Zaveza industrije, da ponudi storitev eCall kot dodatno opremo pri vseh avtomobilih določenih kategorij, je sicer pozitiven korak naprej, ki bi sčasoma pospešil uveljavljanje storitve, vendar le, če bi se posodobile tudi službe za ukrepanje ob nesrečah. Neobvezno uvajanje storitve eCall ne bi zagotovilo enakih prednosti ekonomije obsega, kar bi povečalo njeno ceno, zmanjšalo povpraševanje in zavrlo njeno uveljavitev, s tem pa tudi njene prednosti.

(3) Regulativni pristop bi pomenil, da bi se sistem eCall vgradil v vsa nova vozila v Evropi kot del standardne opreme, v prehodnem obdobju pa vsaj v nekatere kategorije vozil21. Na podlagi veljavnih predpisov bi tako nastal okvir za prejemanje klicev v sili eCall v telekomunikacijskih omrežjih in centrih za obveščanje. Ta pristop bi storitev eCall zagotovil vsem evropskim državljanom, spodbudil njeno uvajanje in sprostil ves potencial, ki ga ima sistem eCall pri reševanju življenj in zmanjševanju posledic poškodb. Poleg tega je mogoče pričakovati, da bi zaradi pravne varnosti, ki bi jo zagotavljal regulativni pristop, proizvajalci avtomobilov pospešili uvedbo sistema eCall in s tem tudi uvedbo storitve, še preden bi ta postala obvezna, kar bi hkrati spodbudilo trg telematskih storitev v Evropi.

4.2. Predlagani ukrepi

Cilj spodaj predlaganih ukrepov je uveljavitev vseevropske storitve eCall v Evropi. Zainteresirane strani morajo sprejeti naslednje ukrepe:

1. Komisija, države članice in vse ostale zainteresirane strani dejavno sodelujejo v evropski platformi za izvajanje storitve eCall (EeIP)23 in njenih projektnih skupinah, da bi pravočasno pripravile vse opredelitve, smernice in dobre prakse za učinkovito ter usklajeno uvedbo storitve eCall v Evropi.

2. Komisija bo skupaj z državami članicami in vsemi zainteresiranimi stranmi začela usklajeno kampanjo za ozaveščanje, da bi pojasnila storitev in spodbudila povpraševanje po njej.

3. Države članice, centri za obveščanje, avtomobilska in telekomunikacijska industrija skupaj z vsemi zainteresiranimi stranmi pred uvedbo izvedejo pilotne projekte ter pri tem upoštevajo standarde, ki se še potrjujejo. Komisija lahko za te pilotne projekte nameni sredstva iz program za konkurenčnost in inovacije (CIP).

Končni cilj je splošna uvedba vseevropske storitve eCall, ki bi postala del standardne opreme vseh novih homologiranih vozil v Evropi. Komisija bo spremljala učinkovitost zgoraj opisanega prostovoljnega pristopa. Če do konca leta 2009 glede dostopnosti naprav eCall v vozilih in potrebnih naložb v infrastrukturo centrov za obveščanje ne bo dosežen bistven napredek, bo Komisija v letu 2010 predlagala naslednje regulativne ukrepe.

4. Priporočilo državam članicam, usmerjeno na operaterje mobilnih omrežij, glede prenosa klica v sili eCall, vključno z MSD, od sistemov vozil do centra za obveščanje. Smernice bi temeljile na enotni evropski številki za klic v sili z nadgradnjo, ki omogoča določitev lokacije (E112)[25], in nizu standardov glede prenosa klica v sili eCall.

5. Predlog uredbe, ki bi v okviru zakonodaje o homologaciji vozil[26] določala obvezno uvedbo avtomobilske naprave za storitev eCall v nova homologirana vozila v Evropi, sprva samo za določene kategorije21, in sicer na podlagi operativnih zahtev, ki jih potrdijo evropske organizacije za standardizacijo.

6. Ocena potencialnih regulativnih ukrepov zaradi nujne posodobitve infrastrukture centrov za obveščanje, potrebne za ustrezno prejemanje in obravnavanje klicev v sili eCall, v okviru predlagane direktive o uvajanju ITS v Evropi7. Posledična uredba, ki bi od držav članic zahtevala sprejetje potrebnih ukrepov za izvajanje sistema eCall, bi temeljila na priporočilih evropske platforme za izvajanje storitve eCall (EeIP).

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Sistem eCall spada med najbolj učinkovite in cenovno dostopne inteligentne prometne sisteme za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, ki jih je mogoče uveljaviti v kratkem času. Tehnologija zanjo je dozorela in evropske organizacije za standardizacijo so izdale standarde, potrebne za zanesljivo interoperabilno delovanje storitve eCall po vsej Evropi. Državljani se zavedajo njene prednosti in si želijo imeti napravo za eCall po dostopni ceni vgrajeno v svoje naslednje vozilo. Evropski parlament in večina držav članic so se zavezali, da bodo v celoti podprli izvajanje storitve eCall. Zainteresirane strani dejavno sodelujejo v evropski platformi za izvajanje storitve eCall, da bi zagotovili usklajeno in pravočasno uvedbo storitve v Evropi.

Zdaj je čas za začetek uvajanja sistema v vozila, mobilna telekomunikacijska omrežja in infrastrukturo služb za ukrepanje ob nesrečah. V tem sporočilu Komisija predlaga ukrepe za pospešitev uvedbe storitve eCall kot dela standardne opreme vseh novih vozil v Evropi. Na leto lahko rešimo 2 500 življenj in zmanjšamo trpljenje nekaj tisoč družin, zato ne smemo več odlašati. Če prostovoljni pristop ne bo dosegel cilja uvedbe storitve eCall v Evropi, bo Komisija proučila možnost sprejetja novih regulativnih ukrepov v letu 2010, s katerimi bi sistem za eCall postal del standardne opreme novih homologiranih vozil v Evropi ter s katerimi bi se zmanjšali stroški sistema in zagotovila njena uvedba v vseh evropskih državah.

[1] COM(2001) 370 – bela knjiga „Evropska prometna politika do leta 2010: čas za odločitev“.

[2] COM(2003) 311 – „Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu, Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: skupna odgovornost“.

[3] COM(2006) 59 – Pobuda Inteligentni avtomobil – „Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila“. COM(2007) 541 – „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil“.

[4] Glej študije na: www.esafetysupport.info/en/ecall_toolbox/related_studies/.

[5] COM(2005) 431 – „Zagotovitev sistema za klic sili (eCall) državljanom“ COM(2006) 723 – „Usmerjanje sistema za klic v sili (eCall) na pravo pot“.

[6] COM(2008) 886 – „Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi“.

[7] COM(2008) 887 – Predlog direktive o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza.

[8] Resolucije EP A6-0072/2006 z dne 27. aprila 2006, A6-0169/2008 z dne 6. maja 2008 in 2008/2216(INI) z dne 20. januarja 2009.

[9] Sklepi Sveta o sporočilu Komisije ES „Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi“ z dne 31. marca 2009.

[10] Raziskava Eurobarometra 267 o uporabi inteligentnih sistemov v vozilih.

[11] Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev. Storitev povečuje zanesljivost in natančnost signalov GNSS (Globalni navigacijski satelitski sistem).

[12] Evropski GNSS, ki naj bi deloval od leta 2013 naprej.

[13] PSAP: prvi prejemnik klica v sili je pod pristojnostjo javnega organa ali zasebne organizacije, ki jo za to pooblasti vlada. Organi vnaprej določijo center za obveščanje, ki je najbolj primeren za sprejemanje klicev v sili na določenem območju ali določenih vrst klicev v sili (tj. klicev eCall).

[14] European Telecommunications Standards Institute (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde).

[15] European Committee for Standardisation (Evropski odbor za standardizacijo).

[16] Upravljalna skupina eCall: končna priporočila za uvedbo vseevropske storitve e-Call.

[17] Skupina za mobilne storitve ETSI.

[18] Partnerski projekt tretje generacije.

[19] Tehnični odbor 278 za cestno transportno in prometno telematiko. Delovna skupina 15 za e-varnost.

[20] ACEA, JAMA, KAMA: Evropsko, japonsko oziroma korejsko združenje proizvajalcev avtomobilov.

[21] Sistem eCall bo najprej uveden pri osebnih vozilih in lahkih gospodarskih vozilih (kategoriji M1 in N1), pri katerih že obstajajo ustrezni sprožilni mehanizmi, pozneje pa še pri ostalih kategorijah vozil.

[22] Glej: http://ec.europa.eu/information_society/activities/esafety/ecallstandards/

[23] Ta platforma deluje kot usklajevalni organ med predstavniki zadevnih združenj zainteresiranih strani in nacionalnih platform. Njen namen je vodenje, usklajevanje in spremljanje napredka pri izvajanju storitve eCall v Evropi ter tako omogočiti pravočasno, učinkovito in usklajeno uvedbo storitve eCall v Evropi. Glej: http://www.esafetysupport.org/en/ecall_toolbox/ecall_implementation_platform/

[24] Glej raziskovalno študijo ADAC o nesrečah, v kateri je obravnavana možnost reševalnih listov: www.adac.de/rettungskarte

[25] Direktiva 2002/22/ES z dne 7. marca 2002 „direktiva o univerzalni storitvi“ in Priporočilo Komisije 2003/558/ES z dne 25. julija 2003 o obdelavi podatka o lokaciji klicatelja v elektronskih komunikacijskih omrežjih za storitve klica v sili z določitvijo lokacije.

[26] Direktiva 2007/46/ES o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.